Bilderberg

Čas branja 170 minut.

Vsebina

1. Uvod
2. Nastanek skupine Bilderberg
   • Grof Richard Coudenhove-Kalergi
   • Jozef Hieronim Retinger
   • Princ Bernhard
3. Ustanovna konferenca 15. maja leta 1954, v kraju Oosterbeek
   • Ameriški udeleženci, katere je vodil David Rockefeller
   • Vidnejši evropski predstavniki ustanovne konference
     1. Velika Britanija
     2. Nemčija
     3. Nizozemska
     4. Francija
     5. Belgija
     6. Italija
     7. Švedska
     8. Danska
4. Super elitne in Cijine nadnacionalne organizacije, ki so tesno povezane z evropsko integracijo, skupino Bilderberg in nastankom ECC oz. Evropske unije
5. Evropske pogodbe
6. Konferenca 1971
7. Pomembni člani liberalnega establišmenta in posamezniki od skupine Bilderberg skozi različna obdobja
   1. Iz ZDA in Kanada
   2. Iz Velike Britanije in Irske
   3. Iz Nizozemske in Belgije
   4. Iz Francija
   5. Iz Nemčije in Avstrije
   6. Iz Italije
   7. Iz Švedske, Danske, Norveške
8. Udeleženci zasedanj skupine Bilderberg, ki prihajajo iz medijev
9. Skupina Bilderberg danes in v preteklosti

Uvod

Glede same skupine Bilderberg izvirajo številne teorije zarot in laži, med katerimi so nekatere ali večina njih, očitno ustvarjene načrtno, da se zamegli njeno pravo bistvo in odvrne povprečnega posameznika, da bi prišel do relevantnih informacij ali pa da bi sploh raziskoval dalje.  

For the most part, conspiracy theories emanate from political extremist organisations, Right and Left. The “Radical-Right” view Bilderberg as an integral part of the “international Zionist-communist conspiracy”. At the other end of the political spectrum, the radical Left perceive Bilderberg to be a branch of the “Rockefeller-Rothschild grand design to rule the world”. For many it is less frightening to believe in hostile conspirators than it is to face t

he fact that no one is in control. And after all, isn’t conspiracy the normal continuation of normal politics by normal means?¹Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 6.

Skupina Bilderberg ima svoj izvor v skrivnem ameriško-evropskem bankirsko-obveščevalnem omrežju super elite. To omrežje se projecira preko prosto-zidarskega omrežja, ki je v ozadju pan-evropskega gibanja oz. evropske federalizacije in integracije. Mejnik tega gibanja je v letu 1922, ko avstrijski nadvojvoda Otto von Habsburg in grof Richard Coudenhove-Kalergi, oba člana dunajske lože Humanitas, ustanovita Pan European Union. Ključni podporniki in financerji pan-evropskega gibanja sta vodilni sionistični (prosto-zidarski) bankirski družini Rothschild in Warburg, ki sta tesno povezani z anglo-ameriškim protestantskim bankirskim (prosto-zidarskim) omrežjem, predvsem preko tedaj najvplivnejšega skrivnega kluba Pilgrims Society, ki je hkrati tesno povezan z britansko skrivno Round Table Group oz. vizijo ponovne vzpostavitve britanskega imperializma, ki je so-odvisno od ameriškega liberalnega establišmenta. Del tega načrta pa je tudi ustanovitev League of Nations. Ključni predstavniki Pilgrims Society so najpomembnejše bankirsko-”filantropske” družine Morgan, Rockefeller, Carnegie, Mellon, Dodge, Rothschild, Warburg, Schiff, britanska kraljeva družina in številni njihovi agentje, ki tudi tvorijo to nadnacionalno obveščevalno omrežje super elite, ki je po drugi svetovni vojni preko Council on Foreign Relations v ozadju nastajanja skupine Bilderberg in Evropske skupnosti oz. Evropske unije. Tudi ni presenetljivo, a zelo neznano dejstvo, da so te bankirske družine iz Pilgrims Society / Council on Foreign Relations v 1920ih/1930ih, ključne za vzpon nacizma in fašizma, kot del širšega načrta za boj proti Sovjetski zvezi. Jasno, ti posamezniki nikoli ne odgovarjajo za svoja dejanja in hkrati, kot zmagovalci vojne, pišejo (svojo) uradno zgodovino.

[Coudenhove-Kalergi’s] original vision was for a world divided into only five states:

1. 1. a United States of Europe that would link continental countries with French and Italian possessions in Africa;
   2. a Pan-American Union encompassing North and South Americas;
   3. the British Commonwealth circling the globe;
   4. the USSR spanning Eurasia;
   5. and a Pan-Asian Union whereby Japan and China would control most of the Pacific.²https://theoria.cz/kalergi/

O samem namenu in pomembnosti skupine Bilderberg govori dejstvo, da je ta že takoj po ustanovitvi leta 1954, v obdobju od 1955 – 1957, v skrivnem ozadju nastanka Treaty of Rome oz. Treaty establishing the European Economic Community (EEC).

[Rhodes Scholar; Council on Foreign Relations member; and Bilderberg co-founder] George McGhee, a former U.S. Ambassador to West Germany, has said: “The Treaty of Rome, which brought the Common Market into being, was nurtured at Bilderberg meetings.” He should know. He was at the Bilderberg Conference in Garmisch, West Germany in September 1955 when, according to the confidential record of that conference, “It was generally recognized that it is our common responsibility to arrive in the shortest possible time at the highest degree of integration, beginning with a common European market.”³Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 26.

Skupina Bilderberg pa ne posega samo v skupno ameriško-evropsko politiko, ampak mnogokrat, izključno zaradi doseganja svojih zastavljenih in prikritih ciljev, posega tudi v notranjo politiko posameznih držav. Eden takšnih primerov se zgodi leta 1964, ko se skupina zoperstavi francoskemu nacionalnističnemu predsedniku de Gaulleu in začne podpirati njegovega nasprotnika Gastona Defferreja iz francoske Socialistične stranke. Podobno se zgodi tudi leta 1989 ko vodilno sredstvo ”konservativne CIA” Margaret Thatcher, na položaju s podporo skupine Bilderberg, zamenja John Major iz iste stranke.

A French periodical, “Diplomatiques et Financiers”, has charged that the Bilderberg Group, in 1964, interfered in French politics. According to the article published in 1967, the Bilderbergers decided to actively support an opposition candidate to the nationalistic Charles de Gaulle. Gaston Defferre, the
mayor of Marseilles and a Bilderberg participant in 1964, is the man the Bilderberg Group apparently “selected” as their candidate. De Gaulle had displeased Bilderberg by opposing Britain’s entry into the Common Market. It was thought that Defferre’s internationalistic outlook was more in line with
Bilderberg objectives.⁴Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 27.

Čeprav se skupino Bilderberg, vsaj uradno, največkrat omenja, kot tisto skrivno ozadje, ki je ključno za evropsko integracijo in ustvarjanje skupne evropske valute, je hkrati skupina Bilderberg skupaj s Trilateral Commission, najpomembnejše skrivno ozadje kreiranja, financiranja, uzakonjenja in propagande radikalne in uničujoče politike množičnih migracij v EU in v ZDA. To isto omrežje je zaradi svojega glavnega cilja – to je globalno mešanje narodov, tudi v ozadju cenzure poročanja o nadpovprečnem številu kriminalnih dejanj in zločinov, ki jih povzročajo migranti v EU ali v ZDA. In zelo lažna in zgrešena je percepcija, da so ”proti-migrantske” desničarske oz. ”konservativne” stranke in politiki (razen kakšne izjeme) proti-migrantski, saj so v resnici del popolnoma istega globalističnega omrežja super elite preko Council on Foreign Relations, skupine Bilderberg in Trilateral Commission. Koliko evropskih proti-migrantskih ”desničarjev” v nacionalnih parlamentih ali v evropskem parlamentu je razkrinkalo ali vsaj omenjalo nadnacionalno obveščevalno omrežje, katerega del so politične stranke in  posamezniki iz skupine Bilderberg, Trilateral Commission in Council on Foreign Relations? 

Bilderberg’s biggest accomplishment [besides the conspiratorial and a ruinous import of millions of migrants from the 3rd world countries or so called ”doctors and engineers”] is arguably its contribution to introducing European common currency. [Pro-migrantion agent] Etienne Davignon [from Trilateral Commission and Friends of Europe], a former Bilderberg chairman, hinted that the Bilderberg meetings facilitated the creation of the euro. Davignon and fellow Bilderbergers Giovanni Agnelli and [Trilateral Commission member] André Leysen sat on the governing board of the Association for the Monetary Union of Europe. One of the architects of the Euro, Tommaso Padoa-Schioppa [from the Rockefeller’s founded and funded Group of Thirty], served on Bilderberg’s steering committee. Before their appointments, every president of the European Central Bank attended at least one Bilderberg conference. The first president, Wim Duisenberg [whose wife Gretta Duisenberg is major ”pro-Palestinian” globalist asset from the Institute for Policy Studies’ connected Transnational Institute], belonged to Bilderberg’s steering committee and served as the network’s honorary treasurer. Bilderberg’s treasurer effectively became the Eurozone’s treasurer. … Prominent former members, now deceased, include [the main Rockefeller’s agent and Trilateral Commission member] Henry Kissinger, [close Rockefeller alley and major Israeli supporter] James Wolfensohn, and [the main Rockefeller’s pro-migration agent and Trilateral Commission member] Peter Sutherland.⁵https://gjia.georgetown.edu/dialogues/the-bilderberg-meetings-a-forum-for-trans-atlantic-dialogue-and-elite-career-advancement/; dostop 5.6.2026

Vodilni Rockefellerjev pro-migrantski bankir in agent Peter Stuherland je v obdobju od 1989 – 2014 redni udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, leta 1991 pa postane tudi član nadzornega komiteja skupine. Okoli leta 1992 postane Sutherland član Trilateral Commission, kjer je član do svoje smrti leta 2018, ter evropski predsedujoči od 2003 – 2009 in član izvršnega odbora do 2018. Poleg tega pa je Sutherland v obdobju od 2006 – 2017 tudi UN Special Representative for International Migration in v obdobju od 1995 – 2015 tudi predsedujoči od Goldmand Sachs. Leta 2012 je Sutherland, kot vodilni predstavnik skupine Bilderberg, Trilateral Commission in Goldman Sachs, ter kot posebni predstavnik UN za migracije izjavil – 

Peter Sutherland told peers the future prosperity of many EU states depended on them becoming multicultural. He also suggested the UK government’s immigration policy had no basis in international law. … He told the House of Lords committee migration was a “crucial dynamic for economic growth” in some EU nations “however difficult it may be to explain this to the citizens of those states”. … “It’s impossible to consider that the degree of homogeneity which is implied by the other argument can survive because states have to become more open states, in terms of the people who inhabit them. Just as the United Kingdom has demonstrated.” … He told the committee: “The United States, or Australia and New Zealand, are migrant societies and therefore they accommodate more readily those from other backgrounds than we do ourselves, who still nurse a sense of our homogeneity and difference from others. “And that’s precisely what the European Union, in my view, should be doing its best to undermine.”⁶https://www.bbc.com/news/uk-politics-18519395

Ključno za začetno obdobje skupine Bilderberg je, da se njen obstoj ali zanika ali pa se skuša njen vpliv na ameriško-evropsko politiko minimalizirati. Danes ni bistveno drugače, saj vodilni mediji, ki pišejo o zasedanjih skupine Bilderberg, ne samo, da so vodeni in financirani s strani iste super elite, o sami skupini načrtno ne razkrijejo popolnoma nič relevantnega.

[Late 1970s …] Exhausted with right-wing cries of communist conspiracy, I [Robert Eringer] wrote to the embassies in Washington of each one of the countries whose citizens are involved with Bilderberg. … I telephoned all of the embassies. Out of twenty, the only one which had any information on Bilderberg was that of the Netherlands. The official I spoke with knew very little about the group but he speculated that its purpose was to make this “a more liveable world”. A diplomat at the Embassy of West Germany
exclaimed, “Bilder … What?”, and he refused to believe the existence of such a group. This was a familiar response, even from many university professors of politics whom I questioned. Mark Felt, the former Assistant Director of the FBI, had never heard of Bilderberg. Neither had Michael Moffitt of the [Rockefeller’s and Warburg’s backed leftist ”liberal CIA” asset] Institute for Policy Studies and co-author of Global Reach.⁷Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 10.

Nobeno presenečenje ni, da je ”proti-migrantski” Peter Thiel iz Cijinega podjetja Palantir Technologies, kot dolgoletni član izvršnega komiteja skupine Bilderberg, hkrati tudi najpomembnejš ideolog in financer ”proti-migrantskega”, pro-izraelskega in ”anti-establišment” populita Donalda Trumpa.

[”Anti-immigration”] Thiel has been a member of the group’s steering committee since 2008, and it was unheard of for him to miss a Bilderberg. Thiel’s reach runs deep into the [‘‘anti-immigration” pro-globalist] Trump administration, and his influence within Bilderberg has also been growing through the years. Through the American Friends of Bilderberg Inc, he largely funds the lavish Washington-based meetings, alongside fellow steering committee member and billionaire [Eric] Schmidt [who is also major Rockefeller’s pro-migrantion agent from Trilateral Commission and Google/Alphabet].⁸https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/14/politicians-bilderberg-meeting; dostop 5.6.2026

Globalisti in njihov nadzor nad mediji –

»If the Bilderberg Group is not a conspiracy of some sort, it is conducted in such a way as to give a remarkably good imitation of one.«

To so besede C. Gordona Tetherja, objavljene 6. maja 1975 v ”Lombardu”, prestižni in vplivni kolumni, ki jo je dnevno pisal za londonski Financial Times. To je bilo tudi Tetherjevo zadnje sklicevanje na Bilderberg Meeting pri Financial Times. Vsi poznejši članki, ki so omenjali Bilderberge so bili s strani uredniške uprave v njegovih finančnih in bančnih kolumnah prepovedani za objavo. Zadnji takšen članek je bil napisan za izdajo, ki naj bi izšla 3. marca 1976, ki pa jo je cenzuriral Max Henry (Fredy) Fischer, urednik od Financial Times.
Tether je bil avgusta 1976 odpuščen iz Financial Times po tem, ko se je več kot dve leti boril s cenzuro. Zelo zgovoren je podatek, da je bil Max Fischer, tedanji urednik od Financial Times, hkrati tudi član Rockefellerjeve Trilateral Commission, ter po tem, ko je leta 1980 zapustil Financial Times, postal direktor vplivne banke S.G. Warburg & Co. Ltd., katera predstavlja pomemben del liberalnega establišmenta in katere predsedujoči Lord Eric Roll je vsaj od leta 1975 član izvršnega komiteja skupine Bilderberg in v obdobju od 1985 – 1989 tudi predsedujoči. Lord Roll je tudi eden izmed teh, ki zanima obstoj zapiskov na konferencah skupine Bilderberg.

Back in London and armed with a list of Bildenberg participants (supplied by Liberty Lobby), I [Robert Eringer] sought out and conducted an interview with Lord Roll, chairman of the S.G. Warburg Bank. Roll gave little away and he stated out-right that records of Bilderberg Conferences do not exist. (Little
did he realise that I had one in my briefcase!).⁹Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 13.

»… research shows that the World Bank, International Monetary Fund, G20, G7, World Trade Organization (WTO), World Economic Forum, Trilateral Commission, Bilderberg Group, Bank for International Settlements, Group of 30 (G30), and International Monetary Conference serve as institutionalized mechanisms for TCC [Transnational Capitalist Class] consensus building, and power elite policy formation and implementation. These international institutions serve the interests of the global financial Giants by supporting policies and regulations that seek to protect the free, unrestricted flow of capital and debt collection worldwide. The World Bank, IMF, G7, G20, WTO, Financial Stability Board, and Bank for International Settlements are institutions controlled by nation-state representatives and central bankers with proportional power/control exercised by dominant financial supporters, primarily the United States and European Union countries.«¹⁰Peter Phillips. Giants – The Global Power Elite. Seven Stories Press, 2018. Str. 135.

Skupina Bilderberg je vse od ustanovitve in do danes tesno prepletena z vodilnimi anglo-ameriškimi in evropskimi bankami, korporacijami, mediji in najpomembnejšimi nevladnimi organizacijami, kot so Pilgrims Society, Council on Foreign Relations, Trilateral Commission, Atlantic Council in Carnegie Endowment for International Peace, ki predstavljajo tudi ključno globoko ozadje ameriške politike oz. predstavljajo sam liberalni establišment. In ja, skupina Bilderberg je v ozadju vodenja ameriško-evropske (pro-migrantske/pro-LGBTQ+) politike in evropske integracije, ne glede na to, katera stranka je na položaju.

»Although born with the blessings of President Eisenhower, who said, “I always had one of my people go to the Bilderberg conferences,” Bilderberg was even more important to subsequent administrations. The prince’s [Bernhard] biographer, writing in 1962, said that President Kennedy did more! “The present American government is even closer to Bilderberg, because President Kennedy virtually staffed the State Department with what C. D. Jackson calls ‘Bilderberg alumni’—Secretary of State Dean Rusk, Undersecretary of State George W. Ball, George McGhee, Walt W. Rostow; McGeorge Bundy, Arthur Dean and Paul H. Nitze over at Defense.”
This same George W. Ball is currently [1976] one of Jimmy Carter’s top advisers (as is Paul Nitze) and is quoted in Bernhard’s biography as saying of Bilderberg, “This is unique and without parallel.«Scheer, R. (10. 1. 1976). The Rulling Class; Bernhard, big business and the CIA. New Times, str. 12-13.

Nastanek skupine Bilderberg

Skrivna skupina oz. think tank Bilderberg Meeting oz. skupina Bilderberg, je nastala leta 1954 na Nizozemskem, z namenom združevanja Evrope in njenega povezovanja z ZDA. Skupino sestavljajo vodilni predstavniki zahodnega (liberalnega) establišmenta, kot so bankirji, predstavniki multinacionalk, industrialisti in politiki. Skupina Bilderberg je tudi ključni dejavnik za nastanek Evropske Unije. Uradno je najbolj zaslužni ustanovitelj skupine Bilderberg Jozef Retinger, ki pa je bil v resnici samo zelo koristni agent super elite. Skupina deluje preko skrivnega nadnacionalnega obveščevalnega omrežja, in je eden od ključnih dejavnikov pri oblikovanju bodočih ekonomskih, političnih, ideoloških in militarističnih smernic, ki pa se v zadnjih letih ne dotikajo samo ZDA in Evropske unije, ampak širšega geopolitičnega prostora, ki je v interesu super elite. Leta 1957 je preko skupine Bilderberg nastala Treaty of Rome oz. Treaty establishing the European Economic Community, ki je privedla do nastanka European Economic Community (EEC). Prav tako leta 1957 pa javnost prvič izve, čeprav samo bežno, da obstaja neka skrivna skupina Bilderberg, Za njeno razkrije je zaslužen britanski novinar Westbrook Pegler. Vendar kljub prvemu in kasnejšim razkritjem skupine, ne dobimo nobenih direktnih informacij glede samega delovanja skupine, saj deluje skupina po pravilih Chatham House, ki striktno prepovedujejo, da se javno razkriva, kar se govori na teh skrivnih srečanjih. Chatham House oz. Royal Institute of Internatinal Affairs ustanovijo vodilni predstavniki britanske elite in je tesno povezan z liberalnim establišmenotm, saj je sestrski think tank od danes veliko vplivnejšega Council on Foreign Relations.

Glede financiranja prve konference skupine Bilderberg so poročila različna. Zagotovo je ustanovni financer CIA, kasnejše konference, vključno od leta 1956, pa so bile v glavnem financirane s strani Ford Foundation, ki skupaj z Rockefeller Foundation in ostalimi deluje kot fasada od CIA. Predsedujoči od Ford Foundation v obdobju od 1951 – 1959 je Frank Abrams, ki je tedaj predsedujoči tudi Rockefellerjevemu Standard Oil, ter bil kasneje upravitelj od Alfred E. Sloan Foundation. Upravitelj od Ford Foundation pa je od leta 1953 ključni Rockefellerjev predstavnik John J. McCloy, ki je od leta 1953 tudi predsedujoči od CFR. McCloy postane leta 1958 predsedujoči od Ford Foundation, kjer je na položaju do leta 1964. Po drugih informacijah pa sta, vključno s prvo konferenco, financerja skupine Bilderberg tako Rockefeller Foundation, kot tudi Ford Foundation. Medtem, ko naj bi Carnegie Endowment for International Peace upravljala s sredstvi, delni financer kasneje pa je tudi CIA z davkoplačevalskim denarjem. Kakor koli, Ford Foundation je tako leta 1956 donirala $20,000, kar leta 2022 predstavlja okoli $205,000. V letih 1959, 1963, 1966 in 1968 je Ford Foundation skupaj financirala preko $200,000, kar bi leta 2022 predstavljalo okoli $1,7 milijona. Leta 1957 in 1958 je Rockefeller Foundation donirala $5,000 in $10,000, kar bi leta 2022 znašalo okoli $150,000. V istem obdobju so podobne zneske prispevali še H. J. Heinz Family Trust (del Pilgrims Society), ter Arthur Dean in George McGhee.

European unity had taken root in wartime resistance movements. ” These links with clandestine organizations continue into the postwar period. The emerging European Community and the growing Western intelligence community overlapped to a considerable degree. This is firmly underlined by the
creation of Retinger’s Bilderberg Group, an informal secretive transatlantic council of key decisionmakers developed between 1952 and 1954. The Bilderberg Group grew out of the same overlapping networks of drawn from the European Community and the Western intelligence community. Bilderberg was founded …  in response to the rise of anti-Americanism in western Europe and was designed to define some sort of Atlantic consensus amid diverging European and American outlooks. It brought leading European and American personalities together once a year for an informal discussion of their differences. Retinger secured support from Averell Harriman, David Rockefeller and Bedell Smith. The formation of the American wing of Bilderberg was entrusted to Eisenhower’s psychological warfare coordinator, CD. Jackson, and the funding for the first meeting, held at the Hotel de Bilderberg in Holland in 1954, was provided by the CIA.¹¹Richard J. Aldrich. OSS, CIA and European unity: The American committee on United Europe, 1948-60. University of Nottingham. Online Publication Date: 01 March 1997. Str. 216.

Člani nadzornega odbora so bili zadolženi, da so zbrali skromen nacionalni letni prispevek, s čimer se je pokrilo režijske stroške skupine. Tisti člani, ki niso imeli zadostnih lastnih sredstev, so pogosto iskali finančno pomoč pri bankirjih in industrialcih. Paul van Zeeland in Princ Bernhard sta tako na primer prepričala grofa Jean-Pierrea de Launoita, predsednika od Groupe Bruxelles Lambert, da ustvari sklad za podporo belgijski skupini Bilderberg. Pri Groupe Bruxelles Lambert je ključna super elitna družina Frere. Pomemben bankir še iz časa nacizma Otto Wolff von Amerongen in Rudolf Mueller sta imela preko nemška finančna sredstva, medtem, ko je imel Paul Rijkens preko nizozemska sredstva. Stroški konference, ki je bila leta 1961 v Haagu, so tako znašali $30,000, kar bi leta 2021 pomenilo okoli $370,000. Zelo pomembni kasnejši financerji so bili še Giovanni Agnelli; bankir in član Pilgrims Society, kot član skrivne ultrakonservativne obveščevalne skupine Le Cercle Sir Frederick W. Bennett, katerega oče je bil pomemben podpornik nacizma; francoski bankir Wilfried Baumgartner; kanadski poslovnež Anthony Griffin, ki je delal za britansko banko S.G. Warburg v Kanadi; kanadski poslovnež James S. Duncan, ki je bil predsedujoči od Ontario Hydro; ter super elitni švedski bankir Jacob Wallenberg Jr., katerega ime je odprlo vsa vrata na Švedskem.
Posamezne konference pa so bile tudi financirane s strani najpomembnejših korporacij in posameznikov iz držav, kjer je potekala letna konferenca.

Grof Richard Coudenhove-Kalergi

Ni bil med ustanovitelji skupine Bilderberg, bil pa izjemno pomemben začetnik evropske integracije med obema vojnama in posledično pomembno vplival na evropsko integracijo po njej. Kalergi se je rodil leta 1894 na Japonskem, njegov oče pa je bil avstro-ogrski diplomat grof Heinrich von Coudenhove-Kalergi. Leta 1921 je postal prostozidar pri dunajski loži “Humanitas”. Dunajska loža je bila pomemben promotor Pan-evropskega gibanja in si je močno prizadevala za širjenje od Pan European Union med takratnimi vodilnimi prostozidarskimi avtoritetami. Izredno pomemben Kalergijev prijatelj in zaveznik je bil avstrijski nadvojvoda Otto van Habsburg,¹²https://habsburgottoalapitvany.hu/en/the-relations-of-otto-von-habsburg-and-the-person-for-whom-the-70-years-old-schuman-plan-is-named/ s katerim sta leta 1922 ustanovila proti-rusko Pan-European Union, ki naj bi vključevala kopijo ameriške množične proizvodnje in potrošništva. Otto van Habsburg je postal po vojni pomemben predstavnik evropske zasebne ultrakonservativne obveščevalne skupine Le Cercle, ki je bila tesno povezana s kontroverznim in zloglasnim American Security Council.

In the autumn of the [1921] … [Heinrich] Glücksmann sponsored [Richard Coudenhove-Kalergi] RCK’s entry into the Viennese [Freemasonic] Lodge Humanitas. From his student years, RCK had much admired Plato and his concept of the Guardians, the self-selected group that ensured the right ordering of society, and his decision to become a Freemason was of a piece with his admiration for an aristocracy of the spirit. The notion of an all-male secret association, committed to self-improvement by progressing through degrees of knowledge and experience, and to the improvement of society by active social and political engagement, could not but appeal to this somewhat rootless young aristocrat. Writing in explanation of his decision to join the Masonic Lodge when he was just twenty-six years old, RCK set out his credo:

I wish to join a brotherhood in which many people together strive for the same ideals as those which move me. As a result of my parentage – my father was a European from the Flemish, Greek, Russian,
Polish, German, and Norwegian nobility, my mother was a middleclass Japanese woman – I have no exclusive sense of belonging to any nationality, race, or class. I acknowledge a sense of belonging to the
European, and in a narrower sense, to the German cultural community, but not in any national sense … For all these reasons I can only call myself ‘cosmopolitan’ with the broadest possible degree of tolerance for foreigners and what is foreign, without the slightest national or social prejudice. My circle of acquaintances reaches into all social and professional spheres. I wish to join a community which is as international and cosmopolitan as I am, and whose central ideas contain the notions of international reconciliation and international brotherhood.¹³Martyn Bond. Hitler’s Cosmopolitan Bastard. McGuill-Queen’s University Press, 2021. Str. 83-84.

Leta 1923 je Kalergi napisal knjigo Pan-Europa, katera je vsebovala članski obrazec za Pan-evropsko gibanje, ki je imelo prvi kongres na Dunaju leta 1926. Častni predsednik gibanja je postal nekdanji in tudi kasnejši francoski premier in zunanji minister Aristide Briand, hkrati tudi pomemben zagovornik evropske federalizacije. Kalergi, ki je bil predsednik gibanja 49 let, je bil prijatelj barona Louisa Nathaniela de Rothschilda, ki je bil pripadnik avstrijske veje družine Rothschild. Louis N. de Rothschild je prav tako vplivni prostozidar.¹⁴Martyn Bond. Hitler’s Cosmopolitan Bastard. McGuill-Queen’s University Press, 2021. Str. 102. Družina Rothschild, tukaj gre izpostaviti njeno angleško-francosko vejo, predstavlja pomemben del anglo-ameriške Pilgrims Society, kateri, kot se bo videlo v nadaljevanju, so ključni faktor ne samo v kasnejši evropski integraciji, ampak tudi kot ključni dejavnik pri vzponu fašizma in nacizma, ki je med drugo svetovno vojno začasno prekinil Pan-evropsko gibanje zaradi proti-sovjetske politike super elite. Manjša žrtev te pro-nacistične politike je bil tudi sam Louis Nathaniel de Rothschild, ko so nacisti aneksirali Avstrijo, in ga imeli 14 mesecev priprtega. Izpustujo ga po plačilu varščine, ki bi leta 2021 znašala okoli $400 milijonov. Njegovo premoženje v 30ih letih pa bi po današnjih izračunih znašalo okoli $10 milijard. Kakor koli, Louis Rothschild je leta 1924 Kalergija predstavil Maxu Warburgu iz vplivne banke M. M. Warburg & Co. Max je bil še eden super elitni predstavnik, katerega družina, sicer tesna zaveznica družin Rockefeller in Rothschild, je bila prav tako pomemben predstavnik pri Pilgrims Society. Maxova brata sta bila super elitna bankirja Paul in Felix Warburg, oba ustanovna člana od Council on Foreign Relations. Paul Warburg, med drugim ustanovitelj vplivne banke Kuhn, Loeb & Co., je bil z ostalimi predstavniki Pilgrims Society pomemben ustanovitelj ameriške zvezne banke FED, kjer je bil od leta 1916 – 1918 pod-predsedujoči. FED je ustanovljen preko skrivnega srečanja na Jackyll Island leta 1913 s strani ključnih predstavnikov Pilgrims Society. Poleg tega pa je Paul tudi eden vidnejših so-ustanoviteljev in upraviteljev Rockefellerjevega Brookings Institute. Max Warburg je nato ponudil Kalergiju, da naslednja tri leta financira Pan-evropsko gibanje, za kar mu je ponudil 60 000 takratnih zlatih mark. Louis Rothschild in Max Warburg postaneta tudi upravitelja od Pan European Union.

Družina Warburg pa ima še eno pomembno, večini javnosti neznano skrivnost. Družina Warburg, kot del omrežja Pilgrims Society (v povezavni z njegovim bratom Paulom), nemšega zunanjega ministrstva in evropskih prosto-zidarskih lož, je med prvo svetovno vojno financer Lenina, Trocega in ostalih boljševikov, ki z njihovo pomočjo tudi izvedejo revolucijo v carski Rusiji. V ozadju tega spletkarjenja pa je tudi pomembni obveščevalec in preprodajalec orožja Alexander ”Parvus” Helphend.

The principal intermediary in carrying out these plans was Alexander Helphand, the famous “Parvus,” a committed and prominent Marxist Russian revolutionary and theorist who seems to have made his fortune in Constantinople in the years just before World War I by assisting in the international arms trade-Vickers super salesman Basil Zaharoff was often mentioned as a Helphand contact-and with the German Foreign Office. … Indeed, though a Marxist revolutionary of long standing, he became a German agent, and might have been a British agent as well. Helphand seemed to want revolution in Russia, but, like his German masters, he may well have been keeping his options open. Helphand funneled German money to the Ukrainian and Georgian separatist movements early in the war, and
eventually to Lenin and the Bolsheviks. At the same time, one of Germany’s most prominent bankers, Max Warburg, helped raise funds for Lenin’s revolutionary work. Lenin, Trotsky, and other Bolsheviks waited until a real revolution broke out in Russia in early 1917, and made their way home from exile to revolutionize the masses so that they could carry out the Bolshevik coup d’ktat in October 1917. Hence, we see here a slightly different configuration of the triad of banking, arms, and government in connection with the First World War.¹⁵T. Hunt Tooley. Merchants of Death Revisited – Armaments, Bankers and the First World War. Journal of Libertarian Studies, Volume 19, No. 1, Winter 2005. Str. 71.

Coudenhove-Kalergi leta 1926 uradno zapusti dunajsko prosto-zidarsko ložo, da bi se izognil kritikam, ki se začno pojavljati v tistem času, zaradi povezav med pan-evropskim gibanjem in prosto-zidarstvom.¹⁶https://theoria.cz/kalergi/ Leta 1926 poteka tudi Pan-European Congress, katerega priprave se začnejo leta 1925 s finančno in propagandno podporo družine Warburg. Prav tako družina Warburg omogoči Kalergijevo potovanje v ZDA leta 1925 – 

Before organizing this congress, however, RCK, initiated to visit the United States to spread his massage and encourage political circles there to back his plans. … Arranging the visit had turned out to be easier than expected, thanks in particular to the good offices of Max Warburg, who contacted his two brothers Paul and Felix, who were both in America. Paul was a member of the first Federal Reserve Board and director of the Council on Foreign Relations, and Felix was a successful banker and prominent philanthropist. Together they set up a series of debates for RCK under the aegis of the American Foreign Policy Association, and also arranged meetings with leading members of the US Administration, including [Pilgrims Society’s member] Frank Kellogg, secretary of state, and [trustee of the Rockefeller’s Brookings Institute] Herbert Hoover, secretary of commerce. … Before sailing home, RCK set up an American Co-operative Committee of the Pan-Europa Union, headed by [Council on Foreign Relations co-founding member] Stephen Duggan, director of the Institute of International Education, and backed by a star-studded board that included the two Warburg brothers and Democrat and Republican members of both the House and Senate. RCK also arranged for an English translation of Pan-Europa to be published in New York, with a preface by Nicholas Murray Butler. In return, he ensured that RCK’s views, expressed in a lecture entitled ‘War Danger in Europe’, were published in a pamphlet by the American Peace Society. But RCK failed to persuade the Warburg brothers to divert back to Europe three thousand dollars that they had earmarked for expenses connected with his tour of America and which remained unspent. RCK argued that the money would be much more usefully spent on preparations for the forthcoming Pan-Europa Congress he was planning to hold in Vienna, but that was not the view the Warburg brothers took. The Vienna congress was not on the American agenda.¹⁷Martyn Bond. Hitler’s Cosmopolitan Bastard. McGuill-Queen’s University Press, 2021. Str. 123-125.

To Pan-evropsko združenje je podpiral še en vplivni predstavnik Pilgrims Society, in sicer Lord Leopold S. Amery, za katerega je Churchill dejal, da je domneval britanski imperij kot del svoje lastnine. Amery je bil tudi član skrivne Round Table Group in upravitelj od Rhodes Trust, ter bil z Alfredom Milnerjem in H. G. Wellsom član pro-imperialističnega kluba Coefficients, ki je deloval od leta 1902 – 1908. Kot pomemben britanski imperialist, pro-Zionist in tesen Rothschildov zaveznik, je bil avtor končnega osnutka od Balfour Declaration glede Palestine. Amery je podprl Kalergijevo in Habsburgovo Pan-evropsko federalizacijo, ki pa vsekakor ni vključevala britanskega imperija. Pan-evropska federalizacija je bila mišljena kot pakt med Sinarhističnim (prosto-zidarskim/pro-fašističnim) gibanjem britanskega imperija, ki si je zamišljal združeno Evropo z afriškimi kolonijami, ki bi obstajala med komunističnim svetom in Britanskim imperijem. Pomemben je tudi podatek, da je Leopolodv sin Julian Amery, kasneje skupaj z Ottom van Habsburgom pomemben član zasebne ultrakonservativne obveščevalne skupine Le Cercle. Leopold Amery je bil vse do sredine leta 1939 pomemben podpornik popuščanja nacistični Nemčiji, kot član od s Pilgrims Society in Round Table Group povezanih The Cliveden Set.

Ena pomembnejših Kalergijevih skrbi, kot tudi bankirjev okoli njega, je bila podpora ameriške strani. Kot že omenjeno je leta 1925 Max Warburg organiziral, da sta njegova brata Paul in Felix, povabila Kalergija v ZDA na turnejo. V ZDA je bil njegov pomemben partner predsednik od Pilgrims Society Nicholas Murray Butler, kateri je sicer spadal pod vpliv vodilnega bankirja liberalnega establišmenta J. P. Morgana. Butler je v obdobju od 1925 – 1937 upravitelj, ter v obdobju od 1937 – 1945 pa tudi upravitelj od Carnegie Corporation of New York, ki je danes vodilni financer množičnih migracij, LGBTQ+, feminizma in ostalih ideologij ”liberalne CIA”. Še pred tem pa je Butler leta 1921 ameriški ustanovni pod-predsednik od Stable Money League, skupaj z vodilnimi mednarodnimi bankirji, kot so Paul Warburg, Morganov Owen Young, Otto Kahn, Elihu Root, Marganov Charles Dawes, Sir Arthur Balfour, Louis Nathaniel Rothschild, Max Lazard, Alberto Pirelli, Knut Agathon Wallenberg.¹⁸Erwing Fisher & Hans R. L. Cohrssen (1934). Stable Money – A History of the Movement. Adelphi Company, New York. Str. 411.

The support of other Freemasons was to prove invaluable for RCK [Richard Coudenhove-Kalergi] in
later stages of his life, but in all probability he was already acquainted with a prominent American Mason, Nicholas Murray Butler, who would later become one of his major benefactors. As early as October 1914, Murray Butler was interviewed by Edward Marshall, a well-known war correspondent,
in the New York Times. In the interview, he singled out two key American experiences that Europeans, he argued, should take to heart when the war was over. First, just as north and south in the United States had been reconciled after the Civil War, so different races in Europe – Celts, Latins, Teutons, and Slavs – could live together in amity, once social and political conditions encouraged peaceful coexistence rather than exacerbated traditional hostility. Second, America demonstrated ‘the great example of success of the principle of federation in its application to unity of political life regardless of local, economic and racial differences.’ RCK would hold onto those two principles – reconciliation and federation – throughout his life.¹⁹Martyn Bond (2021). Hitler’s Cosmopolitan Bastard. McGuill-Queen’s University Press. Str. 84-85.

Leta 1926 je Kalergi napisal knjigo Practical Idealism, v kateri si je zamislil vseobsegajočo raso prihodnosti, ki bi bila sestavljena iz ”Evrazijskih-Negroidov”, ki bi nadomestila raznovrstnost ljudi današnjih ras in razredov, z raznovrstnostjo posameznikov. Ta Kalergijeva zamisel multikulturnosti je precej podobna ideologiji super elite preko omrežja ”liberalne CIA” z množičnim uvažanjem migrantov iz Afrike in Azije.

Hjalmar Schacht, vodilni Hitlerjev ekonomist in tudi njegova zelo pomembna povezava z liberalnim establišmentom oz. s Pilgrims Society, mu je dejal, da bo Hitler prinesel enostnost Evropi. Takoj, ko je Hitler prišel na oblast, je Pan-evropska unija v Nemčiji prepovedana, ker je bila po Hitlerjevem mnenju preveč pacifistična, kritiziral pa je tudi njeno mehansko ekonomijo. Robert Bosch, ki je prevzel financiranje nemške veje, je tudi moral odstopiti s položaja. Kljub tem, da je imel Hitler iz ozadja pomembno (finančno) pomoč v liberalnem establišmentu, posebno preko nemških najvidenjših industrialcev, je v stilu propagande hinavsko kritiziral Kalergija, da je njegova Pan-evropska unija nemočna za bodočo obrambo Evrope proti ZDA. Motila pa ga je tudi Kalergijeva ”elitna” avstrijsko-japonska mešana rasa.

Although, at that time, Coudenhove had adopted the entire stock of the Nazis’ demands, and particularly the Conservation and Labor Service (slave labor) concepts of Hjalmar Schact, the Rothschilds, Warburgs, and the British Crown decided in 1933 to follow Schacht’s suggestion and give the Nazi movement preference over the Pan European Movement. Coudenhove reported the content of his conversation with Hjalmar Schacht at the beginning of 1933:
“Hjalmar Schacht was able to bring about the clever trick of remaining a follower of Pan Europa in spite of his admiration for Hitler. In his moderate disposition he explained to me: ‘In three months Hitler will be Reichschancellor! But don’t get worried. Hitler is the only man who is in the position of being able to reconciliate Germany with the Western powers! You will see: Hitler will bring out Pan Europa …. Hitler alone can create Pan Europa, because he alone has no right-wing opposition to fear; therefore he, and only he will succeed in finally securing Europe’s peace and cooperation.”²⁰Who is Otto von Habsburg. Executive Intelligence Review. Volume 6, Number 12, March 27, 1979. Str. 59-60.

Po aneksaciji Avstrije leta 1938 je Kalergi odpotoval v Francijo, nato pa preko Švice in Portugalske v ZDA. Tudi v ZDA si je med vojno prizadeval za unifikacijo Evrope. Tako je leta 1944 objavil delo Crusade for Paneurope, za katero je dobil podporo pomembnega Rockefellerjevega zaveznika Allena Dullesa in Williama J. Donovana iz OSS, ki bosta kasneje zelo pomembna za federalizacijo Evrope. V ZDA je Kalergi leta 1944 postal profesor na New York University, kjer je istočasno Ludwig von Mises preučeval valutne probleme za Kalergijevo gibanje.

Kalergi je bil takoj po koncu druge svetovne vojne pomemben izvor prikrite pomoči evropskim federalistom. Kalergi je marca leta 1947, na predvečer Marshalloveha načrta uspešno lobiral pri ameriških senatorjih J. W. Fulbrightu (Rhodes Scholar) in E. D. Thomasu, za kongresno podporo ideji o evropski skupnosti in uspel, da so v Senatu in v predstavniškem domu sprejeli predlog v podporo za ”United States of Europe”. Allen Dulles in William J. Donovan, oba bodoča direktorja od CIA, ki sta se pridružila Kalergijevi kampanji za ameriško podporo leta 1947, sta nato skupaj ustanovila kratkotrajno obstoječi Committee for a Free and United Europe, katerega namen je bil reklamirati evropsko enotnost v ZDA in nudenje podpore federalističnim skupinam v Evropi. Committee for a Free and United Europe je bil formalno ustanovljen 19. aprila leta 1948, predsedujoči je bil Senator Fulbright, pod-predsedujoči pa je postal William C. Bullitt Jr. (Scroll and Key), sicer član od CFR od leta 1936. Vendar je dejansko komisija obstajala bolj kot ne samo na papirju. Odbor je zasenčila veliko vplivnejša skupina, European Movement, katera je bila tesno povezana z Winstonom Churchillom in Jozefom Retingerjem. Z vsem tem dogajanjem, je Kalergi postal odrinjen od kasnejše federalizacije Evrope. Pomembna je edino še njegova vloga kot so-ustanovitelja od American Committee on United Europe (ACUE), katerega edina še preostala evropska ustanovitelja sta bila prej omenjena Churchill in Retinger. ACUE pa je služil kot fasada od CIA in CFR.

Leta 1971 Kalergi, ki je pod močnim vplivom Otta von Habsburga, glede prihodnosti Pan European Union zapisal – 

“The point here is to call a new and militant European youth movement into existence, which will be
strongly differentiated from the Pan European movement of today and yesterday, and whose basic character will be revolutionary. Its goal will not only be to unite Europe, but to renew it. It will be a movement that fights on three fronts: against the reactionary plutocracy, against totalitarian communism, and against nationalism …. The goal of this European National Movement must be
more radical than that of the Pan European Union, which is forced to work together with the
existing governments for the unification of Europe …. The student riots of 1968 collapsed because the goal they set out for themselves was a negative one, one directed against the existing establishments – without a positive program.”

Ko leta 1973 umre Kalergi, domnevno zaradi samomora, ga na položaju Pan European Union nadomesti sam Otto von Habsburg, ki ostane na položaju vse do leta 2004. Habsburg, ki je poleg z že prej omenjenim Le Cercle, povezan še z nekaterimi zelo pomembnimi konservativnimi organizacijami iz Cijinega omrežja. Med to spada tudi njegovo članstvo pri Malteškem viteškem redu, kot tudi pri skrivni ekonomski Mont Pelerin Society, ki je ključni nosilec neoliberalizma. Z Mont Pelerin Society je tesno povezan tudi kasnejši tesen prijatelj / mentor Janeza Janše, Ljubo Sirc.

Jozef Hieronim Retinger

Jozef Retinger realno in hkrati satirično o samem sebi –

»[Denis de Rougemont] – Tell me, Joseph, they say you are a mason, an Intelligence Service, CIA and Vatican’s agent as well as a friend of the communism. Sometimes they even add that you’re Jewish and a sodomite [gay] . What should I reply to that?
[Retinger] –Tell them that’s not everything.«^[3]

Njegov osebni sekretar Jan Pomian je o Retingerju, ko je ta leta 1960 umrl dejal –

»Like an impresario, he needed others to play main roles of a spectacle while he cast himself as the gray eminence sitting behind the scene.«^[4]

Pomemben predstavnik oz. sredstvo elite iz ozadje evropske integracije in ustanavljanja skupine Bilderberg je bil Jozef Retinger. Retinger se je rodil leta 1888 v vplivni poljski družini v Krakovu na Poljskem, kjer je bil njegov oče odvetnik od pomembnega grofa Władysława Zamoyskiega. Po očetovi smrti, je grof Zamoyski postal njegov mentor, ter mu omogočil, da je leta 1904 odšel študirat na Institut d’études politiques, kjer je leta 1906 diplomiral. Ko je bil star komaj 20 let, je leta 1908 tudi najmlajši prejemnik doktorata iz literature na Sorbonni. V Parizu, kjer je bil Zamoyski še vedno izredno vpliven mentor, je Retinger navezal ogromno stikov iz francoske visoke družbe in po študiju potoval po Evropi.
Kasneje, leta 1910 je nadaljeval študij primerjalne psihologije narodov na London School of Economics, ki spada v omrežje od elitne Fabian Society in predstavlja ozadje od Labour Party. Ta študij v Londonu se je v prihodnosti izkazal za zelo koristnega. V tem obdobju, okoli leta 1911 je spoznal znanega poljskega pesnika Józefa Conrad-Korzeniowskiga, angleško kulturno in politično elito, ter prostozidarstvo. Leta 1912 na poboudo grofa Zamoyskiega ustanovi Biuro Polskie [Polish Bureau], kjer je poskušal pridobiti Zahodno politično in javno mnenje za idejo o ponovnem rojstvu Poljske. V Parizu je v tem obdobju srečal tudi francoskega premierja Georgesa Clemenceauja, in ga skušal prepričati, da bi ta podprl načrt za združitev Vzhodne Evrope, ki bi vseboval združitev ozemlja Avstrije, Madžarske in Poljske, in bi bil pod hegemonijo Jezuitksega reda. Ker je bil načrt brez dvoma del vatikanske politike, ga je francoski premier zavrnil. Retinger pa si je s tem pridobil neslavni vzdevek vatikanskega agenta. Verjetno je za tem načrtom stal vpliven in zloglasni Jezuit Włodzimierz Ledóchowski, kasneje z Retingerjem vpleten tudi v ”Sixtus Affair”.
Od leta 1914 – 1917 je Retinger v Parizu, Londonu in ZDA, deloval kot predstavnik verskih in političnih voditeljev Galicije za neodvisnost Poljske, ter delal tako za Centralne sile, kot za Antanto. Med svojim vzpenjanjem po lestvici, kjer je navezoval stike in si utrjeval pot v notranje vladne kroge v Londonu, pa si je hitro tudi ustvaril številne sovražnike. Bil imenovan tako za britanskega in jezuitskega agenta, ter kasneje tudi za mehiškega in sovjetskega. Tukaj je bila pomembna tudi njegova vpletenost v leta 1917 neuspelo skrivno ”Sixtus Affair”, kjer je na pobudo svojega mentorja Zamoyskiega deloval kot posrednik med pomembnimi evropskimi aristokrati, preko katere je hotel avstrijski cesar Karel I doseči ločeno premirje z zavezniki.
Leta 1916 Retinger spozna tudi Arthurja “Boy” Capela, pokrovitelja in ljubimca od Coco Chanel, ki je dejal da je Ratingerju vsejal idejo o svetovni federalni vladi, osnovani na Angleško –Francoskem zavezništvu. Capel umre leta 1919 v avtomobilski nesreči.
Zaradi vpletenosti v vse te dogodke, je bil leta 1917 Retinger izgnan iz Francije, in je preko Španije odpotoval na Kubo, od tam pa v Mehiko, kjer se je hitro zapletel v lokalno politično spletko. Retinger je postal svetovalec od mehiškega predsednika Elíasa Calles Plutarcha, ki je bil radikalni socialno-ekonomski reformator. Retinger je tako postal svetovalec mehiške vlade glede nacionalizacije mehiške nafte, ki je bila v lasti Američanov. Retinger je v Mehiki tudi neurani svetovalec od sindikalista Luisa Moronesa, ki ga je naključno srečal na poti skozi Atlantik. Morones je leta 1918 ustanovil federacijo delavskih sindikatov Confederación Regional Obrera Mexicana, ki je imela največji vpliv od 1918 do 1928. Komunistična simpatizerka Katherine Anne Porter, ki je bila del Moronesevega kroga je Retingerja opisala kot ”Polish intriguer” in ”British Marxist”.
Od leta 1924 do 1928, ko je Retinger še vedno deloval v Mehiki, je bil tudi britanski predstavnik Poljske socialistične stranke, ter se v tem času tudi povezal z britansko Labour Party. Leta 1924 Retinger tudi ponovno povzame idejo o svetovni federalni vladi v pogovoru z Edmundom Dene Morelom iz Labour Party. Vendar časi še vedno niso bili primerni za to.
V Londonu je Retinger spoznal tudi vplivnega britanskega obveščevalca Sir Colina Gubbinsa, kasnejšega sredstva od MI6, ki je bil tudi ustanovni član skupine Bilderberg, ter redni obiskovalec do leta 1964. Gubbins je bil tudi svetovalec od Princa Bernharda in Retingerja, glede priprav na njihovo ustanovitev skupine Bilderberg. Tukaj se zdi, da je bil Retinger, vsaj v tem obdobju, zelo verjetno sredstvo britanske obveščevalne službe, kar je kasneje sicer ostro zanikal. Retinger je leta 1943 postal član od skrivne obveščevalne skupine Special Operations Executive (SOE) in leta 1944 pristal s padalom na Poljskem. Gubbins je bil eden od treh vodilnih pri SOE, kjer je deloval skupaj s (pro-nacističnim) Sir Charles Jocelyn Hambrojem iz vplivne bančne družine Hambro, ki spada pod Pilgrims Society.
Retinger je leta 1939 v Parizu in v Londonu ustanovil poljsko vlado v izgnanstvu, kjer je bil posebno v tesnih odnosih z vplivnim generalom Władysławom Sikorskim, kateri leta 1943 umre v letalski nesreči. Stike pa je navezoval tudi s pomembnimi politiki v izgnanstvu v Londonu, kot so bili Marcel-Henri Jaspar, Paul Van Zeeland (Bilderberg) in Paul-Henri Spaak (Bilderberg). V tem obdobju, okoli leta 1943 v Londonu nastane t.i. Retinger’s Club, kjer se je srečeval s pomembnimi politiki, kritiziral sovjetske politike, ter iskal podporo za idejo o po-vojni integraciji Evrope. Na enem od teh sestankov, so politiki iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga prišli na idejo o ustanovitvi Beneluxa.
Po smrti generala Władysława Sikorskiga, pristane Retinger v nemilosti poljske vlade v Londonu, ki naj bi se ga hotela znebiti tako, da ga pošlje na skrivno in nevarno misijo na Poljsko. Vendar se zdi stvar bolj zapletena. Misija je del skrivne operacije od prej omenjene SOE, ki jo vodi Retingerjev tesen znanec Sir Colin Gubbins, kasnejši ustanovni član skupine Bilderberg. Posamezniki so trdili, da so se hoteli znebiti Retingerja, kot naj bi se domnevno znebili Sikorskega, ki je umrl v, za nekatere, nepojasnjeni letalski nesreči oz. v atentatu. Sam Ratinger je dejal, da je leta 1944 pristal na Poljskem, da bi v Veliko Britanijo pripeljal pomembnega poljskega politika Wincentya Witosa, verjetno pa se je v tem primeru tudi pogovarjal s poljskim političnim podzemljem. Okrog tega njegovega pristanka pa obstaja ogromno zgodb. Po eni takšnih zgodb, naj bi Retingerja obsodili na smrt, ker so ga imeli za skrivnega agenta. Rešil pa naj bi ga Zbigniew Stypułkowski, predstavnik od Stronnictwo Narodowe (National Party).
V Washingtonu se je marca leta 1942 Retinger srečal s prej omenjenim (ex)pro-nacističnim W. Averellom Harrimanom, ki je bil tedaj pomemben član Rooseveltove administracije. Srečal pa se je tudi z Adolfom Berleijem Jr., pomembnim Rooseveltovim svetovalcem, ki mu je preko Roosevelta omogočil 12 milijonov $ pomoči na leto za poljsko odporniško gibanje.
Eden od teh, s katerim se je v Londonu pogovarjal o povojni evropski integraciji je bil John Foster Dulles, sicer zelo vplivni super elitntni bančni in korporativni posrednik liberalnega establišmenta z nacisti, predvsem preko Wall Street odvetniške pisarne Sullivan & Cromwell. John Foster Dulles je bil od leta 1935 tudi upravitelj od Rocefeller Foundation. Brata Allen in John Dulles, oba člana od Pilgrims Society, sta bila že od otroštva tesno povezana z družino Rockefeller. Tako sta v teh izjemno pomembnih poslih z nacisti delala za družino Rockefeller iz Pilgrims Society; za W. Averella Harrimana, prav tako člana od Pilgrims Society in Prescotta Busha za banko Brown Brothers Harriman, itd. Allen Dulles, med vojno je bil del od OSS in kasneje direktor od CIA, je bil pred vojno tudi član uprave od banke Schroders, ki je bila tesno povezana z nacisti. Rockefellerjeva banka Chase v Parizu je bila tesno povezana z banko Schroders, kot tudi s pro-nacistično banko Worms Bank in Standard Oil of New Jersey v Franciji. V Italiji sta bila Thomas W. Lamont in njegov šef J.P. Morgan Jr., oba člana Pilgrims Society, pomembna financerja od Mussolinija in njegovega režima. Lamont tudi predsedujoči od Pilgrims Society od 1939 do 1945. Njun pomemben ”tekmec” v Italiji pri podpori Mussolinija je bila vplivna, prav tako s strani Pilgrims Society dominirana banka Dillon, Read & Co. Harry Brittain, so-ustanovitelj, sekretar in dolgoletni predsedujoči od Pilgrims of Great Britain, je bil od leta 1936 – 1939 častni predsednik od pro-fašistične Friends of Italy. Walter Runciman, židovski član od Pilgrims Society, je sicer obsojal nacistično preganjanje Židov, a bil vseeno podpornik fašizma. Ostale družine iz Pilgrims Society in posamezniki, ki so bili tudi financerji nacizma so bili še družina du Pont, Alfred Sloan iz General Motors, Jospeh Kennedy, družina Watson od IBM. Eden redkih pomembnih financerjev nacizma, ki ni bil član od Pilgrims Society je bil Henry Ford. Skupaj z njimi pa so bili pomembni podporniki nacizma še britanski bankirji in industrialci iz vrst Pilgrims Society, ki so prihajali iz Bank of England, National Westminster, Lloyds Bank, prej omenjene J. Henry Schroder, Lazard, Unilever, British Imperial Airways, Imperial Chemical Industries. Veliko od teh interesov je bilo organiziranih v Federation of British Industries, ki je bila ekvivalent ameriški fašistični National Association of Manufacturers. Cola Parker, ki leta 1955 postane predsednik od National Association of Manufacturers, je tudi ustanovni član od skupine Bilderberg. Če na kratko povzamem. Vse te interesne skupine so financirale in podpirale nacizem v Nemčiji, ter dale Hitlerju proste roke, da ta uniči komunistično Sovjetsko zvezo.^[5]
Vsi ti pomembni ameriški bankirji in industrialci so kasneje omogočili, da so Retinger, Paul van Zeeland in Pieter Kerstens leta 1946 ustanovili European League for Economic Cooperation (Ligue Européenne de Coopération Économique), ki se je prvotno, do leta 1948 imenovala Independent League for Economic Corporation (ILEC). To so bili so-ustanovitelj od CFR Russell Leffingwell iz banke JP Morgan, Nelson Rockefeller, David Rockefeller, Alfred Sloan, obveščevalec Sir William Wiseman iz Kuhn, Loeb & Co., George Franklin, John Foster Dulles, ter še posebno Retingerjev stari prijatelj Adolf Berle, ki je postal ustanovni vodja ameriške sekcije od ILEC. Skupini, ki je bila pomemben zagovornik evropske integracije, so se kasneje pridužili še Edmond Giscard d’Estaing, Harold Butler, Hermann Abs, Rene Boel in Daniel Cardon de Lichtbuer.
European League for Economic Cooperation je bila leta 1948 tudi ustanovni partner od European Movement, ki je postala ključna organizacija za evropsko integracijo. Retinger je leta 1948 postal ustanovni generalni sekretar in ostal na tem položaju do leta 1950. Ustanovni predsednik od European Movement je postal Duncan Sandys, zet od Winstona Churchilla, kateri pa velja za ustanovitelja od European Movement. Sandys je bil prvotno izredno pomemben zagovornik evropske integracije, a ga po vrsti sporov leta 1950 nadomesti Paul-Henri Spaak, ki je bil sicer prvotna izbira liberalnega establišmenta. Pred ustanovitvijo od European Movement sta Retinger in Sandys odpotovala v Washington, kjer sta se srečala z dvema ključnima osebama. Prvi je bil William J. ”Wild Billy” Donovan, član od CFR in leta 1947 so-ustanovitelj od CIA, drugi pa njegov kolega John Foster Dulles.
Iz tega srečanja je nato leta 1948 nastal še zelo pomemben American Committee on United Europe (ACUE), evropski integraciji namenjena CIA-jina organizacija, katere predsedujoči je bil William J. Donovan, so-ustanovitelj in pod-predsedujoči je bil John Foster Dulles, člana uprave pa sta bila kasnejši direktor od CIA in soustanovitelj skupine Bilderberg Walter Badell-Smith in Herbert Lehman iz CFR in Lehman Brothers. ACUE je bil financiran s strani Rockefeller Foundation, Ford Foundation in CIA. Glavna vloga je bila začetno skrivno CIA financiranje od European Movement, European Youth Campaign, ter kasneje še od Council of Europe, European Coal and Steel Community in predlagano European Defence Community. European Movement je deloval skoraj izključno s strani financiranja od CIA, in sicer v višini $4 milijonov od leta 1949 – 1960, kar je predstavljalo od polovico do dve tretjini njegovih letnih prihodkov. Del teh sredstev od European Movement pa je bil namenjen tudi financiranju proti-komunističnih strank po Evropi. Ko je Sandys kasneje poskušal razpustiti European Movement, ga je American Committee on United Europe pod vodstvom Allena Dullesa prisilil, da je odstopil kot njegov predsednik. Nato so glavno vlogo v European Movement prevzeli francoski politiki, in s pomočjo ACUE ustanovili sekretariat v Bruslju. Še ostali vidnejši člani uprave od ACUE^[6] leta 1956. Kasnejši pod-predsedujoči od ACUE, ki nadomesti Johna Fosterja Dullesa je Paul G. Hoffman, predsedujoči od Ford Foundation, član od CFR in član od Pilgrims Society. Sekretar je George S. Franklin Jr., cimer od Davida Rockefellerja, direktor od CFR (1953 – 1971) in so-ustanovitelj od Trilateral Commission. Direktorji so bili General Lucius D. Clay, član uprave od General Motors (1951 – 1973), član uprave od Met. Life (1953-1957), član uprave od Chase Manhattan Bank (1964, 1974-75), član uprave od Lehman Brothers (1963 – 1978); žena od John J. McCloya, izredno pomembnega Rockefellerjevega predstavnika, upravitelja od Ford Foundation in člana od Pilgrims Society; General Frederick Osborn, član od CFR in predstavnik pomembne družine iz Pilgrims Society, tesno povezane z Rockefellerji in trajnostnim razvojem, sam Osborn pa tudi skupaj z ostalimi predstavniki super elite podpornik evgenike in nacizma, ter njihovih programov sterilizacije Judov in Poljakov; Emmett Connely, finančnik pri ACUE, je bil predsednik od Investment Bankers’ Association of America; Conrad N. Hilton Sr., ustanovitelj od Hilton Hotels in od Conrad N. Hilton Foundation. Ta skupina, ter prav tako člani istega kroga, C. D. Jackson, Allan Dulles, Averell Harriman, John J. McCloy in David Rockefeller so kasneje z Retingerjev ustanovitelji supine Bildernerg. ACUE
Nekako vzporedno z European Movement, je bila 15 decembra leta 1946 ustanovljena vplivna Union of European Federalists (UEF), ki je naslednje leto organizirala prvi kongres v Švici. UEF je preko svojih povezav, kot je recimo njihov belgijski član uprave Pierre de Bonvoisin (ustanovni član od skupine Bilderberg) , ki je preko UEF spoznal Paula Vanden Boeynantsa, tesno povezanega s fašizmom in elitnim omrežjem pedofilije, mučenja in umorov – kot je poročala žrtev X3 iz afere Dutroux. Ideja federalistov je bilo zmanjšanje suverenosti nacionalnih držav v korist posebne federalizacije evropskih držav oz. ”United States of Europe,” kot se je izrazil Churchill, ko se je udeležil zasedanja od UEF. Julija 1947 je United European Movement (UEM) deloval kot koordinacijsko telo za organizacije, ki so bile ustanovljene po drugi vojni, med katere je spadala tudi UEF. UEM je novembra leta 1947 spremenila ime v The Joint International Committee for European Unity, dokler se ni Council of Europe srečal v Haagu, maja leta 1948. Hague Congress (Congress of Europe) je organiziral Retinger, predsedujoči pa je bil Churchill. Udeleženci srečanja so bili nizozemska kraljica Juliana, Princ Bernhard, Paul van Zeeland, Jean Monnet, Robert Schuman, Paul-Henri Spaak, Alcide de Gasperi, Konrad Adenauer, Harold Macmillan, Sir David Maxwell-Fyfe, Pierre-Henri Teitgen, François Mitterrand, Altiero Spinelli, Albert-Édouard Janssen in ostali. Oktobra 1948 tudi uradno nastane European Movement.
Leta 1952 je Paul Rijkens, glavni pri podjetju Unilever, pomagal Retingerju, da se je sešel s Princem Bernhardom, sestal pa se je tudi s Paulom van Zeelandom. Maja tistega leta je tako Retinger, kot sredstvo od CIA, predstavil elitni načrt transatlantskega dialoga, preko katerega bi se vršili pogovori, zaradi vedno močnejšega anti-amerikanizma v Evropi in izolacionizma v ZDA. Prvi sestanek skupine (Bilderberg) je bil 25. septembra 1952 v Parizu, pri gostitelju baronu Françoisu de Nervoju. Poleg Retingerja in barona Nervoja, so se prvega sestanka udeležili še princ Bernhard, francoski premier Antoine Pinay, vodja francoske opozicije Guy Mollet, Paul van Zeeland, Hugh Gaitskell, General Sir Colin Gubbins, Dr. Rudolf Mueller, danski zunanji minister Ole Bjorn Kraft, grški diplomat Panagiotis Pipinelis in italijanski ambasador Pietro Quaroni.
Po izvolitvi Eisenhowerja za predsednika ZDA, sta Princ Bernhard in Retinger skupaj z Britancema iz Labur Party Hughom Gaitskellom in Denisem Healeyjem odpotovala v ZDA, kjer so se začeli pogovarjati glede projekta.
Hugh Gaitskell je bil leta 1933 Scholar od Rockefeller Foundation in študiral eno leto na Dunaju, kasneje pa je bil pogosti obiskovalec od Congress for Cultural Freedom, ki je bil fasada od CIA. Od 1955 – 1963 je bil tudi vodja od Labour Party.
Denis Winston Healey, prav tako tesno povezan z omrežjem od CIA in pri širjenju prikrite propagande. Healey je bil od julija 1948 tesno povezan z Information Research Department, ki je spadal pod U.K. Foreign and Commonwealth Office, ter istočasno sodeloval s CIA-jinim Congress for Cultural Freedom. Healey je kasneje skupaj s pomembnimi člani od Chatham House ustanovil vplivni International Institute for Strategic Studies, ki je tesno povezan tudi z liberalnim establišmentom in ”liberalno CIA”.
V Washingtonu se je četverica dobila z vplivnim in tesnim Bernhardovim prijateljem Walterjem Bedell-Smithom, direktorjem od CIA. Ta je nato načrte za formiranje ameriške skupine za zasedanje skupine Bilderberg predal C. D. Jacksonu, ki je bil Eisenhowerjev koordinator za psihološko vojskovanje. Bedell-Smith čeprav so-ustanovitelj skupine Bilderberg, pa se ni udeležil prve konference, ker je dobil posebno nalogo v Gvatemali.
General Walter Bedell-Smith je bil direktor od CIA od 1950-1953, in nato državni sekretar od 1953 – 1954, pred tem pa ambasador v Sovjetski zvezi, 1946 – 1948. Bedell Smith je bil član od CFR od leta 1952, ter bil tudi član od Pilgrims Society. Bedell-Smith je nato leta 1954 postal direktor pri United Fruit Co., ki je bilo pomembno središče ameriške/CIA geopolitične ofenzive v Južni Ameriki. Bedell-Smith je leta 1953, ko je bil še direktor od CIA ukazal izdelavo načrta za izvedbo državnega udara v Guatemali, ker je tamkajšnji predsednik Jacobo Árbenz Guzmán grozil, da bo nacionaliziral zemljo, ki je pripadala podjetju. Državni udar je bil realiziran leta 1954 preko CIA, ki jo je tedaj vodil Allen Foster Dulles. V United Fruit so imeli skupne interese mnogi predstavniki od Pilgrims Society, kot sta to brata Dulles, Rockefellerjev John J. McCloy, družina Lodge, ter elitne družine iz Louisiane.

»One early Bilderberger, the late C. D. Jackson, who was vice-president of Time Inc., once described Retinger as a “sort of eminence grise of Europe, a Tallyrand without portfolio.” Alden Hatch’s laudatory biography of Bernhard, based on extensive taped conversations with the prince and researched with the full support of the royal household, says of Retinger, “Certainly he had almost as many adventures as Ian Fleming’s famous secret service operative, James Bond…. Though his name is virtually unknown except to the initiates, he made more history in his secret way than many a man who moved to the sound of trumpets and the howl of motorcycle sirens.”
Both Retinger and Bernhard had influential contacts in the United States. and after agreeing on the scheme, the duo went off to America to enlist support. A portrait of Bernhard in the December 1970 issue of Fortune magazine described that trip: “… Retinger joined him [Bernhard] in Washington, and they proceeded, with the help of Bernhard’s wartime comrade, Walter Bedell Smith, then director of the CIA, C. D. Jackson, a vice-president of Time Inc., and the late John Coleman of Burroughs, to recruit an American group.” …
Bernhard, according to his biographer, “… saw a number of American politicians. After several more rebuffs he went to his friend Bedell Smith, who was then head of the CIA. Smith said, ‘Why the hell didn’t you come tome in the first place?'” General Smith then “turned the matter over to C. D. Jackson. And things really got going.” It is interesting that the head of the CIA simply “turned the matter over” to a vice-president of Time Inc.; the naive would have presumed that these were unrelated institutions. But, in any event, Jackson was quickly able to enlist the support of Joseph E. Johnson, the head of the Carnegie Foundation, Dean Rusk, who was then head of the Rockefeller Foundation, and banker David Rockefeller. Bernhard was made chairman of Bilderberg, and Bedell Smith and, Dean Rusk became co-chairmen. Retinger was made permanent secretary.«^[7]

Bedell-Smith je bil s Princem Bernhardom tudi član od njegovega zasebnega skrivnega kluba Tie Club/Dassenclub, nastalega leta 1948. Dassenclub je nastal, da bi povzročili državni udar v Indoneziji, ki je bila vse do druge svetovne vojne pod Nizozemsko kontrolo.
Kasneje je prišlo do trenja iz ameriške strani, ker naj bi se razširile govorice, da je Retinger britanski skrivni agent. Kar dejansko je prvotno bil, a nato bil ali hkrati sredstvo britanske obveščevalne in CIA, ali bil v glavnem sredstvo od CIA. Kar bi Coleman, ki je Retingerja obtožil, da je britanski vohun, kot visoko rangirani predstavnik super elite moral vedeti. Princ Bernhard je vseskozi jasno podpiral Retingerja, slednji pa je zahteval odstranitev Johna Colemana kot vodjo ameriške delegacije pri Bilderbergih. Colemana, ki je doživel srčno kap, je nato zamenjal Bedell-Smith.
Retinger je bil leta 1958 nominiran za Nobelovo nagrado za mir in umre v Londonu leta 1960.

Princ Bernhard

Ustanovni predsednik od skupine Bilderberg je bil nizozemski princ Bernhard, pomemben predstavnik iz ozadja evropske in globalne politike, tesno povezan s CIA in kasneje tudi lobist od vojaškega podjetja Lockeed. Služil naj bi v okoli 300 korporativnih upravah in odborih po celem svetu. Leta 1976 odstopi iz mesta predsednika skupine Bilderberg zaradi vpletenosti v podkupovalni škandal, pri katerem je kot lobist od podjetja Lockheed prejel $1,1 milijon (cca $10,000,000 leta 2021). Zaradi tega tisto leto tudi odpade konferenca. Iz poplave zgodb, ki so sledile škandalu, se je zdelo, da je skupina Bilderberg kot trg za mednarodno trgovino z letali. Skladno s tem, je bil tudi sekretar od Bilderbergov Ernest H. van der Beugel predsednik od nizozemskega letalskega prevoznika KML.

»Recent revelations of illicit ties between Prince Bernhard of the Netherlands and the Lockheed Corporation touch only a corner of this man’s murky career—a career made possible only by the support of various American presidents, top corporate leaders and the large tax-exempt foudations. The CIA, hard evidence indicates, was the catalyst in organitng this coalition behind the prince.
The CIA connection was hinted at in one recent New York Times story which stated that the prince had maintained an account in a CIA-funded Dutch bank that was set up by one of his closest aides, General John von Houghton, who “reportedly had ties to the ClA”. The Times noted that “Prince Bernhard was also a close friend of Allen W. Dulles, founder of the CIA.” The Times also cited “one reliable source close to the government” as saying that when the Dutch prime minister confronted Bernhard about wrongdoing in connection with Lockheed, the prince denied it, but added, “If you would ask me about my relations with the CIA, that would be a different matter”—which is where the Times let the matter drop. So far as I can determine, no one has asked the prince or the CIA about their relationship, which revolves around the prince’s leadership of the very infuentiai Bilderberg conferences (The Rulingg Class. September 17, 1976). …
[Bernhard] now exposed as an international fixer who served the needs of large American corporations and asked for million-dollar bribes in return. It is at least a fair surmise that Bilderberg, too, was a device to serve their corporate needs. And just what was the rote of the CIA in assisting this unofficial coalition of the elite in planning our future? We know that the CIA has overthrown governments that displeased the multinationals, but, in the case of Bilderberg, they seem to have gone even further and been instrumental in getting high American and European officials to collude in secret sessions with the heads of large multinationals and banks to hammer Out a common international ideology.«^[8]

Poleg skupine Bilderberg je bil Bernhard tudi ustanovni predsednik od leta 1961 nastalega World Wildlife Fund (omrežje ”liberalne CIA”), katerega ozadje predstavlja super elitni 1001 Club, so-ustanovitelj slednjega je prav tako Bernhard. 1001 Club predstavlja pomembno središče kontroverznih obveščevalnih osebnosti iz CIA in Mossada, pomembnih predstavnikov naftne in mineralne industrije, ter zelo majhno število političnih voditeljev iz držav tretjega sveta. Več o tem v nadaljevanju.
Kot že omenjeno je Bernhard leta 1948, ko je postal princ, ustanovil skrivni Tie Club/Dassenclub, katerega člani so bili Bernhardov tesen prijatelj in CIA direktor Walter Bedell-Smith; Sefton Delmer, udeleženec Bilderbergov 1956; Frans Ottens, predsednik podjetja Philips; Johan Willem Beyen, direktor od Unilever, diretor od Philips, nizozemski direktor od World Bank (1946 – ), nizozemski direktor od IMF (1948 – ), predsednik od BIS, bil so-minister za zunanje zadeve od 1952-1956; J. F. Nuboer, Bernhardov osebni zdravnik; Hans Teengs Gerritsen, član vplivne nizozemske družine, ki je bil nizozemski zastopnik za Lockheed in Northrop, ter tesno povezan s CIA-nizozemskim omrežjem Stay Behind, ki ga je ustanovil njegov CIA-jin prijatelj Carl Armfelt.
Bernhard je bil pomemben član od leta 1952 ustanovljenega poslovnega lobija Groep Rijkens, katerega namen je bil preko zunanje politike vplivati na dogajanje v Indoneziji glede vprašanja Zahodne Nove Gvineje. Ustanovitelj je bil njegov vplivni in tesen prijatelj Paul Rijkens, ustanovni predsedujoči od podjetja Unilever leta 1930, in pomemben ustanovni član skupine Bilderberg. Člani so bili še H. M. Hirschfeld, direktor od Unilever, direktor od KPM, udeleženec prvega zasedanja skupine Bilderberg; Kees Scholtens, nekdanji direktor od Shell Indonesia, direktor od Shell; Emile van Konijnenburg, pod-predsednik in direktor od Royal Dutch Airlines KLM; Marcus van Blankenstein, tuji urednik od Het Parool. Zelo verjetno so bili s skupino tesno povezani še Jan de Quay, nizozemski premier od 1959 – 1963; Adlai Stevenson, ameriški ambasador pri UN; John Loudon, vplivni nizozemski poslovnež, ki je bil tudi mednarodni član uprave Rockefellerjeve Chase Bank, upravitelj od Ford Foundation, ter član od 1001 Club; William F. Bramstedt, član od CFR, izvršni direktor od Standard Oil Co. in predsednik od Caltex Corp. (Chevron – Texaco); John D. Rockefeller III; ter Dirk Stikker, zunanji minister od 1948 -1952, generalni sekretar zveze NATO od 1961 – 1964, ter bil nato član uprav od Unilever, Carnegie Stichting in član od Bilderbergov in Trilateral Commission.
Bernhard je bil leta 1997 skupaj z Nelsonom Mandelo in Antonom Rupertom ustanovitelj od Peace Park Foundation, ki upravlja s naravnimi in divjimi parki od WWF. Fundacija je v glavnem financirana preko Club 21, katerega člani so med drugim tudi Nicky Oppenheimer, David Rockefeller, Laurence Rockefeller, Baron Benjamin de Rothschild, Russell Train, Princ Sadruddin Aga Khan, Joseph F. Cullman III.
Krog ljudi okoli Princa Bernharda pa je bil vpleten tudi v Stichting voor Onderzoek van Ecologische Vraagstukken (Foundation for the Investigation of Ecological Problems; SOEV), ki je nastala leta 1960, kot del širše ameriško-evropske proti-komunistične psihološke vojne in proti vohunske operacije, ki je bila odgovor na vse močnejšo sovjetsko psihološko vojno in njeno vohunsko delovanje v zahodni Evropi. Ustanovitelj in vodja fundacije je bil Cees van den Heuvel, vodja oddelka za usposabljanje pri Binnenlands Veiligheidsdienst (BVD; nizozemska Služba za notranjo varnost). Financerji fundacije, ki so prispevali znatna sredstva, so bili tesni Bernhardovi prijatelji iz podjetij kot so Philips, Shell (vodi ga John Loudon) in Unilever. Fundacija je bila kopija CIA-jinega programa MKULTRA in njenega Human Ecology Fund iz Cornell University. S tem CIA eksperimentom je bila povezana tudi Society for the Investigation of Human Ecology na Cornell University Medical College, katere ustanovitelja leta 1955, sta bila profesorja Harold Wolff in Lawrence Hinkle. Bernhard je bil tesno povezan tako z van den Heuvelom, kot njegovim šefom pri BVD, Louisem Einthovenom. Ko je Einthoven iskal nove partnerje v ZDA za projekt International Documentation and Information Center (Interdoc Network), ki je nastal leta 1963, se je obrnil na Ford Foundation in na Carnegie Endowment, na slednjo po zaslugi Bernhardovega prijatelja Josepha E. Johnsona iz skupine Bilderberg, vendar je bil zavrnjen, v glavnem zaradi dveh odmevnih škandalov, ki sta izbruhnila v Nemški obveščevalni v obdobju 1961-1962. Allen Dulles, s katerim je bil Einthoven v stalnem stiku, pa tudi ni več hotel financirati podobne projekte preko CIA po letu 1962. Pri projektu Interdoc, ki ga prav tako financira Shell, pa sta Heuvel in Einthoven povezana s pomembnim ultrakonservativnim obveščevalcem Brianom Crozierjem, Walterjem Bellom iz MI5, so-ustanoviteljem od OSS/CIA Dickom Ellisem iz MI6 in ostalimi.
Princ Bernhard je bil marca 1973 predsedujoči amsterdamski konferenci od British Atlantic Committee (kasneje postane Atlantic Council of the UK), katerega pomembni so-ustanovitelj je bil prej omenjeni Brian Crozier, sicer pomemben rival van den Heuvela na področju anti-komunističnega psihološkega vojskovanja. Govorci na konferenci so bili Frank Barnett, pomemben predstavnik od ultrakonservativne Smith Richardson Foundation; Zbigniew Brzezinski; Dean Rusk; Cyrus Vance; Albert Wohlstetter iz skrivnega ultrakonsevativnega American Security Council; Shepard Stone iz Ford Foundation, CIA in skupine Bilderberg.
Leta 1975 se je Princ Bernhard udeležil malo znane a pomembne International Monetary Conference v Amsterdamu, ki je bila ustanovljena istega leta kot skupina Bilderberg. Vidnejši udeleženci skozi različna obdobja so bili še C. Douglas Dillon, Milton Friedman, Arthur Burns, Johann Philipp Freiherr von Bethmann, George Shultz, David Rockefeller, Chris Karsten, A. W. Clausen, Wilfried Guth, Sir Jeremy Morse, Raymond Larre, Michael Blumenthal, Paul Volcker, Paul McCracken, Willy de Clercq, Alan Greenspan, Hans Tietmeyer, Jean Claude Trichet in ostali.
Princ Bernhard je bil leta 1973 častni pokrovitelj od leta 1971 ustanovljenega European Management Symosium, ki se danes imenuje World Economic Forum. Več o WEF v nadaljevanju.
Bernhard je pa tesno povezan tudi z družino Rothschild. Ne samo preko skrivnega super elitnega 1001 Club. Edmund Rothschild, pomemben predstavnik britanske veje od Pilgrims Society, je boter od Bernhardove nezakonske hčerke Alexije Grinde, ki se je rodila leta 1967.

Ustanovna konferenca 15. maja leta 1954, v kraju Oosterbeek

Zelo zgovoren je podatek, da je bilo 15 od 17ih udeležencev iz ZDA članov od Council on Foreign Relations, in tudi preostala je čez nekaj mesecev postata člana. Tudi v nadaljevanju so udeleženci iz ZDA v veliki večini člani od CFR. Poleg tega je bil David Rockefeller redni udeleženec zasedanj, od ustanovnega leta 1954, ter do leta 2013, na katerih je skupno manjkal samo šestkrat. Skupno je bil udeleženec 53 zasedanj.

Ameriški udeleženci, katere je vodil David Rockefeller

George Nebolsine, 1902 – 1964

• Vplivni mednarodni korporativni odvetnik pri prvi globalni odvetniški pisarni Coudert Brothers, kjer je bil odvetnik tudi Trilateralec Sol Linowitz.
• Član od Council on Foreign Relations, 1935 – 1963.
• Udeleženec 13 zasedanj skupine Bilerberg, od 1954 – 1964.
• Član izvršnega odbora od United States Council of the International Chamber of Commerce, vsaj od 1955 – .
• Generalni konzul pri Middle East Industrial Development Corporation.

David Rockefeller, 1915 – 2017

• Najpomembnejši predstavnik vodilne super elitne globalistične bankirske družine Rockefeller in zagotovo  vse do smrti vodja njenega skrivnega nadnacionalnega obveščevalnega omrežja, ki je v ozadju množičnih migracij, uničevanja nacionalnih (belskih) držav, LGBTQ+, feminizma, ”okoljevarstva”, multikulturalizma.
  • Njegovi ključni varovanci in zavezniki so Henry Kissinger, Zbigniew Brzezinski, Paul Volcker, George Shultz, George Soros, Peter G. Peterson, Peter Sutherland, družina Rothschild, družina Wallenberg, družina Bush, družina Clinton, in še na stotine ostalih vodilnih predstavnikov super elite.
• Bežno dela za družinsko Chase Manhattan Bank, cca. 1938 – ; uradno pomožni uradnik na zunanjem oddelku, 1946 – ; pod-predsednik, 1949 – ; predsednik, 1961 – ; predsedujoči, 1969 – 1981; predsedujoči  in član mednarodnega svetovalnega odbora, 1981 – 2004.
  • Združitev bank Chase National in Bank of Manhattan Company, preko katere nastane leta 1955 Chase Manhattan Bank in leta 2001 JP Morgan Chase, ko se banka združi z JP Morgan.
  • Ključno ozadje banke predstavlja družinsko naftno podjetje Standard Oil.
  • Henry Kissinger postane član in predsedujoči mednarodnemu svetovalnemu odboru banke leta 1977, s čimer se začne v tandemu z Goldman Sachs, s čimer dobi globalizacija zagon tudi preko TC in BB.
  • “In many ways, Henry Kissinger and David Rockefeller were partners in creating the foundation that enabled JP Morgan Chase to become the international powerhouse it is today. [Zbigniew Brzezinski,] Henry and David were founders of the Trilateral Commission in July 1973 … When Henry Kissinger stepped down as Secretary of State in 1977, he joined Chase’s International Advisory Committee. With Henry serving as Chairman of the IAC, and David as Chairman of the Bank, they attracted powerful business leaders from around the world to join the Chase IAC. In Henry, I believe David saw a uniquely knowledgeable international historian and political scientist, who understood the context and psychology that governed the behavior of national leaders. With Henry’s insightful advice, David was able strategize about where and how to expand Chase’s footprint. The IAC, which often held its meetings in important Chase target countries, drew upon its members to help Chase accelerate the creation of a much broader global platform, as Chase strived to catch up with Citi’s much larger network. With Henry’s help, David was determined to create a global bank from what was at the time a very U.S.-centric corporate ‘Chase National Bank’, and a NYC consumer-oriented ‘Manhattan Company’.²¹https://www.chasealum.org/article.html?aid=1711
• Njegov obveščevalni mentor je njegov super elitni družinski prijatelj in bodoči Cijin direktor Allen Dulles.
  • V Rockefeller Center deluje tudi obveščevalni štab Allena Dulles, ki ga vzpostavi po napadu na Pearl Harbour.
• Doktorira iz ekonomije na družinski neoliberalni University of Chicago na temo Unused Resources and Economic Waste, 1940.
• So-ustanovitelj in upravitelj od Rockefeller Brothers Fund, 1940 – 1990; izvršni pod-predsedujoči, 1970a – ; izvršni predsedujoči, 1980 – 1987; svetvovalni upravitelj, cca. 1987 – .
• Pomočnik regionalnega direktorja pri United States Office of Defense, Health and Welfare Services, 1941 – 1942.
• Član od Council on Foreign Relations, 1942 – 2017; direktor, 1949 – 1985; predsedujoči, 1970 – 1985.
• Član ameriške vojaške obveščevalne službe v Severni Afriki in Franciji in član skrivne enote “Ritchie Boy”, cca. 1944 – 1945.
• Upravitelj in predsedujoči izvršnemu komiteju od International House, 1946 – ; častni upravitelj, 1965 – ; častni predsedujoči 2007 – 2017.
• Upravitelj od Carnegie Endowment for International Peace, 1947 – 1960.
• Upravitelj od University of Chicago, 1947 – 1963; častni upravitelj, 1963 – 1966; doživljenjski upravitelj, 1966 – 2007.
• Predsednik od Museum of Modern Art, 1948 – ; predsednik, 1958 – ; predsedujoči, 1963 – ; predsedujoči emerit, 1993 – ; doživljenjski upravitelj.
• Predsedujoči upravitelj od The Rockefeller University, 1950 – 1975; predsedujoči izvršnemu komiteju, 1975 – .
• Kot Cijina fasada sodeluje z omrežjem od Congress for Cultural Freedom, cca. 1950a – . 
• Upravitelj od Carnegie Institute for Science, 1952 – 1956.
• Vsaj od leta 1953 je tesno povezan s super elitnim Dullesovim obveščevalnim pomočnikom Williamom Bundyjem.
• Ključni so-ustanovitelj in udeleženec velike večine zasedanj skupine Bilderberg, 1954 – 2011.
• Član od Commission on Money and Credit pri Committee for Economic Development, 1958 – 1961.
• Udeleženec od Dartmouth Conferences, 1962 – 1980.
• Ustanovni pokrovitelj od Per Jacobson Foundation, 1963 – .
• Ustanovitelj in predsedujoči proti-komunističnemu / proti-kubanskemu Council of the Americas, 1963 – ; ustanovitelj in častni predsedujoči od Americas Society, 1965 – .
• Ustanovitelj in predsedujoči od Improving Economies for Stronger Communities, 1964 – 1968.
• Ustanovni predsedujoči od Commission on White House Fellows, 1964 – 1965.
• Vodilni propagandist vojne proti Vietnamu, kot član od Committee for an Effective and Durable Peace in Asia, 1965.
• So-avtor prve knjige od Atlantic Council Building the American-European Market, 1967.
• Ustanovitelj in član od Emergency Committee for American Trade, 1967 – .
• So-istanovitelj in direktor od The Business Committee for the Arts, 1967 – .
• Predsedujoči od Center for Inter American Relations, 1967 – .
• So-ustanovitej in predsedujoči od International Executive Service Corps, 1964 – 1968; direktor, 1968 – .
• Udeleženec zasedanj skrivne ultrakonservativne zasebne obveščevalne skupine Le Cercle, 1968 – 1971.
• Redni udeleženec od Bohemian Grove, vsaj od 1970ih – .
• Član skrivnega ”okoljevarstvenega” 1001 Club.
• Ustanovni član častnega komiteja od German Marshall Fund of the U.S., 1972 – .
• Ustanovitelj in neuradni vodja od Trilateral Commission, 1973 – 2017; severno-ameriški predsedujoči, 1977 – 1991.
• Član od U.S.-U.S.S.R. Trade and Economic Council, 1973 – .
• Ustanovni član od U.S.-China Business Council, 1973 – .
• David Rockefeller predstavlja skupaj s Henryjem Kissingerjem ključno ozadje Cijinega državnega udara v Čilu proti Allendeju leto 1973 in preko katerega pride na oblast neoliberalni diktator Pinochet.
• Član od Pilgrims Society.
• Član od Century Association.
• Član od Links Club.
• Udeleženec skrivnih International Monetary Conference, 1974, 1980.
• Član od Iran-U.S. Business Council, cca. 1974 – .
• Ustanovni direktor od Alliance to Save Energy, 1977 – .
• Član / podpisnik od Committee of Americans for the Canal Treaty, 1977.
• Tesno povezan s French-American Foundation, vsaj od 1977 – .
• Upravitelj ameriškega odbora od International Chamber of Commerce, vsaj od 1978 – .
• Direktor od Federal Reserve Bank of New York, vsaj od 1978 – ; član generalnega komiteja od New York Money Market odFederal Reserve Bank of New York, vsaj od 1978 – .
• Član od The Business Council, vsaj od 1978 – .
• Član od The Business Roundtable, vsaj od 1978 – .
• Član od Association of Reserve City Bankers, vsaj od 1978 – .
• Direktor od Overseas Development Council, vsaj od 1978 – .
• Član svetovalnega odbora od Japan-United States Economic Relations, vsaj od 1978 – .
• Član od National Council for U.S.-China Trade, vsaj od 1978 – .
• Član od Council on East Asian Studies – Harvard University, vsaj od 1978 – ; član od Committee on University Resources – Harvard University, vsaj od 1978 – ; član nadzorneg komiteja od Harvard
  College, pred 1978 – .
• Zakladnik od United Negro College Fund, vsaj od 1978 – .
• Ustanovitelj in predsedujoči od Partnership for New York City, 1979 – .
• Upravitelj od American Australian Association.
• Član od President’s [Reagan] Commission on Executive Exchange, 1981 – .
• Ustanovitelj Reaganovega United States Commission Business Committee on Jamaica, 1981 – 1985.
• So-ustanovitelj in so-predsednik od Council for the United States and Italy, 1983 – .
• So-ustanovitelj od American Austrian Foundation, 1984 – .
• Član od Bretton Woods Committee, vsaj od 1985 – 2017.
• Član izvršnega komiteja od Ronald Reagan Presidential Foundation and Institute, 1985 – .
• Član mednarodne svetovalne uprave skorumpirane Banca Nazionale del Lavoro, cca. 1989 – .
• Član od Russian-American Bankers Forum, 1992 – .
• Ustanovitelj in upravitelj od David Rockefeller Center for Latin American Studies – Harvard University, 1992 – .
• Direktor od Peterson Institute for International Economics, vsaj od 1993 – 2010.
• Član vodstvenega odbora od Emergeny Coalition for U.S. Financial Support of the United Nations, 1996.
• So-ustanovitej in častni predsedujoči od Committee to Encourage Corporate Philanthropy, 1998 – .
• Član svetovalnega odbora od Americans for Humanitarian Trade with Cuba, vsaj od 1999 – .
  • David Rockefeller se sreča s Fidelom Castrom leta 1995 pri CFR.
• Član od Commission on to Unite a Divided America pri Center for the Study of the Presidency and Congress, 2005.
• Ustanovni so-financer Sorosovega Institute for New Economic Thinking, 2009 – .
• Ustanovni član uprave od New York Leadership for Accountable Government (Jonathan Soros), 2012 – .
• Častni upravite od Rockefeller Family Fund, vsaj od 2013 – 2017.
• Obiskovalec skrivne črnske bratovščine Sigma Pi Phi / Boule (ozadje ameriške črnske elite, ki je podrejena Rockefellerjevemu globalističnemu omrežju in ”liberalni CIA”).

Nelson Dean Jay, 1883 – 1972

• Bankirsko kariero začne pri Milwaukee Trust Company, cca. 1905 – 1910.
• Pod-predsednik od First National Bank of, Milwaukee, 1910 – 1015.
• Vodja oddelka za obveznice pri Guaranty Trust Company (del Pilgrims Society), 1915 – 1916; pod-predsednik, 1916 – .
• Direktor francoske podružnice od J.P. Morgan & Co. (del Pilgrims Society), 1920 – 1941.
• Leta 1924 eden od dveh upraviteljev J.P. Morganovega in Owen Dowesovega načrta za Nemčijo.
  Družina Morgan je bila skupaj z ostalimi člani Pilgrims Society vodilnik podpornik nacizma in fašizma.
• Predsedujoči upravi od American Hospital Paris, 1937-1957.
• Član od Council on Foreign Relations, 1942 – 1969.
• Predsedujoči administrativnemu komiteju od American Red Cross, 1943-1944.
• Član uprave od J. P. Morgan & Co., Inc., 1945 – ; po združitvi banke z Guaranty Trust Co., postane član direktorskega svetovalnega odbora.
• Predsedujoči reorganizirani francoski Morgan & Cie., Inc., 1945 – 1955.
• Član od Metropolitan Club.
• Tesen sodelavec Jeana Monneja, bratov Dulles in Davida Rockefellerja.

Gardner Cowles Jr., 1903 – 1985

• Študira na zelo elitni Phillips Exeter Academy.
• So-lastnik od Cowles Media Company, pod katerega so spadali Minneapolis Star, Minneapolis Tribune, Des Moines Register, revija Look in polovični delež v Harper’s Magazine – cca. 1935 – .
• Član od Council on Foreign Relations, 1945 – 1985.
• Član uprave Cijine Crusade for Freedom – National Committee for a Free Europe, cca. 1950 – .
  • Člani uprave so tesno povezani z Rockefellerjevim omrežjem, tudi preko Museum of Modern Art.
• Ustanovitelj od Gardner Cowles Foundation.
• Izvršni direktor in financer od Farfield Foundation (deluje kot fasada od CIA), 1950a – .
• Član gostujočega komiteja na Harvard School of Business Administration, vsaj od 1961 – .
• Član uprave od Columbia University, vsaj od 1961 – .
• Član uprave od United Air Lines, vsaj od 1961 – .
• Član uprave od Bankers Life Company, vsaj od 1961 – .
• Upravitelj Rockefellerjevega Museum of Modern Art, 1961 – .

George Barry Bingham Sr., 1906 – 1988

• Član pomembne medijske družine, ki je dominirala medijsko pokrajino v okolici Louisvilla in bila preko Standard Oil povezana z družino Rockefeller.
  • Lastniki časopisov The Courier-Journal in The Louisville Times, lastniki od WHAS Radio in WHAS Television, in dobitniki šestih Pulitzerjevih nagrad.
• Podpornik nacionalne kampanje od American Birth Control League (Planned Parenthood), 1940 – .
• Član od Committee for the Marshall Plan to Aid European Recovery, 1947 – 1949.
• Član od Council on Foreign Relations, 1948 – 1952.
• Član od Pilgrims Society.
• Tesno povezan s CIA in vpleten v njeno skrivno propagandno operacijo Mockingbird, kot tudi bil predsedujoči od International Press Institute.
• Imenovan za Fulbrightovega predavatelja na Oxford University, 1955 – .
• Upravitelj od Rockefeller Foundation, 1957 – 1971.
• Član svetovalne uprave od Pulitzer Prizes.
• Član od Louisville Committee on Foreign Relations, podružine od CFR, ki nastane leta 1938 z donacijo od Carnegie Corporation of NY.
• Član in kasneje od 1974 – 1977 tudi predsedujoči od English Speanking Union, ki spada pod Pilgrims Society.
• Član nadzorne uprave od Harvard University
• Direktor CIA-jine Asia Foundation.
• Član od Pilgrims Society je bil tudi njegov oče Robert Worth Bingham, ki je bil v drugo poročen z Mary Lily Flagler, domnevno najbogatejšo žensko v ZDA, katere prvi mož Henry Morrison Flagler je bil skupaj z John D. Rockefellerjem ustanovitelj od Standard Oil. Robert Bingham je bil ameriški ambasador v Veliki Britaniji, od 1933-1937, ter bil član od elitne Sons of the American Revolution.

George W. Ball, 1909 – 1994

• Preko svojega očeta Amosa Balla, prav tako preko Standard Oil povezan z družino Rockefeller.
• Od leta 1933-1935 je delal na ministrstvu za finance, kamor ga je pripeljal Herman Oliphant, s katerim kjer je bil pred tem pri Farm Credit Administration. Oliphanta, ki je bil skupaj z Ballom pomemben so-oblikovalec od Rooseveltovega New Deala, je na ministrstvo pripeljal sekretar Henry Morgentau, prav tako član od Pilgrims Society.
• V Chicagu je nato Ball leta 1939 varovanec od Adlaija Stevensona II v prestižni odvetniški pisarni Sidey, McPherson, Austin & Harper. V tem času pa je Ball tudi udeleženec srečanj pri Chicago Council on Foreign Affairs, katerega predsedujoči je Stevenson.
• Od leta 1942 – 1944 je bil Ball uradnik pri programu Land-Lease, ter nato v Londonu direktor od U.S. Strategic Bombing Survey.
• Po vojni je Ball so-ustanovil vplivno odvetniško pisarno Cleary, Gottlieb, Steen & Hamilton, preko katere je tesno sodeloval z Jeanom Monnejem in francosko vlado.
• Skupaj z Monnejem je leta 1947 delal pri Committee for European Economic Co-operation, preko katerega se je kreiral načrt za promocijo Marshallovega načrta.
• Član od Council on Foreign Relations, 1949 – 1993.
• Član od Pilgrims Society.
• Udeleženec od Bohemian Grove.
• Ko je Bell leta 1949 postal član od CFR, je skupaj z Monnejem delal tudi pri evropskem ekonomskem načrtu, kar je postavilo temelje za nastanek od European Coal and Steel Community (ECSC).
• Pomaga pri osnovanju Schumanovega Plana, 1950.
• Po ratifikaciji od Paris Treaty leta 1952, je Ball ostal svetovalec od ECSC, ter bil kasneje tudi svetovalec od European Atomic Community in od European Economic Community.
• Član izvršnega odbora in udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954 – 1975, 1977 – 1993.
  • Peti najbolj pogosti udeleženec zasedanj vseh časov – 40 udeležb.
• Služi kot Kennedyjev in Johnsonov višji zunanje politični svetovalec, 1961 – 1966.
• Član od Century Association, 1962 – 1992.
• Upravni direktor in pratner pri Lehman Brothers Kuhn Loeb (del Pilgrims Society), 1966 – 1982.
• Guverner od Atlantic Institute for International Affairs.
• Predsedujoči od International House.
• Član uprave od Atlantic Council, 1972 – ; častni direktor, vsaj od 1987 – .
• Ustanovni član od Trilateral Commission, 1973 – vsaj do 1979.
• Predsedujoči od Asia Society, 1974 – 1982.
• Član od Washington Institute for the Study of Conflict, cca. 1975 – .
• Član / podpisnik od Committee of Americans for the Canal Treaty, 1977.
• Direktor od American Committee on East-Wast Accord, 1980 – 1986.
• Ustanovni pokrovitelj od American European Community Association, 1981 – .
• So-ustanovitelj od American-Austrian Foundation, 1984 – .
• Ustanovni član od Bretton Woods Committee, 1985 – .
• Član od American Committee on U.S.-Soviet Relations, cca. 1986 – 1991.

Paul H. Nitze, 1907 – 2004

• Leta 1907 rojeni Nitze je bil investicijski bankir pri super elitni Dillon & Read (del Pilgrims Society), 1929 – 1938, ter kasneje pod-predsednik od 1939 – 1941.
• Leta 1932 se je Nitze poročil z Phyllis Pratt, iz super elitne družine Pratt, katera je bila skupaj z Rockefellerji so-ustanovitelj od Standard Oil. V družinski hiši Pratt od leta 1945 domuje Council on Foreign Relations.
• V Rooseveltovo administracijo ga pripelje njegov bankirski kolega James Forrestal, ko ta postane Rooseveltov administrativni pomočnik.
  • Direktor od Office of the Coordinator of Inter-American Affairs (del za Nelsona Rockefellerja), 1942 – 1943.
  • Od leta 1944 – 1946 je bil Nitze pod-predsedujoči od U.S. Strategic Bombing Survey.
• Član od Council on Foreign Relations, 1949 – 1993.
• Imenovan Director of Policy Planning – U.S. State Department, 1950 – 1953.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954 – 1958, 1961, 1963.
• Nitze je leta 1957 ustanovil Washington Center of Foreign Policy Research,
  • Financerji inštituta so bili Ford Foundation, Rockefeller Foundation in Carnegie Corporation.
  • Center se danes imenuje Foreign Policy Institute, kjer danes deluje Paul H. Nitze School of Advanced International Studeis.
• Imenovan pomočnik sekretarja za obrambo za mednarodne varnostne zadeve, 1961 – 1963.
• Imenovan ameriški sekretar za mornarico, 1963 – 1967.
• Od leta 1967 do 1969 je bil Nitze namestnik sekretarjev za obrambo, Roberta McNamare in Clarka Clifforda.
• Leta 1966 je bil tudi član od Task Force 157 – CIA/Pentagon tajne operacije.
• Leta 1970 je bil preko CIA so-ustanovitelj od Team B, ki je analiziral nevarnosti s strani Sovjetske zveze.
• Nitze je bil član elitnega Links Club.
• Član elitne Century Association.
• Direktor od Atlantic Council, vsaj od 1977 – .
• Udeleženec od Bohemian Grove.
• Član od American Academy of Diplomacy;
• Častni predsedujoči od Council of American Ambassadors;
• Upravitelj od George C. Marshall Foundation.
• Član neokonservativnega Sencond Committee on the Present Danger, 1976.
• Član od Committee to Maintain a Prudent Defense Policy.
• Nitzejev svak Walter Paepcke je leta 1949 ustanovil super elitni Aspen Institute.

John H. Ferguson, 1915 – 1970

• Ferguson se je rodil leta 1915, ter študiral na Yale University in na Harvard Law School.
• Delal za State Department, kjer je delal tudi njegov znanec iz Harvarda in član od Pilgrims Society Alger Hiss.
• Kasneje je bil pomočnik predsednika od International Bank for Reconstruction and Development, kot tudi je bil poseben pomočnik tedanjega državnega podsekretarja Deana Achesona, ki je bil tudi član od Pilgrims Society.
• Leta 1947 je zapustil State Department, da bi postal pomočnik prvega predsednika od World Bank Eugenea Meyerja, ki je bil publicist od Washington Post, ter član od Council on Foreign Relations od leta 1930.
  • Meyer pa je tudi oče od Katharine Graham, kasnejše publicistke od Washington Post, ter udeleženke od skupine Bilderberg in Trilateral Commission.
• Vzporedno s tem pa je Ferguson začel delati za odvetniško pisarno Root, Ballantine, Harlan, Bushby and Palmer, kjer je bil partner njegov tast Arthur A. Ballantine, med drugim tudi upravitelj od Carnegie Endowment for International Peace in član od Council on Foreign Relations od leta 1927.
• Leta 1948 je bil Ferguson skupaj s svojim tastom in ostalimi vplivnimi odvetniki, tudi iz Sullivan & Cromwell od bratov Dulles, ki so svetovali Algerju Hissu v tožbi proti Whittakerju Chambersu, ko ga je ta obtožil, da je komunist.
• Član od Council on Foreign Relations, 1949 – 1969.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954 -1959.
• Leta 1954, ko je ustanovna konferenca od skupine Bilderbeg, se Ferguson preseli v Pariz, kjer kot odvetnik služi v različnih odborih povezanih z zvezo NATO in z European Common Market.
• Leta 1962 ga Kennedy imenuje za ambasadorja v Maroku, kjer ostane do leta 1964.

Charles Douglas Jackson, 1902 – 1964

• Leta 1902 rojeni Jackson je leta 1931 začel delati za Time Inc., ki je v lasti super elitnega Henrya Luca, ki je tudi član od Pilgrims Society.
• Od leta 1942 do 1943 je delal za OSS, predhodnico od CIA, in bil od 1944 do 1945 namestnik vodje pri Psychological Warfare Division, SHAEF.
  • Kot že omenjeno, Jackson postane po vojni vodilni Eisenhowerjev propagandist in njegova povezavna med CIA in Pentagonom.
• Imenovan za upravnega direktorja od Time-Life International, 1945 – 1949.
• Jackson nato postane publicist od Fortune Magazine, prav tako v lasti Henrya Lucea.
  • V tem času je pri Fortune Magazine glavni urednik Hadley Donovan, Rhodes Scholar in kasnejši član od Pilgrims Society, direktor od CFR in član od Trilateral Commission.
• Član od Council on Foreign Relations, 1950/1 – 1963.
• Predsedujoči od United Negro College Fund, 1950a – .
• Jackson je bil nato od leta 1951 do 1952 predsednik proti-komunističnega National Committee for a Free Europe, ki deluje kot fasada od CIA, njegov ustanovitelj pa je bil super elitni Allen Dulles, ki je kasneje postal direktor od CIA. Član uprave odbora pa je bil tudi Henry Luce. V tem obdobju je tudi služil v Združenih narodih, ter nato leta 1960 postane publicist od revije Life.
• Pisec govorov med Eisenhowejevo (Pilgrims Society) predsedniško kampanjo, 1952.
• Imenovan za Eisenhowejevega povezovalca med CIA in Pentagonom, 1953 – ; Eisenhowejev svetovalec za psihološko vojskovanje, 1953 – 1954; član od Presidents’ Committee on International Information Activities, 1953 – ; tesno sodeluje s Psychological Strategy Board; član od Operations Coordinating Board; posebni pomočnik Eisenhowerja za mednarodne zadeve, 1954 – .
  • Jackson urged President Dwight D. Eisenhower to speak-out against Senator Joe McCarthy. He was probably influenced by McCarthy’s attacks on CIA officials such as Frank Wisner and Cord Meyer. In Jackson’s opinion McCarthy was damaging the anti-Communist cause with self serving and unstable behavior. According to Carl Bernstein, Jackson was “Henry Luce’s personal emissary to the CIA”. He also claimed that in the 1950s Jackson had arranged for CIA employees to travel with Time-Life credentials as cover.
• Skoraj redni udeleženec in tudi član izvršnega odbora zasedanj skupine Bilderberg, 1954 – 1964.
• Publicist revije Life, 1960 – .
  • Kai Bird has argued that Jackson worked very closely with [the main Rockefeller’s agent] John McCloy: ” In the summer of 1959, just before McCloy took his family for an extended trip to Europe, C.D. Jackson wrote to remind McCloy that later that summer a World Youth Festival was scheduled to take place in Vienna. Jackson asked McCloy to contribute an article, perhaps on the “benign and constructive aspects” of the U.S. occupation of Germany. The piece would appear in a daily newspaper to be published in Vienna in conjunction with the festival. McCloy agreed, and the article was published (in five languages) in a newspaper distributed by a twenty-five-year-old Smith graduate named Gloria Steinem… Washington expected some twenty thousand students and young scholars from all over the world to converge on Vienna that summer for the three-week festival. Consequently, the CIA wanted an organized student presence in Vienna in order to counter Soviet propaganda.”²²https://spartacus-educational.com/USAjacksonCD.htm
  • As the most popular magazine in America, Life was more influential than radio and TV news at the time. Life was the perfect platform to deliver any disinformation the CIA wanted widely distributed to a mass audience. It was used to influence key policy makers as well as the public, and also to discredit President Kennedy, as it tried to do on numerous occasions.²³https://spartacus-educational.com/USAjacksonCD.htm
• Sodeluje v prikrivanju raziskav atentata na Kennedyja, ko odkupi pravice za film Abrahama Zapruderja, ki posname atentat.
• So-ustanovitelj od International Executive Service Corps, 1964 – .

Henry J. Heinz II, 1908 – 1987

• Leta 1908 rojeni Henry se je rodil v elitno družino Heniz, ki je imela v lasti pomembno podjetje H. J. Heinz Co.
  • Njegov oče Howard Heinz je bil član od CFR od leta 1924.
• Študira na Yale University, kot član od Skull&Bones, ter postane leta 1941 ustanovni predsedujoči od Heinz Endowments, ki tesno sodeluje z Mellonovimi in Carnegiejevimi interesi, prav tako tudi v omrežju ”liberalne CIA”.
• Član od Committee for the Marshall Plan to Aid European Recovery, 1947 – 1949;
• Predsedujoči od United States Council of the International Chamber of Commerce, 1948 – 1951.
• Upravitelj od Committee for Economic Developmet, vsaj od 1949 – vsaj do 1966.
• Član od Council on Foreign Relations, 1949/50 – 1986.
• Član CIA-jinega National Committee for a Free Europe, vsaj od 1952 – .
• Udeleženec in član izvešnega komiteja zasedanj skupine Bilderberg, 1954 – 1975, 1977 – 1986.
  • There is, however, a list of companies known to be (or have been) clients of Kissinger Associates. Many of them are linked, directly or indirectly, to the interests of Bilderberg members. Chase-Manhattan Bank (now JP Morgan Chase), Fiat, H. J. Heinz & Co, Hollinger Inc, Rio Tinto and Warburg, to name but a few.²⁴https://bilderbergmeetings.co.uk/kissinger/k-100/
• Član od Pilgrims Society.
• V 50ih je bil upravitelj od American Committee for Liberation from Communism, skupaj z J. Peter Graceom, članom od Pilgrims Society in Malteškega viteškega reda.
• Od leta 1958 do 1959 je bil predsedujoči ameriški delegaciji od Economic Commission for Europe.
• Upravitelj Rockefellerjeve Conservation Foundation, vsaj od 1959 – .
• Heinz II je bil član skrivnega super elitnega ”okoljevarstvenega” 1001 Club.
• Član super elitnega kluba White’s.
• Udeleženec od Bohemian Grove.
• Član ustanovne svetovalne uprave od Alliance to Save Energy, 1977 – .
• Član Rockefellerjevega Emergency Committee for American Trade, 1980 – .
• Njegova snaha Teresa Heinz, se je leta 1995 poročila z vodilnim Bideonovim ”okoljevarstvenikom” Johnom Kerryem, ki sta se spoznala na ”Rockefellerjevem” new age dogodku Earth Day (Network).

James D. Zellerbach, 1892 – 1963

• Leta 1892 rojeni Zellerbach, je leta 1938 postal predsedujoč upravi družinski Crown Zellerbach Corporation.
  • Podjetje je kasneje preko fundacije financer od Trilateral Commission.
• Ustanovni direktor od Stanford Research Institute, cca. 1947 – .
• Direktor za Marshall Plan v Italiji, 1948 – .
• Član uprave od Wells Fargo Bank.
• Član od Council on Foreign Relations, 1952 – 1963.
• Redni udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954 – 1958, 1960, 1961.
• Član neokonservativnega Committee on the Present Danger.
• Upravitelj od Institute for International Education, vsaj od 1954 – .
• Ustanovni član uprave CIA-jine Asia Foundation, 1954 – 1956.
• Služi kot ameriški mbasador v Italiji, 1957 – 1960.
  • In 1958, worried about the ultimate disposition of the Bellagio property as her health declined, she [Princess Della Torre e Tasso, born Ella Walker] asked the American ambassador to Italy, James D. Zellerbach, to make inquiries about donating the estate to an American foundation or university, including the Carnegie Endowment, Ford Foundation, and Rockefeller Foundation. … Dean Rusk, president of the Rockefeller Foundation, was the only one to express serious interest in accepting the Villa, its 50-acre park, and the outlying buildings, which included a small church and cloister.²⁵https://resource.rockarch.org/story/international-cooperation-and-soft-diplomacy-the-rockefeller-foundations-bellagio-center/
• Predsednik od Jewish Welfare Fund.
• Nacionalni pod-predsedujoči od National Conference of Christians and Jews.
• Direktor od Union Trust Company.
• Član direktorske uprave od National Industrial Conference Board.
• Predsednik in upravitelj od World Affairs Council of Northern California.
• Član kluba Bankers of America.

George C. McGhee, 1912 – 2005

• Leta 1912 rojeni McGhee, je kot kot sin bankirja iz Texasa študiral kot elitni Rhodes Scholar (1934) na Oxford University in po doktoratu leta 1937 postal pod-predsednik od National Geophysical Company, nato pa delal za naftno svetovalno podjetje DeGolyer and MacNaughton.
• Leta 1940 je ustanovil lastno podjetje McGhee Production Company in v Louisiani odkril veliko zalogo nafte, s katero je ustvaril bogastvo.
• Med vojno je bil član od Office of Production Management in član od War Production Board.
• Leta 1946 je začel delati za State Department; od leta 1952 – 1953 je bil ambasador v Turčiji, kjer je podpiral njihovo uspešno prizadevanje za vstop v NATO.
• Član od National Committee for a Free Europe, vsaj od 1952 – .
• Član od Council on Foreign Relations, 1953 – 1996.
• Upravitelj od Institute for International Education, vsaj od 1954 – .
• Redni udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954 1958, 1961, 1963 – 1967.
• Upravitelj od Aspen Institute, vsaj od 1958 – vsaj do 1980.
• Svetovalec pri National Security Council, 1958 – 1959.
• V zgodnjih 60ih je bil ključni za proti-komunistično delovanje v Kongu in Dominikanski republiki.
• Od leta 1961 do 1963 je v Kennedyevi administraciji služil kot Under Secretary of State for Political Affairs, kjer ga nato nadomesti član od Pilgrims Societ W. Averell Harriman.
• Leta 1961 je postal svetovalec od US National Security Council in Director of Policy Planning. 
• Upravitelj od Duke University, 1962-1978. 
• Imenovan za ameriškega ambasadorja v Zahodni Nemčiji, od 1963 – 1968.
• Upravitelj od Committee for Economic Development, vsaj od 1966 – .
• Upravitelj od Business Council for International Understanding, 1969 – 1974.
• Predsedujoči od English Speaking Union (del Pilgrims Society), 1970 – 1974.
• Predsedujoči od National Trust for Historic Preservation, 1971 – 1975.
• Član svetovalne uprave od International Management and Development Institute, 1972 – .
• Član uprave od Population Action International / Population Crisis Committee, vsaj od 1974 – .
• Udeleženec od Bohemian Grove.
• Član od Century Association.
• Direktor od Atlantic Council, vsaj od 1975 – .
• Upravitelj od African-America Institute, vsaj od 1976 – .
• Predsedujoči od Smithsonian Associations, 1976 – 1978.
• Član svetovalnega odbora od Columbia University, 1977 – .
• Ustanovni pokrovitelj od American European Community Association, 1981 – ;
• Upravitelj od American Council on Germany.
• Član od Council of American Ambassadors, cca. 1983 – .
• Član direktorske uprave od Institute for the Study of Diplomacy – Georgetown University.
• V korporativnih krogih je bil – član uprave od Panama Canal Company, 1962-1963; član uprave od naftnege podjetja Mobil Oil Company, 1969-1982; bil član uprave od Procter and Gamble, 1969 – 1982; član uprave od American Security & Trust Company, 1969 – 1982; član uprave od Trans World Airlines, 1976 – 1982.

Cola G. Parker, 1890 – 1962

• Parker, ki se je rodil leta 1890, je bil na začetku kariere pravnik pri Wise, Whitney and Parker.
• Dela za podjetje Kimberley-Clark, 1937 – ; postane uspešni predsednik podejtja, 1942 – 1953.
• Član od Council on Foreign Relations, 1953 – 1956.
• Član Eisenhowejeve Randall Commission on Foreign Economic Policy, 1953 – .
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954, 1956.
• Član delegacije od US GATT (”prosto trgovinska” predhodnica od WTO) v Ženevi, 1954 – 1955.
• Kot pomemben nasprotnik delavskih sindikatov je postal leta 1956 predsednik pro-fašistični National Association of Manufactureres, ki je vse od ustanovitve leta 1958 tesno povezana s ultrakonservativno John Birch Socitey. Leta 1957 postane predsedujoči, leta 1959 pa postane častni pod-predsednik.
  • He was a friend and political supporter of the late Senator Joseph R. McCarthy, but when asked whether or not he would ever support the Wisconsin Republican for President, Mr. Parker said he doubted whether the Senator’s “experience is as yet sufficient to justify that.”
• Predsednik od American Paper and Pulp Association.
• Pod-predsedujoči od National Industrial Conference Board. 
• Član nacionalnega odbora leta 1958 ustanovljene ultrakonservativne, anti-komunistične in ”anti-Rockefellerjeve” John Birch Society (del ”konservativne CIA”), vsaj od 1961 – 1962.
• Predsedujoči od Federal Home Loan Bank of Chicago, – 1962.

George W. Perkins Jr., 1895 –

• Perkins, ki se je rodil leta 1895, je bil sin od super elitnega Georga Walbridge Perkinsa Sr.
  • Perkins Sr. je bil vplivni voditelj od Progressive Movement, bil pod-predsednika od New York Life Insurance Company in vodilni pomočnik od J. P. Morgana, od 1901 – 1910.
  • Tako Perkins Sr. kot tudi J.P. Morgan člana od Pilgrims Society.
• Perkins Jr. se je leta 1921 poročil v vplivno farmacevtsko družino Merck, ki je lastnica farmacevtskega podjetja Merck & Co.
  • Družina Merck preko različnih skladov tudi danes pomemben del liberalnega establišmenta in financer ”liberalne CIA”.
• Izvršni pod-predsednik od Merck & Co., 1927 – 1948.
• Perkins Jr. je leta 1950, ko je bil pomočnik državnega sekretarja (Deana Achesona) za evropske zadeve, uspešno prepričal kongres, da finančno pomaga Jugoslaviji, pri njenem uporu proti Stalinovemu režimu.
• Član od Council on Foreign Relations, 1953 – 1959.
• Udeleženec skupine Bilderberg, 1954.
• Imenovan za stalnega ameriškega predstavnika pri zvezi NATO, 1955 – 1957.
• Proti koncu življenja se je posvetil upravljanju Palisades Park Interstate Commission, kjer je bil član od leta 1922, pred tem pa je bil tam predsednik že njegov oče.

Joseph P. Spang Jr., 1893 – 1969

• Predsedujoč upravi od Gilette Co., 1938 – 1955.
• Član od Commitee for Economic Development, vsaj od 1949 – .
• Član Eisenhowerjeve Mutual Security Evaluation Project Group, 1953 – .
• Član od Council on Foreign Relations, 1954 – 1959.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954, 1956.
• Ustanovmo član nacionalanega svetovalnega komiteja od Cooperative for American Remittances to Everywhere (H. J. Heinz II; Gardner Cowles,), 1954 – .
• Upravitelj od U.S. Council of the International Chamber of Commerce, vsaj od 1955 – .
• Član komiteja od Business Advisory Council for the Department of Commerce (S.D. Bechtel; Paul C. Cabot; Lucius D. Clay; Frank Stanton; Juan T. Trippe), 1958 – .
• Udeleženec od Conference on Foreign Aspects of United States National Security, 1958.
• Član od Links Club.

John S. Coleman, 1897 – 1959

• Dela za vodilno elektronsko podjetje Burroughs Corporation, 1920 – ; predsednik, cca. 1940 – .
• Član od Institute for Economic Education.
• Član od National Management Council.
• Član od National Industrial Conference Board.
• Član ameriškega odbora od International Chamber of Commerce.
• Predsedujoči od Committee for a National Trade Policy (Coleman Commission), 1952 – .
  • Del ameriškega omrežja za sodelovanje pri skupini Bilderberg.
• Ustanovni pod-predsednik skupine Bilderberg, 1954 – cca. 1959.
• Član od Council on Foreign Relations, 1955 – 1959.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954, 1955, 1956.
• Predsednik od U.S. Chamber of Commerce, 1956 – 1957.

Walker Lee Cisler, 1897 – 1994

• Cisler, ki se je rodil leta 1897, je študiral na elitni Cornell University, kjer je bil član od skrivne Sphinx Head Society.
• Ustanovni član od National Academy of Engineering.
• Imenovan v Office of Production Management (OPM) – War Production Board, 1941 – 1943.
• Izvršni sekretar industrijske svetovalne skupine pri Atomic Energy Commission, od 1947 – 1948; in prvi predsednik od Atomic Industrial Forum.
• Imenovan Fellow od American Nuclear Society.
• Leta 1951 postane predsednik in nato leta 1954 še generalni direktor od Detroit Edison. Leta 1964 pa še predsedujoč upravi podjetja Detroit Edison.
• Član od Council on Foreign Relations, 1954/55 – 1994;
• Dokaj redni udeleženec konferenc skupine Bilderberg, 1954 – 1957, 1961, 1963, 1964.
• Član od Business Council.
• Udeleženec od Bohemian Grove.
• Predsedujoč od The Economic Club of Detroit.
• Vodja od Thomas Alva Edison Foundation, od leta 1958 – .
• Leta 1968 je bil izvoljeni predsedujoči od International Executive Council od World Energy Conference.
• Upravitelj od Marietta College in od Michigan Colleges Foundation.

Vidnejši evropski predstavniki ustanovne konference

Velika Britanija

Hugh Gaitskell –

• Leta 1906 rojeni Gaitskell je bil med vodilnimi člani Fabian Society (globoko ozadje Labour Party).
• Leta 1933 je bil Rockefeller Foundation Scholar na Dunaju.
• Vodja opozicije in vodja britanske Labour Party, od 1955 – 1963.
• Član izvršnega komiteja skupine Bilderberg, ter udeleženec konferenc še leta 1956 in 1958.
• Član od skrivne obveščevalne Special Operations Executive.
• Redni gost od Congress for Cultural Freedom, ki je bil financiran s strani CIA.
  • Urednik od Encounter, ki ga je izdajal Congress for Cultural Freedom.

Ralph Assheton, 1st Baron Clitheroe –

• Leta 1901 rojeni Assheton je prihajal iz aristokratske družine.
• Član britanskega parlamenta iz Conservative Party, od 1934 do 1955; predsedujoči od Conservative Party od 1944 do 1946.
• Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg še leta 1956.
• Imenovan za člana od Most Venerable Order of the Hospital of St. John of Jerusalem (KStJ).

Robert J. G. Boothby, Baron Boothby –

• Boothby se je rodil leta 1900 bankirju Sir Robertu Tuite Boothbyu in že pri štiriindvajsetih postal član parlamenta, leta 1958 pa postane tudi član od House of Lords.
• Član britanskega parlamenta iz Conservative Party, 1928 – 1958.
• Boothby se je leta 1935 poročil z Diano Cavendish, ki je bila hčerka Lorda Richarda Cavendisha. Vplivna družina Cavendish je tesno povezana s Pilgrims Society, kot tudi z ultrakonservativnim obveščevalnim Le Cercle, posebno preko Juliana Amerya in Davida Faberja.
• Britanski delegat pri Consultative Assembly od Council of Europe, 1949 do 1957.
• Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg še leta 1956.
• Boothby, ki je bil zasebni tajnik in dober prijatelj od Winstona Churchilla, je bil tudi zagovornik britanskega vstopa v European Economic Community, ki je bila predhodnica od EU. V 50ih je bil pomemben zagovornik dekriminalizacije homoseksualnih dejanj med moškimi, in zaradi tega postal predmet javnega obrekovanja, da je homoseksualec. Govorice je javno zanikal leta 1954. Leta 1963 je Boothby začel razmerje z vlomilcem Lesliejem Holtom, preko katerega naj bi prišel do znanih kriminalcev in morilcev, bratov Kray, ki sta vodila zloglasno toplo Firm. Kasneje se je ugotovilo, da je bil Boothby zagotovo v razmerju z gangsterjem, morilcem in pedofilom Ronnijem Krayem že dosti prej. Boothsby je tudi javno lagal, da se je vedno srečal s Krayem na njegovo ”poslovno” povabilo, kar pa izpodbija njegova razglednica iz 6. junija 1963, na kateri Boothby sam vabi Kraya k sebi domov. Brata Kray sta oskrbovala Boothbya z mladimi fanti in organizirala orgije v Cedra Court, kjer sta živela. Boothby pa jima je v zameno vračal usluge. Z bratoma Kray in tudi z Boothbyem je bil v tem pedofilskem krogu tesno povezan tudi član od Labour Party Tom Driberg, prav tako homoseksualec, tako, da sta obe stranki pritiskali na medije, da stvari ne bi prišle na dan. Sunday Mirror, podpornik od Labour Party, je celo odpustil urednika, in plačal Boothbyu £40,000. Boothby je preko bratov Kray tudi vodil svojo kampanjo za House of Lords, vse do njunega vedno večjega nasilja. Novinarji, ki so preiskovali Boothbya so bili deležni groženj in vlomov, vplivni Lord Goodman pa je omogočil, da preiskave niso šle naprej. Goodman in Boothby pa sta skupaj z britansko super elito zaslužna, da so brata Kray aretirali šele leta 1968. Preiskave leta 2015 so pokazale, da je MI5, ki je del britanske super elite, uporabljal brata Kray, da sta zbirala obveščevalne podatke o homoseksualnih politikih in etabiliranih osebah. Iz podatkov od MI5 je razvidno, da je Boothby skupaj z Ronniejem Krayem delil naklonjenost do mladih fantkov. V ta pedofilski krog bratov Kray je bil vpleten tudi DJ Alan Freeman, tesen prijatelj elitnega pedofila in BBC-jeve super zvezde Jimmya Savilea, ki je bil tesno povezan s kraljevo družino in njenim super elitnim pedofilskim krogom na otoku Jersey.
• Boothby je bil tudi član od Clermont Set, ki je tesno povezan z globokim (ultrakonservativnim) obveščevalnim omrežjem, ki je bilo prav tako povezano s pedofilijo, kot tudi z nekaterimi najpomembnejšimi člani skupine Bilderberg. Član od Clermont Set tudi njegov sorodnik Andrew Cavendish.
• Boothby je bil tudi član od super elitnega The Other Club.

Oliver S. Franks, Baron Franks –

• Franks se je rodil leta 1905 in je med vojno delal za Ministry of Supply; leta 1945 pa je postal trajni sekretar.
• Frank je postal vplivni britanski filozof, so-ustanovitelj povojnega sveta in bil hkrati član Pilgrims Society.
  • Od leta 1946 – 1948 je bil provost od Queen’s College na Oxford University, pred tem pa od 1936 – 1946 bil profesor moralne psihologije na University of Glasgow.
  • V tem obdobju se tudi začnejo njegove pomembne funkcije. Leta 1947 je postal upravitelj od Pilgrim Trust, kar opravlja do leta 1979.
  • Leta 1947 je postal član britanske delegacije za pogovore o Marshallovem načrtu. Poleg tega pa je Franks tudi so-ustanovitelj zveze NATO in od Organisation for European Economic Cooperation (OECD).
• Franks je leta 1948 postal ambasador v ZDA, kjer je ostal do leta 1952. Nato postane direktor od Lloyds Bank (del Pilgrims Society), 1953 – 1975, in predsedujoči od 1954 – 1962.
• Član izvršnega odbora in udeleženec konferenc skupine Bilderber še leta 1955 in 1956.
• Franks je tudi upravitelj Rhodes Trust, 1957-1973.
• Član uprave od Committee of London Clearing Bankers 1960 – 1962.
• Upravitelj od Rockefeller Foundation, 1961 – 1970.
• Član uprave od Schroders Bank (del Pilgrims Society), 1969 – 1984.
• Član guvernerske uprave od Wellcome Trust (del ”liberalne CIA”), od 1965 – 1982, pred tem upravitelj od 1963 – 1965.
• Franks je bil tudi tesno povezan z Deanom Achesonom (Pilgrims Society).

Major General Sir Colin Gubbins –

• Leta 1896 na Japonskem rojeni Gubbins je bil že prej omenjen kot tesen Retingerjev prijatelj in med vojno vodja skrivne obveščevalne Special Operations Executive (SOE), 1943 – 1946.
  • Čeprav je uradno SOE leta 1946 razpuščena, Gubbins zaradi Hladne vojne, preko MI6 ustanovi novo skrivno enoto Special Operations, ki je del pro-terorističnega / neonacističnega omrežja operacije Gladio oz. enot ”Stay-Behind”.
• Gubbins je bil tudi pomemben pri ustanovitvi od American Committee for United Europe, ki nastane v sodelovanju s CIA.
• Deluje kot Retingerjev svetovalec za ustanovitev skupine Bilderberg.
• Leta 1952 ga je Retinger povabil na že prej omenjeni skrivni sestanek v Pariz, ki so se ga udeležili francoski premier Antoine Pinay; Guy Mollet, vodja francoske socialistične stranke SFIO; princ Bernhard; Paul van Zeeland, belgijski zunanji minister; Hugh Gaitskell; Paul Rijkens, nizozmeski predsedujoči od Unilever; Ole Bjørn Kraft, danski zunanji minister; Rudolf Mueller, nemški odvetnik; Panagiotis Pipinelis, grški ambasador za zvezo NATO.
  • Razlog sestanka, kot uvod v nastanek skupine Bilderberg, je bilo vedno močnejše proti-ameriško stališče v mnogih evropskih državah, kot tudi vedno močnejše težje po politiki izolacije v ZDA.
  • Čeprav sam Gubbins, kot se zdi, ni bil del omrežja od Le Cercle, Special Operations Executive predstavlja zelo pomemben del tega omrežja, ki je prihajalo iz Velike Britanije. Del od SOE in Le Cercle so bili Julian Amery, Sir Charles Hambro, Neil ”Billy” McLean, Sir Peter Tennan, Harry Sporburg. Veteran od SOE Sir Peter Wilkinson pa je bil prvotni financer od Institute for the Study of Conflict, katerega ustanovitelj je bil kasnejši predsedujoči od Le Cercle Brian Crozier. Nekdanji veteran od SOE, ki je bil tesno povezan s Crozierjem preko zasebne obveščevalne Shield, ki jo je Crozier ustanovil v 70ih za izvolitev Thatcherjeve. V Shield sta bila vletena tudi Tennan in Sporburg.
• Član izvršnega odbora in redni udeleženec srečanj skupine Bilderberg, 1955 – 1964. . 

Denis Winston Healey –

• Healy se je rodil leta 1917 in leta 1936 dobil štipendijo na elitnem Balliol College.
• Leta 1937, ko je bilo v Sovjetski zvezi obdobje Velikega terorja, je postal član komunistične stranke, kar je trajalo do leta 1940. Za časa Stalinovega terorja je umrlo med 700,000 do 1,2 milijona ljudi. V javnosti, kot član Labour Party, je Healey močno nastrojen ”proti” eliti, kar pritegne pozornost vodij pri Labour Party.
• Nekje v vmesnem obdobju po študiju na Oxfordu je šel Healey preko svojih prijateljev, uradno zaradi njegovih komunističnih pogledov, na Hudson Institute in na super elitni thnik tank RAND Corporotion (del CFR), kjer naj bi mu ”oprali možgane” z ”desničarstvom”, kot je dejal njegov kolega iz Labour Party Harold Wilson. Zagotovo je na Healeya bolj vplivalo to, da je bil od leta 1948 prostovoljno sredstvo od Information Research Department, ter da je imel povezave s Congress for Cultural Freedom, ki je bil financiran preko CIA.
• ”Proti elitni” Healey tako leta 1948 postane svetnik pri super elitnem Royal Institute of International Affairs (del Pilgrims Society; del Round Table Group), kar ostane do leta 1960.
• Healey je v vlogi mednarodnega sekretarja od Labour Party promoviral Korejsko vojno v imenu britanskih državnih propagandistov in uporabljal britanske obveščevalne agencije, da je napadal marksistične voditelje znotraj britanskih sindikatov.
• Član britanske Labour Party in član parlamenta od leta 1952 – 1992.
• Član izvršnega odbora in redni udeleženec 23ih zasedanj skupine Bilderberg, 1954 – 1992.
• Leta 1958 postane Healey ustanovni član odbora pri prav tako super elitnem nacionalno varnostnem International Institute for Strategic Studies (IISS), kjer ostane do leta 1961.
  • IISS nastane preko tesnih povezav, ki jih ima Chatham House s CFR in skupino Bilderberg.
  • Healeyeve povezave so bile pomembne za pridobitev ustanovnih sredstev od Ford Foundation.
• Healey postane leta 1958 tudi izvršni od Fabian Society, kjer ostane prav tako do leta 1961.
• Ko Labour Party leta 1964 zmaga na volitvah, postane Premier Harold Wilson, Healey pa minister za obrambo, kjer ostane na položaju do leta 1970.
• Leta 1974, ko Labour Party ponovno zmaga na volitvah, postane Healey Chancellor of the Exchequer, kjer služi do leta 1979.
• Od leta 1980 do 1983 pa je namestnik vodje od Labour Party.
• Leta 1994 je bil Healey prvi politik od Labour Party, ki je leta 1994 javno dejal, da naj član od Fabian Society Tony Blair postane novi vodja od Labour Party.
• Leta 1989 se je Healey udeležil tudi World Economic Forum.

Nemčija

Max Brauer –

• Brauer se je rodil leta 1887, bil na začetku tesno povezan s komunizmom in bil nato po vojni vplivni član nemške Social demokratske stranke (SPD).
• Leta 1933 je za časa nacizma zapustil Nemčijo, ter bil vmes na Kitajskem v okviru programa od League of Nations (del Pilgrims Society) celo svetovalec Chiang Kai-sheka.
• V Nemčijo se je vrnil leta 1946 iz ZDA, ko je delal za American Federation of Labor.
• Služi kot župan Hamburga, 1948 – 1953 in od 1957 – 1960.
  • Zaslužen na njegovo povojno obnovo.
• Služi kot svetovalec Retingerja za ustanavljanje skupine Bilderberg,
• Redni udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954 – 1964.
• Leta 1961 je postal član nemškega parlamenta, ter kasneje postal minister za finance in obrambo.

Gerhard P.Th. Geyer –

• Geyer se je rodil leta 1897, in je leta 1920 začel delati za Brown, Boveri & Cie., kasneje pa je bil vodja od Agricola Society for Agriculture, Trade and Industry, v Vršacu.
• Leta 1926 se je pridužil podjetju German-American Petroleum Company (Esso), ki spada v Rockefellerjevo omrežje preko Standard Oil, kjer leta 1939 postane tudi član uprave. Po vojni je bil Geyer ključni za obnovo podjetja, ki se preimenuje v Esso AG, leta 1948 pa tudi postane predsednik uprave.
• Generalni direktor nemške podružnica Esso AG.
• Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg še leta 1956.
•  Od sredine 50ih je tudi član od German Atomic Energy Commission.
• Geyer je pomemben tudi kot so-ustanovitelj od leta 1954 nastalega super elitnega Atlantik Brücke, ki nastane preko Rockefellerjevega omrežja.

Nizozemska

Hans Max Hirschfeld –

• Leta 1899 rojeni Hirschfeld je na začetku kareiere delal za Rotterdamsche Bankvereeniging (ABN-AMRO).
• Leta 1925 je začel delati za Javasche Bank v Bataviji, ki je bila centralna banka za kolonijo Dutch East Indies.
• Generalni direktor za trgovino in industrijo na nizozemskem ministrstvu za ekonomske zadeve, 1931 – 1940.
• Hirschfeld je bil pred (1940-1945) in po nemški okupaciji generalni sekretar na ministrstvu za ekonomske zadeve in bil po vojni obtožen kolaboracije z nacisti a je bil kasneje oproščen. Kljub temu zgodovinar Van der Zwan ugotavlja, da je bil Hirschfeld pomembno sredstvo, ki je omogočil, da je nacistični režim vključil Nizozemsko v svojo vojno ekonomijo in jo ekonomsko izkoriščal.
  • Bil pomemben član bilateralnih trgovinskih pogajanj z nacistično Nemčijo, ki kljub temu, da je bil nemški Žid, kot je dejal sam, ni imel zaradi tega problemov, ker so se vedno našli razumni višji uradniki, s katerimi je lahko govoril.
• Po vojni je bil Hirschfeld na željo nizozemske vlade tudi član pri implementaciji od Marshallovega načrta in v tem kontekstu tudi predsedujoči nizozemski delegaciji na pariško koneferenco leta 1947.
• Leta 1949 je bil imenovan za visokega komisarja v Indoneziji, da se je uredil prehod suverenosti do neodvisne Indonezije pod Sukarnom.
• Poročevalec na konferenci zasedanja skupine Bilderberg leta 1954 in udeleženec konference še leta 1956.
• Leta 1952 je postal član od pomembne zasebne Groep Rijkens, ki jo je ustanovil pomembni so-ustanovitelj skupine Bilderberg Paul Rijkens za politično vpletanje v nekdanjo kolonijo Indonezijo;
• Leta 1951 je postal tudi član od NATO Commission of Twelve, ki je bil mednarodni odbor namenjen premagovanju proračunskih razlik zaradi ameriških zahtev po povečanju vojaške podpore.
• Član uprave od Unilever; član uprave od Philips.
• Predsedujoči upravitelj od Reactor Centrum Nederland, 1955 – 1958.

Paul Rijkens –

• Rijkens se je rodil leta 1888 in je svojo kariero začel v očetovi tovarni margarine, ki je bila prodana v Van den Bergh’s Fabrieken NV iz katere nato nastane Van den Bergh & Jurgens. Po združitvi s podjetjem  Antona Jurgensa je Rijkens nadaljeval kariero v Margarine Unie, kjer leta 1927 postane direktor od Margarine Union Ltd v Londonu in od Margarine Unie NV v Rotterdamu. Leta 1929 mu uspe združitev Margarine Unie s proizvajalcem mila Lever Brothers, ter postavi temlje za to, kar je kasneje postalo Unilever. Rijkens je bil od leta 1936 do 1955 predsedujoči multinacionalki Unilever, ki v tem času postane šesto največje podjetje na svetu.
• Med drugo svetovno vojne je za časa nemške okupacije odšel v London in deloval kot glavni svetovalec in podpornik nizozemske begunske skupnosti, kot tudi pomagal izgnani nizozemski vladi, pri kateri je deloval kot član izrednega svetovalnega odbora in kot predsednik nizozemske študijske skupine za vprašanje obnove. V tem obdobju pa je tudi povečal svoje omrežje poznanstev z mnogimi osebami iz mednarodnih političnih in diplomatskih krogov. Mnogo od teh oseb je imelo ključno vlogo v svetovnih zadevah po vojni. V tem obdobju postane tudi zelo tesen prijatelj od princa Bernharda.
• Po vojni je upravljal Unilever in v kontekstu hladne vojne in dekolonializacije sodeloval z nizozemsko vlado, kot tudi pri njeni socialno-ekonomski politiki, da se opomore zaradi vojne škode.
• Leta 1952 Rijkens ustanovi poslovni lobij Groep Rijkens, preko katerega v tajnosti posreduje pri t.i. novogvinejskem vprašanju, ki je nastal po osamosvojitvi Indonezije. Po uradni verziji je Rijkens, da bi preprečil, da bi konflikt prešel v vojno, prepričal nizozemsko vlado, da je izročila sporni otok Indoneziji. Dejstvo je, da je Rijkens zastopal svoje korporativne interese, ki jih je vsiljeval nizozemski politiki. Ko je javnost leta 1961 izvedela za to dejanje, je bil Rijkens obtožen izdaje, ker je dal prednost poslovnim interesom pred visokimi moralnimi načeli, ki naj bi jih uradno zagovarjal. Zaradi svojega tesnega sodelovanja z Bernhardom, je kasneje tudi odstopil iz nadzorne skupine Bilderberg. Na to Rijkensovo povojno delovanje je zagotovo tudi vplivala ideologija funkcionalizma, kateri so sledili Rijkens in ostali globalisti. Rijkensov pomemben svetovalec pri podjetju Unilever je med vojno postal vplivni ”levičarski” ekonomist David Mitrany, ki je videl mednarodne zasebne korporacije kot osnovo za novi svetovni red.²⁶Or Rosenboim, From the Private to the Public and Back Again: The International Thought of David Mitrany, 1940-1949; Les Cahiers européens de Sciences, 2013;  str. 3
  • Mitrany je razvil pojem ”funkcionalizem”, za raziskovanje širjenja praks iz zasebne v javno sfero in določitve novega globalnega političnega prostora, ki bo ”naredil meje nepomembne”. Oz. funkcionalizem je izraz, ki se nanaša na strategijo nadnacionalne integracije skozi serijo sektorskih procesov internacionalizma, oblikovanega tako, da sproži avtonomno logiko, ki ustvari neizogibno nadaljno integracijo, katera posledično ustvari nacionalne države zastarele. Ideja funkcionalizma, ki je revolucionalizirala mednarodne odnose, pa je tudi pomembna osnova za evropsko integracijo.
  • Mitrany, ki je opravil doktorski študij sociologije in ekonomije na London School of Economics, je med prvo svetovno vojno delal kot obveščevalec za britansko vlado. Kasneje, ko je postal strokovnjak za zunanje zadeve, je postal član od Labour Party Advisory Committee, ni pa hotel postati član stranke.
  • Mitrany je deloval tudi v vplivnih think tankih, in je bil član od vplivnega Institute for Pacific Relations, ki je deloval od leta 1925 do 1961. Ključni financer kontroverznega inštituta, ki se ga je tesno povezovalo s komunizmom, s Stalinovo Rusijo in pro-kitajskim stališčem, je bila Rockefeller Foundation.
  • Mitrany je bil tudi sodelavec od super elitnega Royal Institute of International Affairs (Chatham House), sestrske organizacije od CFR, ko je bil Rijkensov svetovalec.
  • Poleg tega pa je bil od leta 1922 pomožni urednik vrste publikacij o socialni in ekonomski zgodovini vojne, ki jih je financirala Carnegie Endowment for International Peace, ki je prav tako del liberalnega establišmenta.
  • V 30ih letih je bil Mitrany Visiting Fellow na Harvard University, njegove dobro sprejete Dodge Lectures, ki jih je imel na Yale University o ”The Progress of International Government”, pa so mu odprla vrata, da je leta 1933 postal profesor za politiko in ekonomijo na London School of Economics. Še bolj pomemben pa je bil njegov položaj prvega profesorja na School of Economics and Politics pri super elitnem Institute of Advanced Studies, na Princeton University.
  • Ko je izbruhnila vojna se je Mitrany vrnil v London, kot član od Foreign Research and Press Service (FRPC), ki je bila študijska skupina zunanjenga ministrstva, ki jo je vodil Chatham House oz. Round Table Group/Pilgrims Society. Skupina je bila zadolžena za povojno ekonomsko, socialno in politično rekonstrukcijo, vključno z regionalno in svetovno federalizacijo. Chatham House je s tem načrtoval novi svetovni red za novi, povojni kompleksni svet. Najvplivnejši član od FRPC je Lionel Curits, so-ustanovitelj od skrivne Round Table Group/Milner’s Kindergarten in vplivni so-ustanovitelj od Chatham House. Zelo pomembno je dejstvo, da je bil Curtis član pro-nacističnega Cliveden Set, ki je zrasel iz Milner’s Kindergaten, ter je hkrati tesno povezan s Pilgrims Society. Vidnejša člana sta bila še Baron William Beveridge, ki je bil močno pod vplivom Fabian Society, ter znani ekonomist J. M. Keyenes.
  • Mitrany je leta 1943 izdal pomembno knjigo A Working Peace System, preko katere je tudi dobil položaj vodilnega svetovaleca za zunanje zadeve pri Unilever.
  • V povojnem obdobju so bili trije osnovni modeli za Evropsko unijo. Poleg ”funkcionalistične”, še ”medvladna” od Spaaka in ”federalistična” od Moonetja. V 60ih so funkcionalisti, kot okvir za integracijo ali sinhronizacijo ameriških in evropskih interesov, uporabljali slogan ”Atlantic-Partnership”.
• Rijkens je bil močno vpleten tudi v leta 1954 ustanovljeni European Cultural Foundation, katere ustanovitelji so bili Princ Bernhard, Robert Schuman in Denis de Rougemont. Fundacija, ki je zagotavljala vse vrste oddaj za Radio Free Europe, je, ko se je izvedelo kasneje, premejala finančna sredstva od CIA. Po prej omenjenem škandalu iz leta 1961, Rijsken ostopi tudi iz mesta uprave od European Cultural Foundation.
• Prav tako je bil Rijkens član malo znane a zelo vplivne elitne nizozemske skupine Tafelronde (Round Table), ki je nastala leta 1901 nagradu Wittenburg, kjer se vsakih šest tednov srečujejo najvplivnejši predstavniki iz poslovnega sveta, politike in javnih služb.
• Še bolj bo jasna predstava o podobi globalistično usmerjene uprave od Unilever iz 50ih let, ko analiziramo njene posameznike, ki je tesno povezana z Rotterdam Bank in Philips. H. M. Hirschfiled – član uprave od Philips, člam uprave od Rotterdam Bank, ustanovni udeleženec skupine Bilderberg; K. P. Van der Mandel – član uprave od Rotterdam Bank; Paul Rijkens – član uprave od Rotterdam Bank, ključni ustanovni udeleženec skupine Bilderberg; H. L. Wolterson – predsedujoči od Philips, član uprave od Heldring & Pearson (povezana z Rotterdam Bank), P. S. F. Otten – predsednik od Philips in poročen v družino Philips, udeleženec zasedanja skupine Bilderberg leta 1958. V tem času je finančni svetovalec podjeta super elitna banka Lazard Freres, ki je tesno povezana z Rockefellerjevimi interesi in spada pod okrilje Pilgrims Society. Lazard Freres je tudi svetovalec najbogatejšim družinam na svetu.
• Izredno pomemben soustanovitelj skupine Bilderberg; član izvršnega komiteja 1954 – 1961; redni udeleženec konferenc 1954 – 1964.
  • Rijkens je bil pomemben posrednik med Retingerjem (CIA) in princem Bernhardom.

H. F. van Walsem –

• Član uprave podjetja Philips, 1936 – 1968; predsedujoči član uprave, cca. 1950a – .
• Ko nacisti napadejo Nizozemsko, pobegne Walsem z ostalimi vodilnimi predstavniki podjetja v Veliko Britanijo. Že pred tem pa podjetje ustanovi sklade v Veliki Britaniji in v ZDA, vodilni predstavniki podjetja pa se preselijo v Curacao, ki je tedaj v lasti Nizozemske in tam tudi vzpostavijo sedež podjetja.
• Udeleženec od Hague Congress, 1948.
• Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg še leta 1956.

Francija

Guerin De Beaumont –

• Beaumont, ki se je rodil leta 1896, je prihajal iz ugledne normandijske družine. Med vojno se je pridružil de Guallu v Londonu, ter bil nato kot konzul poslan v New York.
• Po vojni ima pomembne položaje na francoskem ministrstvu za zunanje zadeve, kjer dela za Léona Bluma in Andréja Marieja.
  • Državni sekretar za zunanje zadeve, 1954. V tej vlogi je zadolžen vodenje European Defence Community.
• Služi kot francoski minister za pravosodje 1954 – 1955.
• Povabljen na zasedanje skupine Bilderberg tudi leta 1956, vendar umre oktobra leta 1955.

Maurice Faure –

• Faure je bil med vojno član francoskega uporniškega gibanja.
• Namestnik v francoskem parlamentu od 1951 – 1983.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg še leta 1956 in 1963.
• Kot sekretar ministra za zunanje zadeve je za Francijo leta 1957 podpisal Treaty of Rome.
• Francoski minister za evropske institucije, 1958.
• Član Evropskega parlamenta, 1959 – 1981.
• Predsednik od European Movement International, 1961 – 1968.
• Kot član od Radical Party of the Left je član Evropskega parlamenta, 1978 – 1981.
• Francoski minister za pravosodje, 1981.
• Član od French Institute of International Relations.
• Izvoljen za senatorja, 1983 – 1988; član Konstitucionalnega odbora, 1989 – 1998.

Guy Mollet –

• Mollet se je rodil leta 1905, in bil od leta 1923 član socialistične stranke Section française de l’Internationale ouvrière (SFIO; French Section of the Workers’ International), od leta 1949 do 1969 pa je bil tudi njen vodja. Leta 1969 se stranke združi z levimi klubi in nastane današnja Parti socialiste.
• Pod-predsednik od Socialist International, 1951 – 1969.
• Mollet služi kot Retingerjev svetovalec za nastanek skupine Bilderberg in dokaj reden udeleženec srečanj skupine Bilderberg še od leta 1955 do 1963.
• Mellet je bil od leta 1956 -1957 tudi francoski premier in v tej vlogi delal na evropski integraciji in predlagal Franco-British Union.
• Leta 1957 je bil tudi podpisnik od Treaty of Rome iz česar nastane European Economic Community.
• Oktobra 1956 so Mollet, britanski premier Anthony Eden in izraelski premier David Ben-Gurion podpisali skrivni sporazum Protocol of Sèvres, glede skupnega napada na Egipt.
  • Egiptovski predsednik Nasser (vrsto let pod vplivom neonacističnega omrežja, ki podpira Palestice) je podpiral proti-francoske upornike Alžiriji, ter nacionaliziral Sueški kanal. Najprej je Egipt napadel Izrael, Francija in Velika Britanija pa sta napadla severno področje Sueškega kanala pod pretvezo ponovne vzpostavitve reda na tem področju. Načrt je bil sprejet z nepričakovano opozicijo s strani ZDA (Rockefellerjeva klika vzpostavlja svojo globalno bančno in naftno dominacijo), tako na zasedanju Generalne skupščine UNa, kot pri ekonomskih ukrepih. Francija in Velika Britanija pa sta bili prisiljeni v ponižujoč umik.
  • Za časa Molletjevega vladanja, pa naj bi Francija v zahvalo Izraelu pri Suezu tudi priskrbela nuklearni reaktor, skupaj z osebjem in obogatenim uranom.
  • Mollet je v tem obdobju poslal vojsko tudi v Alžirijo, kjer so vodili protiteroristično kampanjo, kar pa je pomenilo prevelik strošek za davkoplačevalce in njegova vlada je padla. Na oblasti ga nadomesti de Gualle, Mollet pa postane njegov državni sekretar, kjer je na položaju do leta 1959.
  • Leta 1956 je Mollet tudi član od Action Committee for the United States of Europe, katerega ustanovitelj leta 1955 je Jean Monnet. Odbor je predstavljal vodilno silo za vsemi iniciativami v prid Evropske Unije, vključno z skupnim trgom, evropskim monetarnim sistemom, Evropskim svetom, britanskim članstvom in skupnosti in volitvijo v evropski parlament s splošno volilno pravico.

Belgija

Baron Pierre Bonvoisin –

• Bonvoisin se je rodil leta 1903 in bil predsednik najpomembnejše belgijske banke Societe Generale de Belgique, kjer je bil guverner njegov tast Alexandre Galopin.
  • Galopina je belgijski kralj Leopold III izbral, da reorganizira belgijsko ekonomijo po nemški invaziji. Po invaziji zaveznikov na Normandijo, je Galopin po uradni zgodbi, zbral imena belgijskih industrialcev, ki so sodelovali z nacisti in bil zato 28. februarja 1944 umorjen.
  • Banka Societe Generale de Belgique leta 2003 preneha obstajati, ko postane del skupine Suez-Tractebel, ki je prav tako tesno povezana s skupino Bilderberg in evropsko integracijo, posebno preko vodilnega evropskega pro-migrantskega agenta Etienna Davignona.
• Predsednik od Banque de la Societe Generale de Belgique, 1951 do 1962.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg še od leta 1955 do 1957.
• Bonvoisin je bil tudi član uprave od Companhia de Diamante de Angola, kjer so bili še H. J. Joel iz De Beers, H. F. Oppenheimer iz Anglo American, grof M. de Fernig iz Societe Miniere du Beceka. Podjetje je imelo monopol nad prodajo diamantov v Angoli.
• Njegov sin je prej omenjeni baron Benoit de Bonvoisin, imenovan tudi ”Black Baron,” ki je bil skoraj zagovoto Cijino sredstvo, je tesno vpleten v zasebno ultrakonservativno (pro-fašistično) obveščevalno omrežje od Le Cercle.
  • Benoit je bil s strani žrtev X1 in X2 pedofilskih spolnih zlorab v obsežnem primeru belgijskega X-Dossier prepoznan kot eden najbolj nasilnih, skupaj s Paulom Vanden Boeynantsem in bratoma Lippens. Paul Vanden Boeynants je bil belgijski premier v letih 1966-1968 in 1978-1979.
• Pierre Bonvoisin je bil še predsedujoči od Banque du Congo Belge.
• Služil kot predsednik od Belgian International Chamber of Commerce.
• Bil so-ustanovitelj od I’Institute International d’Etudes Bancaires, ki je del od IMF.
• Bil pa je tudi svetovalec kralja Baudouina, katerega fundacija King Baudouin Foundation je pomemben financer ”liberalne CIA”, med drugim množićnih migracij v EU.

Italija

Vittorio Valletta –

• Valletta se je rodil leta 1883 in začel leta 1921 delati za FIAT. Leta 1939 pa je postal tudi generalni direktor. Za časa Mussolinija in fašizma, je tako kot velik del industrialcev tesno sodeloval z režimom. Zaradi tega je bil tudi po padcu Mussolinija s strani močnih sindikatov izgnan iz podjetja, vendar je bil leta 1946 ponovno nominiran za predsednika FIATa. Na položaju ga leta 1966 zamenja Giovanni Agnelli, ki se je prve konference skupine Bilderberg udeležil leta 1957, ter postal njen nepogrešljivi del vse do leta 2000. Agnelli je izredmo tesen prijatelj tako od Kissingerja, kot od Davida Rockefellerja.
• Predsednik podjetja FIAT, 1946 – 1966.
• Član izvešnega odbora in zastopnik družine Agnelli na zasedanjih skupine Bilderberg, ter udeleženec še leta 1955 in v imenu podjetja FIAT organiziral konferenco leta 1957, a se je zaradi družinskih razlogov ni udeležil.

Alcide de Gasperi –

• Gasperi se je rodil leta 1881 in velja za pomembnega so-ustanovitelja Evropske unije.
• Italijanski premier od 1945 – 1953.
• Bil podpornik od Schuman Declaration, katera je leta 1951 vodila v ustanovitev od European Coal and Steel Community (ECCS).
• Gaspari je bil eden izmed Retingerjevih svetovalcev za nastanek skupine Bilderberg in poročevalec na ustanovnem zasedanju.
• Sodeloval je pri organizaciji od Council of Europe.
• Leta 1954 pa je bil izvoljen za predhnodnika evropskega parlamenta Common Assembly od ECCS.

Švedska

Herbert Tingsten –

• Tingsten se je rodil leta 1896 in je bil vplivni švedski politični znanstvenik, pisatelj in časopisni založnik.
• V 20ih se je pridužil Švedski Social Demokratski stranki (Sveriges Socialdemokratiska Arbetareparti), ki velja za najstarejšo in največjo švedsko stranko.
  • Ozadje stranke predstavlja najpomembnejša švedska židovska bankirska družina Wallenberg, ki je tesna Rockefellerjeva zaveznica.
• Tingsten je bil profesor politične znanosti na Stockholm University od 1935 – 1946.
  • Na začetku kariere je bil konservativno usmerjen, kasneje pa je postal radikalno levo usmerjen.
• Švedski publicist in rednik od Dagens Nyheter, od 1946 – 1959.
• Udeleženec srečanj skupine Bilderberg še leta 1955 in 1956.
  • Tingstena povabi na ustanovno zasedanje prej omenjeni Gubbins, s katerim je sodeloval med vojno, saj je bil Tingsten del uporniškega gibanja v Skandinaviji.
• Leta 1941 je napisal knjigo Den svenska socialdemokratiens idéutveckling (The Ideological Development of the Swedish Social Democrats), kjer je kritiziral stranko zaradi neizpolnjevanja marksističnih ciljev nacionaliziacije zasebnih podjetij. Ko je leta 1944 prebral knjigo The Road to Serfdom vodilnega neoliberalnega avtorja Friedricha Hayeka, je postal prepričan vernik v prosto tržno ekonomijo in posledično leta 1945 zapustil stranko.
• Leta 1947 je bil eden od ustanovnih udeleženec skrivne neoliberalne Mont Pelerin Society, ki spada v omrežje ”konservativne CIA”.
  • Mont Pelerin Society je tesno povezana tako z Rockefellerjevo ”Chicago School” iz University of Chicago, kot z London School of Economics. Vidnejši člani poleg ustanovitelja Hayeka še George Stigler, Frank Knight, Sir Anthony Fisher (mentor Janševega mentorja Ljuba Sirca), Otto van Habsburg, Max von Thurn und Taxis, Ed Feulner, Lord Ralph Harris, Arthur Seldon, Frits Bolkenstein, James Buchanan, William Buckley Jr., Arthur Burns, Martin Feldstein, Niall Ferguson, Steve Forbes, Milton Friedman, Valery Giscard d’Estaing, Alan Greenspan, Charles Koch, Walter Lippman, Edwin Meese, Ludwig von Mises, Murry Rothbard, George Shultz, John Templeton in ostali.
  • Vodilni ekonomisti od Mont Pelerin Society, ki so prav tako tesno pvoezani z ultra-konservativnim omrežjem od American Security Counci in z Le Cercle, so pomembni podporniki neoliberalizma in diktature v Čilu, kot tudi pro-fašističnega portugalskega diktatorja Salazarja.
  • Eden najvidnejših članov od Mont Pelerin Society je vsekakor Milton Friedman, katerega mentor Arthur Burns, je član od Pilgrims Society in član od CFR.
• Tingsten je bil pomemben zagovornik Švedskega članstva v zvezi NATO, bil pa je tudi podpornik Izraela.

Danska

Terkel Terkelsen –

• Terkelsen se je rodil leta 1904 in leta 1937 postal londonski dopisnik za Berlingske Tidende.
• Med vojno je delal za Danish BBC-service in bil povezan v vodilnih britanskim obveščevalcem Gubbinsom, ki ga tudi povabi na zasedanje od Bilderbergov.
• Višji urednik danskega časopisa Berlingske Tidende.
• Član izvršnega komiteja skupine Bilderberg in redni udeleženec zasedanj v obdobju od 1956 – 1980.

Člani vodstva in izvršnega komiteja skupine Bilderberg

Predsedujoči

Nizozemski princ Bernhard

• Ustanovni predsedujoči, 1954 – 1977.
• Analiziran pod Nastanek skupine Bilderberg.

Alec Douglas-Home of the Hirsel 

• Član britanske Conservative Party, vodja stranke, 1963 – 1965.
• Britanski premier, 1963 – 1964.
• Služi kot britanski zunanji minister, 1970 – 1974.
• Član Lordske zbornice, 1974 – 1995.
• Predsedujoči skupini Bilderberg, 1977 – 1980; udeleženec zasedanj 1977 – 1980, 1986.
• Oče princese Diane.
• Član elitnega The Other Club.
• Član elitnega White’s Club.

Walter Scheel

• Član Nacistične stranke, 1942 – 1945.
• Izobražen preko International Visitor Leadership Program (ustanovitelj Nelson Rockefeller) – U.S. State Department, 1951.
• Član nemškega parlamenta iz Free Democratic Party, 1953 – 1974.
• Član Evropskega parlamenta, 1956 – 1961.
• Pod-predsednik nemškega parlamenta, 1967 – 1969.
• Predsedujoči of Free Democratic Party, 1968 – 1974.
• Nemški vice-kancler, 1969 – 1974; nemški zunanji minister, 1969 – 1974.
• Otvoritveni govorec na skrivni International Monetary Conference, 1971.
• Predsednik Zvezne republike Nemćije, 1974 – 1979.
• Predsednik nemške sekcije od Union of European Federalists, 1980 – 1989.
• Predsednik od European Movement, 1980 – 1984.
• Predsedujoči skupini Bilderberg, 1981 – 1985; udeleženec zasedanj, 1981 – 1984, 1986.
• Častni predsedujoči od Friedrich Naumann Foundation (ozadje FDP; pomemben financer ”liberalne CIA”), 1991 – .
• Častni član od German Council on Foreign Relations, vsaj od 2011 – cca. 2016.

Eric Roll of Ipsden

• Profesor za ekonomijo in trgovino na University College of Hull, 1935 – .
  • Na položaj ga imenujeta vodilni britanski ekonomist John Maynard Keynes in direktor od Bank of England Lord Stamp.
• Imenovan Companion of the Order of the Bath, 1956.
• So-ustanovitelj in izvršni direktor od International Sugar Council, 1957 – 1959.
• Imenovan Knight Commander of the Order of St Michael and St George, 1962.
• Preko britanske Labour Party postane stalni sekretar novo ustanovljenega oddelka za ekonomske zadeve, 1964 – 1968.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1964, 1966 – 1967, 1969 – 1975, 1977 – 2002; član nadzornega komiteja, vsaj od 1975 – 2002.
• Namestnik predsedujočega od S.G. Warburg & Co. (del Pilgrims Society), 1967-75; predsedujoči, 1974-83; skupni predsedujoči, 1983-87; predsednik, 1987 – 1995.
• Direktor od Bank of England (del Pilgrims Society), 1968 – 1977.
• Udeleženec skrivne International Monetary Conference, 1970.
• Ustanovni član od Trilateral Commission, 1973 – .
• Kancler od Southampton University, 1974 – 1984; predsednik od Policy Studies Institute – Southampton University, 1978 – .
• Direktor od Kissinger Associates, 1984 – .
• Predsedujoči skupini Bilderberg, 1985 – 1989.
• Guverner od Atlantic Institute for International Affairs.
• Član od Pilgrims Society.
• Član od Commission on the Middle East – Carnegie Endowment for International Peace.
• Svetovalec od UBS (SBC Warburg – Warburg Dillon Read – UBS Warburg), 1995 – 2005.
• Njegov tesen prijatelj je J.K. Galbraith.

Lord Peter Carrington

• Član britanske lordske zbornice iz Conservative Party, 1938 – 2018; predsedujoči od Conservative Party, 1972 – 1974.
• Minister brez portfelja, 1963 – 1964.
• Sekretar za obrambo, 1970 – 1974.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1978, 1983, 1984, 1987, 1989 – 1998, 2013.
• Član od Trilateral Commission, 1978 – 1979.
• Britanski zunanji minister, 1979 – 1982.
• Ustanovni direktor od Kissinger Associates, 1982 – 1984, 1988 – 1997.
• Predsednik od Pilgrims Society, 1983 – 2002.
• Generalni sekretar zveze NATO, 1984 – 1988.
• Kancler od Chancellor of the Order of St Michael and St George, 1984 – .
• Član višje svetovalne uprave od Hollinger International.
• Predsedujoči skupini Bilderberg, 1990 – 1998.
• Član mednarodne svetovalnega uprave Rockefellerjeve Chase Manhattan Bank, 1990 – .
• Kancler od University of Reading, 1992 – 2007.
• Član od Royal Institute of International Affairs.
• Imenovan Chancellor of the Order of the Garter, 1994 – .
• Član mednarodnega svetovalnega odbora od Council on Foreign Relations, vsaj od 1995 – .
• Član od Aspen Study Group on the Future of Transatlantic Relations – Aspen Institute, 1995.
• Član od Atlantic Institute for International Affairs.
• Član direktorske uprave od Barclays Bank.
• Direktor od Rio Tinto.
• Ustanovni pokrovitelj od Zimbabwe Democracy Trust, 2000 – .
• Pod-predsednik od British-American Parliamentary Group, vsaj od 2005 – .
• Upravitelj od Ditchley Foundation.
• Član elitnega White’s Club.
• Član elitnega kluba Grillion’s.
• Član elitnega kluba Pratt’s.
• Član elitnega Other Club.

Etienne Davignon

• Predsedujoči skupini Bilderberg, 1999 – 2012.
• Biografija.

Henri de Castries

• De Castries prihaja iz vplivne francoske politične, vojaške in plemiške družine.
• Dela na francoskem ministrstvu za finance, 1984 – 1989.
• Dela finančno korporativnem oddelku podjeja AXA, 1989 – ; višji pod-predsednik za upravljanje sredstev, 1993 – .
• Imenovan Young Leader od French-American Foundatio, 1994, 1995,1998.
• Generalni direktor podjetja AXA, 2000 – 2016.
• So-ustanovitelj podjetja Institut Montaigne (Strobe Talbott; Laurence Boone – ECFR), 2000 – ; predsedujoči, 2015 – .
  • Preko inštituta je pomemben podpornik francoskega pro-globalističnega / pro-migrantskega predsednika Emmanuela Macrona.
  • Člani – Airbus; Allen & Overy; Allianz; Amazon; Astrazeneca; Axa; Bain & Co.; BNP Paribas; Dessault Systems; Deloitte; Google; HSBC; IBM; KPMG; L’Oreal; Microsoft; Morgan Stanley; Roche; Rothschild & Co.; Teneo; BCG.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 2002 – 2016, 2018, 2019, 2023 – 2026; predsedujoči, 2012 – 2019.
• Predsednik od Geneva Association, 2003 – 2008.
• Član od Trilateral Commission, 2004 – 2006.
• Predsedujoči skupini Bilderberg, 2012 – .
• Pod-predsedujoči od Nestle, 2012 – 2024.
• Govorec na temo Restoring European economic leadership, ki je potekala kot del 12th annual Raymond Aron Lecture in ga je gostil Center on the United States and Europe (Strobe Talbott; Fional Hill; Constanze Stelzenmüller) na Rockefellerjevem Brookings Institue, 2015.
• Član uprave od HSBC, 2016 – .
• Udeleženec od World Economic Forum, 2017.
• Predsedujoči in generalni direktor od General Atlantic, 2017 – .
• Upravitelj od Carnegie Endowment for International Peace, 2019 – .
• Član svetovalnega odbora od German Council on Foreign Relations,  2019 – .
• Član strateškega komiteja od Paris School of International Affairs (PSIA).
• Član uprave od Stellantis, 2021 – .
• Častni član znanstvenega komiteja s skupino Bilderberg in Sorosovim ECFR tesno povezanim Institut Bosphore (Alain Juppe; Pierre Moscovici; Elisabeth Guigou – ECFR; Thierry de Montbrial; Pierre Vimont – ECFR; Kemal Derviş; Michel Rocard; Mustafa Koç).
  • The current Chairman of the Bilderberg Meetings, the French financier Henri de Castries, is a great friend of Turkey.²⁷https://bilderbergmeetings.co.uk/2019/turkey-castries/; dostop 13.6.2026

Victor Halberstadt

• Višji predavatelj financ javnega sektorja na University of Amsterdam, 1965 – 1974.
• Svetovalec generalnega direktorja za nacionalni proračun na ministrstvu za finance, 1971 – 1973.
• Kraljevi član od Social-Economic Council, 1972–2004.
• Profesor financ javnega sektorja na University of Leiden, 1974 – .
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1975, 1977 – 2019, 2022 – 2024; član izvešnega komiteja in generalni sekretar, 1981 – 2000; predsedujoči, 2019 – 2022; so-predsedujoči 2022 – 2024; predsedujoči od Bilderberg Foundation, 2019 – 
• Udeleženec konference pri Internationl Institute of Strategic Studies, 1981.
• Profesor ekonomije javnega sektorja na oddelku za ekonomijo na University of Leiden.
• Predsednik od International Institute of Public Finance.
• Član od Jong Atlantisch Samenverkings Orgaan Nederland (JASON), vsaj od 1990 – .
• Član fakultete od World Economic Forum, 1990 – .
• Član od Atlantic Institute for International Affairs.
• Član mednarodne svetovalne uprave od Goldman Sachs, 1991 – vsaj od 2014.
• Udeleženec od World Economic Forum, 1994, 2004, 2010 – 2014, 2016, 2017, 2019, 2020, 2022, 2023.
• Član mednarodne svetovalne uprave od Daimler-Chrysler, 1995 – 2005.
• Član svetovalne uprave od Nexus Institute, 2003 – 2024.
• Član uprave od International Centre for Missing & Exploited Children.
• Predsedujoči nizozemski podružnici od American European Community Association, vsaj od 2013 – .
• Udeleženec skrivnega srečanja Dialog/2013, ki ga organizira pro-Trumpov Bilderberger Peter Thiel.

Marie-Josee Kravis

• Dela kot finančna analitičarka za Power Corporation of Canada (globoko ozadje kanadskega establišmenta, ki je del Rockefellerjevega omrežja).
• Dela za kanadsko vlado.
• Svetovalka pri neoliberalnem Hudson Institute, 1971 – 1984 (del ”konservativne CIA”); izvršna direktorica od Hudson Institute of Canada, 1976 – 1994; Senior Fellow of Hudson Institute, 1994 – .
• Članica uprave od Hollinger International, – 2003.
• Članica uprave od Ford Motor Company.
• Udeleženka zasedanj skupine Bilderberg, 1989 – 1996, 1998 – 2008, 2010 – 2019, 2022 – 2024, 2026; so-predsedujoča, 2022 – .
• Upraviteljica Rockefellerkevega Museum of Modern Art, 1994 – ; predsednica uprave, 2005 – 2018; predwsedujoča upravi, 2021 – .
• Članica uprave od Institute for Advanced Study – Princeton University, vsaj od 1999 – 2004.
• Članica od Council on Foreign Relations, 2005 – .
• Članica uprave od Robin Hood Foundation (glavni financer George Soros; tesno povezana z Epsteinovim omrežjem).
• Članica uprave od Economic Club of New York; predsedujoča 2018 – 2020.
• Udeleženka skrivenga Dialog/2013.
• Upraviteljica od The Bretton Woods Committee.
• Imenovana Great Immigrant od pro-migrantskega Carnegie Corporation of NY, 2015.
• Pod-predsedujoča upraviteljski upravi od Hudson Institute (del ”konservativne CIA”), 2019 – .
• Članica mednarodne svetovalne uprave od Federal Reserve Bank of New York.
• Pod-predsedujoča od Memorial Sloan Kettering Cancer Center.
• Članica uprave od Qatar Museums Authority.
• Dobitnica častne diplome na Rockefeller University.
• Njen mož je super elitni Rockefellerjev zaveznik Henry R. Kravis.
  • Ustanovitelj Marie-Josée and Henry R. Kravis Research Building na Rockefeller University.

Častni generalni sekretarji

John S. Coleman, 1897 – 1959

• Dela za vodilno elektronsko podjetje Burroughs Corporation, 1920 – ; predsednik, cca. 1940 – .
• Član od Institute for Economic Education.
• Član od National Management Council.
• Član od National Industrial Conference Board.
• Član ameriškega odbora od International Chamber of Commerce.
• Predsedujoči od Committee for a National Trade Policy (Coleman Commission), 1952 – .
  • Del ameriškega omrežja za sodelovanje pri skupini Bilderberg.
• Ustanovni pod-predsednik skupine Bilderberg, 1954 – cca. 1959.
• Član od Council on Foreign Relations, 1955 – 1959.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954, 1955, 1956.
• Predsednik od U.S. Chamber of Commerce, 1956 – 1957.

Paul van Zeeland

Joseph H. Retinger 

Joseph E. Johnson, 1906 – 1990.

• Inštruktor zgodovine na Bowdoin College in na Williams College; izredni profesor, 1938 – 1942.
• Dela za State Department, 1942 – ; vodja od Division of International Security Affairs, 1945 – 1947.
• Svetovalec ameriški delegaciji pri Dumbarton Oaks Conference (glede ustanovitve UN), 1944.
• Član ameriške delegacije pri United Nations Conference on International Organization, 1945.
• Svetovalec ameriškega predstavnika pri United Nations Security Council, 1946.
• Član od Council on Foreign Relations, 1948 – 1990.
• Upravitelj od Carnegie Endowment for International Peace, 1950 – 1976; predsednik, 1950 – 1971; predsednik emerit, 1971 – 1990.
• Upravitelja od World Peace Foundation, 1950a – .
• Ustanovni sekretar skupine Bilderberg, 1954; udeleženec zasedanj, 1955 (2x), 1957 (2x) – 1975, 1977 – 1980; član izvršnega komiteja.
• Udeleženec od Bohemian Grove.
• Posebni predstavnik za United Nations Conciliation Commission for Palestine, 1961 – 1963.
  • Both the Arab and the Israeli sides have rejected in advance a plan proposed secretly by Dr. Joseph E. Johnson, special Middle East emissary for the Palestine Conciliation Commission, who had envisaged giving the Arab refugees a choice between “returning” to Israel and resettlement in Arab lands, according to information divulged here today. … The Arab diplomats objected chiefly to the very fact that Johnson would offer “resettlement. ” In the Arab view, only “repatriation” or compensation by Israel should be mentioned to the refugees as alternatives, but the idea that they might choose to live in Arab states must not even appear with UN sanction. The Israel Government, on the other hand, would not agree to the Johnson plan because Israel reserves to itself the absolute right to decide about the admission of any one seeking to enter Israel, refugee or not. Israel was also of the opinion that Arab politicians would force refugees to reject anything but outright “repatriation.”²⁸https://www.jta.org/archive/arabs-israel-reject-new-secret-johnson-plan-on-arab-refugees
• Pod-predsednik od International Institute for Strategic Studies, 1965 – 1981.

Arnold Th. Lamping, 1893 – 1970.

• Imenovan za generalnega konzula v Turčiji, 1922 – 1924.
• Dela za nizozemsko zunanje ministrstvo, 1927 – 1945.
• Imenovan za pooblaščenega ministra v Londonu, 1945 – 1946.
• Imenovan za odposlanca v Romuniji, 1946 – 1947.
• Imenovan za prvega nizozemskega ambasadorja v Indiji, 1947 – 1950.
• Nizozemski komisar za Indonezijo, 1950 – 1952.
• Nizozemski ambasador v Zvezni republiki Nemčiji, 1952 – 1959.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1960 – 1968.
• Namestnik častnega generalnega sekretarja za Evropo pri skupini Bilderberg, 1961 – .

Ernst H. van der Beugel, 1918 – 2004.

• Član nizozemske Labour Party.
• Sodeluje pri implementaciji Marshallovega načrta preko nizozemskega ministrstva za gospodarstvo, 1945 – 1952.
• Koordinira s strani ZDA financirano gospodarsko in ekonomsko pomoč na zunanjem ministrstvu, 1952 – 1957; državni sekretar za evropske zadeve, 1957 – 1958.
• Tesno povezan s Henryjem Kissingerjem, 1957 – .
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1959 – 1975, 1977 – 1984, 1988 – 1994, 1997, 1998; generalni sekretar, 1960 – ; član svetovalnega komiteja skupine Bilderberg; član nadzornega komiteja skupine Bilderberg.
• Član od Dutch Round Table.
• Predsednik od KLM Royal Dutch Airlines, 1961 – 1963.
• Doktorira na temo From Marshall plan to Atlantic Partnership (uvod napiše Henry Kissinger), 1966.
• Profesor za mednarodne zadeve na University of Leiden, 1966 – .
  • Mentor vodilnega nizozemskega globalista Jaapa de Hoop Schefferja.
• Član uprave od London Merchant Bank.
• Pod-predsedujoči od Netherlands Institute for Foreign Affairs.
• Član od Atlantic Institute for International Affairs, 1975 – 1979.
• Upravitelj od Dutch Carnegie Foundation for Peace and the Peace Palace, 1975 – .
• Član od Ditchley Foundation, 1978 – .
• Upravitelj od Eisenhower Fellowships, 1979 – .
• Predavatelj ameriško-evropski odnosov na Center for International Affairs – Harvard University.

William P. Bundy, 1917 – 2000

• Družina Budny je pomemben zaveznik družine Rockefeller in so tudi njihovi družinski prijatelji.
• Član skrivne Skull & Bones – Yale University.
• Član ameriške Demokratske stranke.
• Poročen s hčerko super elitnega Deana Achesona (CFR, 1947 – 1971).
• Dela na skrivnem vladnem projektu ULTRA za dešifriranje nemše ENIGME, ki je del programa COMINT, 1943 – 1945.
• Dela za vodilno odvetniško pisarno Covington and Burling, 1947 – .
  • Podpornik in zagovornik super elitnega Algerja Hissa (član Pilgrims Society; CFR, 1946 – 1949), glede obtožb o sodelovanju s komunisti.
  • Njegov oče Harvey Hollister Bundy, Sr. (Skull & Bones; CFR, 1934 – 1962; World Peace Foundation) je upravitelj od Carnegie Endowment for International Peace, ko je Hiss predsednik (1947 – 1950).
  • Family connections have given [William] Bundy a remarkable range of contacts. His mother is related to the Lowells [CFR members]; his father was secretary to Supreme Court Justice Oliver Wendell Holmes, served for seven years as an assistant to Henry L. Stimson [CFR, 1924 – 1950].²⁹https://time.com/archive/6627589/nation-the-use-of-power-with-a-passion-for-peace/
  • Njegov brat McGeorge Bundy (Skull & Bones; CFR, 1947 – 1996) je upravitelj in predsednik Rockefellerjeve Ford Foundation (financer skupine Bilderberg), 1966 – 1979.
• Dela  kot svetovalec Allena Dullesa pri CIA, 1951 – 1960.
  • Older Brother William P. Bundy, 47, is a 14-year Government veteran who was Allen Dulles’ (CFR, 1927 – 1968; Pilgrims Society) deputy at CIA for nearly ten years, later headed a 360-man shop at the Pentagon as Assistant Secretary of Defense for International Security Affairs, is now the State Department’s Far Eastern expert. At the Pentagon, Bill occupied an office in the outermost “E” ring just down the hall from where his father once worked for Stimson. Now, in the State Department, Bill is a seasoned pro and is in a position to give Mac, the gifted amateur, sound advice on any sensitive subject. Bill is married to former Secretary of State Dean Acheson’s daughter Mary. And there is also a Bundy link with the clan Kennedy, though admittedly a very slender one: Mac’s younger sister Katharine, 41, is the wife of New Jersey Physician Hugh Auchincloss, a first cousin once removed of Jacqueline Kennedy’s stepfather.³⁰https://time.com/archive/6627589/nation-the-use-of-power-with-a-passion-for-peace/
  • At issue is the record of William Putnam Bundy, son-in-law of Dean Acheson, former Secretary of State. Mr. Acheson long had been a principal target of the [radical conservative] McCarthy investigation into alleged infiltration by Communists into the State Department. … The Senator, however, served notice that, although he conceded that a public inquiry into security operations of the intelligence agency itself would be dangerous, he intended to take the Bundy case to his committee and perhaps to the Senate itself when it returned in January. … In the correspondence between Messrs. Dulles and McCarthy there was an allegation by the latter that Mr. Bundy, before taking his position with the intelligence agency, had contributed some $400 to the defense fund of Alger Hiss. Hiss, a former State Department official, is now serving sentence for perjury in denying that he had passed secret information to a Communist espionage apparatus. … Senator McCarthy declared that Mr. Bundy had so contributed in an effort to spare the Democratic party from the embarrassment of a conviction of Hiss and to help his father-in-law, Mr. Acheson. … Mr. Bundy was accused by Mr. McCarthy in the correspondence of having been “active in at least one organization which had been officially named as a [Communist] ‘front,’ doing the work of the Communist party.” Mr. Dulles identified this organization as the United Public Workers of America. He said Mr. Bundy, while an employe of the Library of Congress, had joined it in 1940, had attended one meeting and had resigned after two months.³¹https://www.nytimes.com/1953/08/05/archives/mcarthy-attacks-allen-dulles-aide-c-i-a-chief-is-covering-up.html
• Član od Council on Foreign Relations, 1960 – 2000; član direktorske uprave 1964 – 1974.
  • Urednik od Foreign Affairs, 1972 – 1984.
  • Zavrne predlog Davida Rockefellerja, da bi ga nasledil na položaju predsedujočega od CFR.
• Svetovalec za zunanje zadeve Johna F. Kennedyja, 1961 – 1963. 
• Svetovalec za zunanje zadeve Lyndona B. Johnsona.
  • Pomočnik sekretarja za obrambo za mednarodne varnostne zadeve, 1963 – 1964.
  • Pomočnik državnega sekretarja za vzhodno azijske in pacifiške zadeve, 1964 – 1969.
• Svetovalec Nixona glede vojne v Vietnamu, 1969.
• Predavatelj na Massachusetts Institute of Technology (MIT), 1970 – 1972.
• Profesor na Princeton University, 1972 – 2000.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1973, 1977 – 1981, 1983 – 1985, 1990.
  • Član svetovalnega komiteja skupine Bilderberg; član nadzornega komiteja skupine Bilderberg; častni generalni sekretar skupine Bilderberg, 1980 – 1985.
• Član od American Academy of Diplomacy, 1983 – 2000.
• Član od American Association.

Paul B. Finney 

• Avtor knjige The Businessman’s Guide to Europe, 1965.
• Član od Council on Foreign Relations, 1966 – 2013.
• Glavni urednik revije Fortune.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1977, 1979 – 1982.
  • Generalni skretar skupine Bilderberg, 1981 – 1982.
• Član od Harvard Club.
• Član odbora od Secrecy and Morality in Intelligence (predsedujoči McGeorge Bundy) – CFR / Union League, 1977.
• Avtor knjige The American Express Business Traveler’s Guide, 1988.
• Pisal za super elitni The New York Times.

Theodore L. Eliot Jr., 1928 – 2019.

• Član elitne bostonske družine Eliot.
• Njegovi starši delajo za Rockefellerjev Standard Oil v San Francisco.
• Izvršni sekretar na U.S. State Department, 1969 – 1973.
• Član od Council on Foreign Relations, 1971 – 1994.
• Ameriški ambasador v Afganistanu, 1973 – 1978.
• Generalni inšpektor na U.S. State Department, 1978.
• Dekan in profesor na Fletcher School of Law and Diplomacy (rekrutni center za Cijine agente) – Tufts University, 1978 – 1985; dekan emeirt in častni profesor, 1985 – .
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1979 – 1993; generalni sekretar in član izvršnega komiteja skupine Bilderberg, 1981 – 1993.
• Ustanovni član od American Academy of Diplomacy, 1983 – 2019.
• Član uprave vodilnega proizvajalca orožja Raytheon Company, 1983 – 1998.
• Direktor Centar for Asian-Pacific Affairs pri Asia Foundation, 1985 – 1987; upravitelj in predsedujoči izvršnemu komiteju od Asia Foundation, 1990 – 2002.
• Član uprave od Neurobiological Technologies, Inc., 1992 – .
• Predsednik in pod-predsedujoči od San Francisco World Affairs Councils.
• Upravitelj od World Peace Foundation.
• Imenovan Senior Research Fellow pri Hoover Institution (del ”konservativne CIA”).

Casimir A. Yost

• Njegov oče je bil Charles Yost (CFR, 1957 – 2011; Brookings Institution; National Committee on United States-China Relations).
• Njegova babica Gertrude Dulles je članica super elitne družine Dulles, ki je tesna Rockefellerjeva zaveznica. Iz družine Dulles prihajata Gertrudina pranečaka in vodilna predstavnika liberalnega establišmenta – Allen Dulles (CIA) in John Foster Dulles.
• Delal za First National City Bank (Citibank), 1972 – 1977.
• Zunanje-politični svetovalec senatorja Charlesa McC. Mathiasa Jr., 1977 – 1986.
• Direktor osebja pri Subcommittee on International Economic Policy of the Committee on Foreign Relations.
• Član od Council on Foreign Relations, 1986 – .
• Predsednik od World Affairs Council of Northern California, 1986 – 1994.
• Izvršni direktor od Center for Asian Pacific Affairs – Asia Foundation.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1993 – 1998; član izvršnega komiteja, 1994 – 1998.
• Direktor od Institute for the Study of Diplomacy – Georgetown University, 1994 – 2009; predsedujoči od International Relations and Security Concentration of the Master of Science in Foreign Service Program, 2008 – 2009; izredni profosor na Institute for the Study of Diplomacy, 2013 – .
• Upravitelj od The Asia Foundation, 1996 – 2005.
• Član od Task Force on State Department Reform – CFR/CSIS, 2001.
• Direktor od Annual leadership development program – Director of Central Intelligence, 2001 – 2008.
• Upravitelj od Eurasia Foundation.
• Član direktorske uprave od American Ditchley Foundation.
• Član od National Intelligence Council (NIC), 2009 – 2013; vodja od Long Range Analysis Unit; vodja od Strategic Futures Group.
• Udeleženec od Munich Security Conference, 2012.
• Dela za RAND Corporation, 2015-2017.
• Član od National Committee on United States-China Relations.

Victor Halberstadt 

J. Martin Taylor, 1952 – 

• Dela za super elitno medijsko podjetje Reuters, 1974 -1978.
• Dela za super elitno medijsko podjetje Financial Times, 1978 – 1984.
• Član uprave tekstilnega podjetja Courtaulds, 1982 – ; generalni direktor od Courtaulds Textile, 1990 – 1994.
• Imenovan Global Leader for Tomorrow od World Economic Forum, 1993.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1993 – 1999, 2001, 2003 – 2005, 2007 – 2011, 2013; član nadzornega komiteja skupine Bilderberg..
• Generalni direktor od Barclays Bank (del Pilgrims Society), 1993 – 1998.
• Član uprave od W. H. Smith, 1998 – 2003; generalni direktor, 1999 – 2003.
• Član od Committee for Science and Technology – UK Parliament.
• Član progresivnega Institute for Public Policy Research (IPPR)
• Član mednarodne svetovalne uprave od Goldman Sachs International, 1999 – 2005.
• Predsedujoči od Syngenta AG, 2005 – 2013; predsedujoči od Syngenta Foundation for Sustainable Agriculture.
•  
• Zunanji član od Financial Policy Committee – Bank of England (del Pilgrims Society), 2013 – 2020.
• Pod-predsedujoči upravi od RTL Group (spada pod nemško pro-migrantsko Bertelsmann Stiftung); predsedujoči, 2019 – .
• Financer radikalnega pro-migrantskega / pro-muslimanskega / pro-izraelskega britanskega premierja Keira Starmerja iz Trilateral Commission in Labour Party, 2022.
  • I saw a message asking what my views on Keir Starmer and Wes Streeting are: Starmer took a £95,000 donation from Martin Taylor, he has a 10m stake in UnitedHealth Group and is seeking £1bn of NHS [National Health Services] contracts, Streeting met with Blackrock in January. I feel the NHS is on the cards regardless.³²https://wikispooks.com/wiki/J._Martin_Taylor; dostop 14.6.2026

Super elitne in Cijine nadnacionalne organizacije, ki so tesno povezane z evropsko integracijo, skupino Bilderberg in nastankom ECC oz. Evropske unije

• 1946 – European League for Economic Cooperation
• 1948 – The Hague Congress
• 1948 – European Movement
• 1948 – American Committee on United Europe
• 1949 – National Committee for a Free Europe
• 1954 – European Cultural Foundation
• 1955 – Action Committee for the United States of Europe

European League for Economic Cooperation

European League for Economic Cooperation (ELEC) je ustanovljena takoj po koncu druge svetovne vojne in sicer leta 1946. Organizacija, katere namen je evropska integracija, se prvotno imenuje Independent League for Economic Cooperation (ILEC). Ključni ustanovitelji ELECa so Joseph Retinger, Paul van Zeeland in Pieter Kerstens, ki se za njeno ustanovitev srečujejo v britanskem Royal Institute of International Affairs, ki spada v omrežje skrivnih Pilgrims Society in Round Table Group. Jasno, iz ameriške strani prihaja vplivni ekonomist Adolph Berle Jr., ki je pred tem eden izmed t.i. Rooseveltovih ”Brain Trustov”. Takoj po ustanovitvi ELEC, pa postane Berle član od Council on Foreign Relations, kasneje pa še član izjemno pomembne Special Studies Project od Rockefeller Brothers Fund. 

Retinger characterises van Zeeland as one of the most capable politicians in the world and admires him for his far-sighted visions and his way of thinking and acting rationally and mathematically. In the end, he at the same time describes Pieter Kerstens as a “great friend” in whom he had a high degree of trust. … Another meeting place was Chatham House. Kerstens, Van Zeeland and Retinger were regular guests at the London think tank and participated in its research on the post-war order with speeches and contributions to discussions. The desire for European unification – especially on an economic level – united the three men during their time in exile. They had a common vision: to strengthen the – in their self-description – “small” nations of Europe through one (or more regional) federation(s) as well as to advance economic cooperation on the European continent. Therefore, they came together again after the end of the war to concretise their common ideas. To this end, Paul van Zeeland proposes in a letter to Retinger of 5 October 1946 to reunite “for a very general initial exchange of views” in his office in Brussels. Retinger explains in his memoirs: “In 1946 I thought the time had come to make a new attempt towards the unity of Europe. I made a start by giving a lecture entitled ‘European Continent’ at the Royal Institute of International Affairs in Chatham House on 7 May. A few weeks later I travelled to Brussels where I had a long conversation with Paul van Zeeland who agreed with me that we should try to revive the concept of the unity of Europe by applying it first to the economic sphere. So we founded the Independent League for Economic Cooperation.” And going further, “the word ‘independent’ was meant to express that we were in no way connected to any government; whereas ‘economic cooperation’ is self-explanatory.” [xv] Moreover, Retinger felt it was important to emphasise that Western and Eastern Europe should continue to work closely together for the economic well-being of Europe.[xvi] In view of the rapid advance of Soviet hegemony in Eastern Europe after the war, this reference seems almost a warning.³³https://exilegov.hypotheses.org/2764

Med ključnimi predstavniki pri ELEC, so številni posamezniki, ki so kasneje so-ustanovitelji oz. udeleženci zasedanj skupine Bilderberg, kot so vodja skrivne britanske obveščevalne sekcije Special Operation (NATO Operation Gladio) general sir Colin Gubbins, nekdanji vodilni nacistični bankir Herman Abs, grški diplomat Panagiotis Pipinelis, Belgijec Roger Motz, belgijski industrialec baron Rene Boel, vodilni belgijski bankir Louis Camu, evropski komisar in ustanovni član Trilateral Commission Guido Colonna di Paliano in baron Jean-Charles Snoy et d’Oppuers. Ter razni vplivni posamezniki iz globokega ozadja evropske integracije, kot so francoski bankir Edmond Giscard d’Estaing, Harold Butler iz Round Table Group, itallijanski industrialec Giorgio Enrico Falck.

ELEC je leta 1948 prisotna na kongresu v Haagu, kjer je ustanovljena organizacija European Movement. ELEC ima danes status svetovalca pri Council of Europe in pri United Nations Economic Commission for Europe. Ena ključnih zadev, ki jih pripravlja ELEC pa je njena Kronberg Monetary Conference. Znotraj ELEC delujejo razne delovne komisije, ki pokrivajo razna področja ekonomske aktivnosti in sodelovanja v Evropi. Te komisije pripravljajo osnutke dokumentov o stališčih, ki vodijo do različnih publikacij. Pri pripravi teh stališč, pa pogosto sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki, da predstavijo vprašanja, ki jih preučujejo. Tako se ELEC usmerja predvsem na monetarne vidike evropske integracije. Prva konferenca, ki jo je organizirala ELEC-ova Monetary Commission, je bila organizirana leta 1956 v Schlosshotel v Kronbergu, blizu Frankfurta. Konferenca je bila organizirana s strani ključnega nemškega bankirja Hermanna J. Absa, kot vodilnega predstavnika Deutsche Bank. Kronberg Monetary Conference se udeležujejo vodilni predstavniki evropskih bank, guvernerji centralnih bank, evropski komisarji in visoki uradniki, vplivni člani Evropskega parlamenta, ter člani uprave od European Central Bank. Predsednik ECB in vodilni član Trilateral Commission Jean-Claude Trichet, je bil redni gost konferenc. Po letu 2007 so gostovanje konference prevzele vodilne evropske banke, kljub temu pa je ostalo ime “Kronberg” Conference.

Ključni ustanovitelji in ostali –

1. Joseph Retinger, so-ustanovitelj in generalni sekretar.
2. Paul van Zeeland, ustanovini predsednik, 1946 – 1949.
   • Predsedujoči od Belgian Commission for the Study of Post-war Problems (CEPAG) v Londonu.
3. Pieter Kerstens, so-ustanovitelj; predsednik 1949 – 1950.
   • Član nizozemske Catholic People’s Party.
   • Član nizozemske vlade v izgnanstvu v Londonu in deluje kot minister za trgovino.
4. Adolf Berle Jr., so-ustanovitelj in vodja ameriške sekcije.
   • Udeleženec od Paris Peace Conference, 1919.
   • Profesor korporativnega prava na Columbia Law School – Columbia University, 1927 – 1964.
   • Avtor knjige The Modern Corporation and Private Property, 1932.
   • Član od US President Franklin Roosevelt’s “Brain Trust, cca. 1932 – .
   • Pomočnik državnega sekretarja na U.S. State Department, 1942 – ; njegov pomočnik je Charles W. Yost.
   • Član od Council on Foreign Relations, 1947 – 1971.
   • So-ustanovitelj Cijinega Radio Free Europe, 1947 -.
   • Član uprave od National Committee for a Free Europe.
   • Član od Special Studies Project – Rockefeller Brothers Fund, 1956 – vsaj do 1960.
   • Član uprave Cijine Society for the Investigation of Human Ecology (del zloglasnega Cijinega programa MK-Ultra), cca. 1957 – .
   • Upravitelj Cijinega pro-migrantske International Rescue Committee.
5. General Sir Colin Gubbins, 1947 – .
   • Vodja elitne tajne obveščevalne Special Operations Executive, 1943 – 1946.
     • Med operacijami sodi tudi dobava orožja jugoslovanskim partizanom.
   • Tesen prijatelj z Josephom Retingerjem.
   • Ustanovitelj po-vojne tajne obveščevalne Special Operations, ki deluje kot del ”stay-behind” med NATO Operation Gladio.
     • Officially the SOE was disbanded after the war in January 1946 and SOE commander Gubbins resigned. Yet Sir Steward Menzies, who headed the MI6 from 1939 until 1952, was not going to throw away such a valuable instrument as the secret army, and as Director of MI6’s Special Operations branch made sure that British covert action continued in the Cold War. The formerly secret Cabinet report on SOE concluded ‘it is quite certain that in some form SOE must be created again in any future war’.1 … After SOE was closed down on June 30, 1946 a new section ‘Special Operations‘ (SO) was erected within MI6 and placed under the command of Major General Colin Gubbins. According to Dutch secret services scholar Frans Kluiters, MI6 actively promoted the setting up of secret anti-Communist armies as ‘Special Operations started to erect networks in West Germany, Italy and Austria. These
       networks (stay-behind organisations) could have been activated in case of a potential Soviet invasion, in order to colleet intelligence and carry out offensive sabotage activities. … As Washington shared this enemy of Great Britain, military and secret service cooperation between the two countries was very close. On the orders of the White House in Washington, Frank Wisner, Director of the CIA covert action department Office of Policy Coordination (OPC), was setting up stay-behind secret armies across Western Europe and in his operations collaborated closely with the Special Operations branch of MI6 of Colonel Gubbins. The CIA and MI6 in a first step were to ‘neutralise the surviving secret units of the Axis powers in Germany, Austria and northern Italy’ and thereafter recruited some of the defeated fascists into the new anti-Communist secret armies as French secret services scholars Roger Faligot and Remi Kauffer observed.³⁴Daniele Ganser. NATO’s Secret Armies – Operation Gladio and Terrorism in Western Europe. Str. 40 – 42.
   • Zakladnik od ELEC, 1946 – .
   • So-ustanovitelj in član nadzornega komiteja skupine Bilderberg, 1954, 1955 – 1958, 1960 – 1964.
6. Major Sir Edward Beddington-Behrens, 1946 – .
   • Židovskega porekla.
   • Njegov oče Walter Behrens je bil predsednik od British Chamber of Commerce.
   • Član stalnega sekretariata pri League of Nations; dela v glavnem za International Labour Office.
   • Namestnik vodje od Secret Intelligence Service, 1943 – 1944. 
   • Udeleženec kongresa v Haagu, 1948.
   • Za sodelovanje pri evropski kooperaciji je imenovan Companion of the Order of St Michael and St George, 1953.
   • Predsedujoči britanskemu komiteju od European League for Economic Cooperation.
   • Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1958.
   • Predsednik od European Movement; za nagrado dobi viteški naslov, 1957.
   • Avtor knjige Is There Any Choice? Britain Must Join Europe, 1966.
7. Edmond Giscard d’Estaing
   • Pomemben francoski bankir.
   • Predsednik od Société Financière pour la France.
   • Francoski pod-predsednik pri International Chamber of Commerce, 1936 – .
   • Njegova sinova postane vodilna francoska globalista in tesno povezana z Rockefellerjevim globalističnim omrežjem.
8. Harold Butler, cca. 1946 –
   • Imenovan Fellow od All Souls College (domovanje od Round Table Group) – Oxford University, 1905 – .
   • Član novo ustanovljenega ministrstva za delo, 1916 – .
   • Član skrivne Round Table Group.
   • Član od Labour Commission na Paris Peace Conference, 1919.
   • Generalni sekretar prve International Labour Conference, 1919.
   • So-ustanovitelj in namestnik direktorja od International Labour Office (International Labour Organization) – League of Nations (del Pilgrims Society), 1919 – 1932; direktor 1932 – 1938; član od ILO Fact-finding and Conciliation Commission on Freedom of Association, cca. 1946 – .
   • Ustanovni upravnik od Nuffield College – Oxford University, 1938 – 1943.
   • Vodja od British Information Service – British Embassy in Washington, 1942 – .
   • Britanski predsedujoči od European League for Economic Cooperation.
9. Panagiotis Pipinelis, cca. 1946 – .
   • Namestnik grškega zunanjega ministra, 1947 – 1948.
   • Grški udeleženec pri razgovorih za Marshall Plan.
   • Grški zunanji minister, 1950, 1967 – 1970.
   • Grški ambasador pri zvezi NATO, 1952 – 1953.
   • Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1956 – 1958, 1965.
   • Grški minister za trgovino, 1961 – 1963.
   • Grški premier, 1963.
10. Hermann Abs, cca. 1946 – ; ustanovni predsedujoči nemški sekciji od ELEC, 1950 – .
    • Član pro-nacističnega Industrie Club Düsseldorf, cca. 1930a – .
    • Vodilni nacistični bankir in direktor od Deutsche Bank, 1938 – 1945; predsedujoči, 1957 -1967.
    • Član pro-nacističnega Club von Berlin.
    • Direktor od IG Farben, cca. 1940a – 1945.
    • Bankirska super elita mu ne sodi na nürnberškem sodišču.
    • Svetovalec nemškega kanclerja Konrada Adenauerja.
    • Član nemške uprave od International Chamber of Commerce; udeleženec srečanj, 1957, 1966.
    • Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1958, 1961, 1966.
    • Član mednarodnega svetovalnega odbora od Center for International Economic Growth – Committee for International Economic Growth, cca. 1958 – .
    • Ustanovni pokrovitelj Per Jabossen Foundation, 1963 – .
    • Bil mišljen kot ustanovni predsedujoči srečanju od World Economic Forum, 1972.
11. Roger Motz,
    • Predsednik belgijske Liberal Party, 1945 – 1953.
    • Predsednik od Liberal International, 1952 – 1958.
    • So-lastnik belgijsko poljskega trgovskega podjetja Belgorop, 1952 – .
      • Preko podjetja kot informator za poljsko (komunistično) obveščevalno službo.
    • Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954, 1955, 1956, 1958.
    • Predsednik od Belgian League for European Cooperation.
12. Giorgio Enrico Falck, ustanovni predsedujoči italijanski sekciji od ELEC, 1950 – .
    • Pomemben italijanski industrialec in zagovornik evropske integracije.
    • Član italijanske stranke Christian Democracy.
13. Baron Rene Boel, predsednik, 1951 – 1981.
    • Poročen v vodilno belgijsko industrialsko družino Solvay.
    • So-ustanovitelj in predsedujoči socialnemu komiteju od Study Center for State Reform, 1938 – .
    • Svetovalec belgijske vlade, ki deluje v izgnanstvu v Londonu.
    • Svetovalec belgijske vlade na Bretton Woods Conference, 1941.
    • Tesno povezan s Cijinim direktorjem Allenom Dullesom.
    • Pod-predsednik od ELEC, 1949 – 1951.
    • Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1960.
14. Louis Camu,
    • Kariero začne pri vplivnem Mauriceu Lippensu (minister za javno izobraževanje), 1934 – 1936.
    • Paul van Zeeland ga imenuje na položaj kraljevega komisarja za administrativne reforme, 1936 – .
    • Dela za Bank of Bruxelles, 1941 – .
    • Udeleženec kongresa v Haagu, 1948.
    • Predsedujoči od Banque de Bruxelles (Lambert), 1952 – 1975; častni predsedujoči, 1975 – .
      • Banka se leta 1975 združi z Lambert Bank, ki postane s tem druga največja belgijska banka.
    • Vodja belgijske sekcije pri ELEC; član centralnega komiteja ELEC.
    • Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1955 (2x), 1958, 1960, 1966, 1968, 1970, 1972, 1975.
    • Član Rockefellerjevega Club of Rome, 1969 – 1975.
    • Udeleženec skrivne International Monetary Conference, 1970.
    • Vodilni atlanticist in pobudnik evropske integracije in entone evropske valute.
    • Predsedujoči od Belgian Bank Association.
    • Predsednik bankčne federacije od European Common Market.
15. Guido Colonna di Paliano, predsednik ekonomske komisije od ELEC, vsaj od 1971 – .
    • Član vplivne italijanske aristokratske družine Colonna, ki je del vatikanskega plemstva.
    • Imevnovan za italijanskega vice-konzula v New Yorku, 1934 – 1937; v Torontu, 1937 – 1939.
    • Imenovan za sekretarja na italijanski ambasadi v Kairu, 1939 – 1940.
    • Generalni sekretar italijanske delegacije za Marshall Plan, 1947 – 1948.
    • Namestnik generalnega sekretarja od Organisation for European Economic Co-operation, 1948 – 1956.
    • Član italijanske Christian Democratic Party.
    • Namestnik direktorja za politične zadeve na italijanskem zunanjem ministrstvu, 1956 – 1962; minister, 1957 – 1962.
    • Imenovan za italijanskega ambasadorja na Norveškem, 1958 – 1962.
    • Namestnik generalnega sekretarja zveze NATO, 1962 – 1964.
    • Imenovan za evropskega komisarja za notranji trg, 1963 – 1967.
    • Imenovan za evropskega komisarja za industrijo, 1967 – 1970.
    • Član od Italian International Affairs Institute.
    • Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1967, 1972, 1974.
    • Predsednik podjetja Rinascente – Fiat, 1970 – .
    • Vodja italitanske sekcije od ELEC postane na prošnjo barona Reneja Boela in vodilnega Bilderbergerja in tesenega Rockefellerjevega zaveznika Giannija Agnellija, 1971 – ; predsednik od ELEC Economic Committee, 1973 – .
    • Udeleženec priprav na ustanovitev Trilateral Commission, 23.-24. julija 1972.
    • Ustanovni član Rockefellerjeve Trilateral Commission, 1973 – .
16. Baron Jean-Charles Snoy et d’Oppuers, predsednik, 1982 – 1984.
    • Član vplivne belgijske plemiške družine Snoy.
    • Član belgijske Christain Social Party PSC-CVP.
    • Sodeluje pri implementaciji Marshallovega načrta.
    • Generalni sekretar na belgijskem ministrstvo za ekonomske zadeve.
    • Vodja belgijske delegacije pri Intergovernmental Conference on the Common Market and Euratom, 1956.
    • Podpisnik od Treaty of Rome (skupaj s Paul-Henryjem Spaakom in Robertom Rothschildom), 1957.
    • Belgijski minister za finance, 1958 – 1961.
    • Udeleženec in član nadzornega komiteja skupine Bilderberg, 1960 – 1968, 1972 – 1975, 1977, 1978, 1980.
17. Baron Daniel Cardon de Lichtbuer, predsednik 1985 – 1999.
    • Bankirsko kariero začne pri super elitni banki Bank Brussels Lambert (del Pilgrims Society), 1973 – ; predsednik in generalni direktor, 1992 – 1996; častni predsednik, 1996 – .
    • Belgijski pokrovitelj od American European Community Association.
    • Izvršni predsednik od Europa Nostra.
    • Pokrovitelj od Belgian Kids Fund for Pediatric Research (del belgijskega pedofilskega omrežja).
    • Ustanovni predseduojči od Child Focus: Belgian Center for Missing and Sexually Exploited Children, 1997 – .
    • Udeleženec ustanovitve od International Center for Missing and Exploited Children, 1998; predsedujoči, 2005 – .
    • Ustanovni predsednik od Missing Children Europe.
    • Ustanovni član zelo elitnega belgijskega Club de Lorraine, 1998 – .
    • Član generalne uprave od Bplus (namenjen, da ostaneta bogata nizozemsko govoreča Flandrija in revnejša aristokratska francosko govoreča Wellonije del Belgije).
    • Upravitelj od Friends of Europe (Tanja Fajon; Alojz Peterle; Luka Mesec), 2003 – .
    • Pod-predsednik od European Movement.
    • Predsednik od Association of the Belgian Bankers.
    • Predsednik od European Financial Marketing Association.
18. Ferdinand Chafart, predsednik, 2000 – 2005.
    • Kariero začne pri Procter & Gamble, cca. 1964 – .
    • Dela na marketinškem oddelku pri IPPA Bank, cca. 1965 – .
    • Dela za podjetje Tiense Suiker, 1979 – 1989; generalni direktor, – 1989.
    • Dela za CBR Cement, 1990 – 1998; generalni direktor, – 1998.
    • Dela za Generale Bank (Fortis) (podjetje kupi Suez), 1990 – 1998; generalni direktor, – 1998.
    • Direktor od Agfa-Gevaert, – 2010.
    • Predsedujoči od University of Antwerp Management School.
19. Anton van Rossum, predsednik, 2006 – 2010.
    • Direktor in višji partner pri McKinsey & Co., 1972 – 2000.
    • Generalni direktor in član uprave od Fortis, 2000 – 2004.
    • Član direktorske uprave od Credit Suisse Group, 2005 – 2015.
    • Upravitelj od The Conference Board (Etienne DAvignon; Marcus Wallenberg; Jacob A. Frenkel; Henry B. Schacht; Roland Berger; Lord Browne of Madingley; Niall FitzGerald; Anna Botin; Mukesh D. Ambani; Victor K. Fung), 2005 – 2013.
    • Predsedujoči nadzorni uprave od Erasmus University Rotterdam, 2005 – 2014.
    • Član uprave od European Foundation for Management Development, 2006 – 2012.
    • Predsedujoči upravi upraviteljev od Netherlands Economic Institute, 2006 – 2016.
    • Član direktorske uprave od Solvay, 2007 – 2015.
    • Član nadzorne uprave od Munich Re, 2008 – 2016.
20. Bernard Snoy et d’Oppuers, predsednik, 2010 – ; častni predsednik, vsaj od 2026 – .
    • Član vplivne belgijske plemiške družine Snoy.
    • Dela za World Bank Group, 1974 – 1979.
    • Pomočnik vodje pri Kredietbank S.A. Luxembourgeoise, 1979 – 1980.
    • Vodja za finančne zadeve pri Evropski pisarni od World Bank Group, 1980 – 1986.
    • Ekonomski svetovalec pri Commission of the European Communitie in the Directorate-General for Economic and Financial Affairs, 1986–1988.
    • Vodja zasebne pisarne na belgijskem zunanjem ministrstvu, predstavnik ministra za finance za pripravo pogajanj za Maastricht Treaty, in vodja belgijske delegacije na konferenci za ustanovitev  European Bank for Reconstruction and Development, 1988–1991.
    • Izvršni direktor pri World Bank Group, 1991 – 1994.
    • Direktor od European Bank for Reconstruction and Development (EBRD), 1994 – 2002.
      • V upravi je predstavnik za Belgijo, Luksemburg in Slovenijo.
    • Direktor od Working Table II on ‘Economic reconstruction, development and cooperation’’ pri  Stability Pact for South Eastern Europe, 2002–2005.
    • Koordinator ekonomskih in okoljevarstvenih aktivnosti pri Organisation for Security and
      Cooperation in Europe (OSCE), 2005–2008.
    • Član svetovalnega odbora od Institute for Environmental Security.

European Movement

• Predsedniki
• Generalni sekretarji

Leta 1947 ustanovljeno The European Movement International je lobistočno združenje, ki usklajuje prizadevanja združenj in nacionalnih svetov z namenom promoviranja evropske integracije in širjenjem informacij glede tega. V prvih desetletjih obstoja je organizacija močno financirana s strani CIA in hkrati tudi deluje pod njenim okriljem. Gibanje je vseskozi tesno povezano s skupino Bilderberg.

Zgodovina od European Movement sega v leta 1947, ko razloge za združevanje Evrope predstavi Duncan Sandys, v obliki francosko-britanskega United European Movement (UEM). UEM služi kot koordinator organizacij, ki nastanejo ob koncu druge svetovne vojne. Kot rezultat teh poskusov, je 17. julija 1947 v Parizu kongres od The Committee for the Co-ordination of the European Movements, na katerem sodelujejo La Ligue Européenne de Coopération Economique (LECE), l’Union Européenne des Fédéralistes (UEF), l’Union Parlementaire Européenne (UPE) in United European Movements. Ta gibanja se srečajo ponovno 10. novembra, pod novim imenom The Joint International Committee for European Unity in ohranijo ime do leta 1948, ko je Congress of The Hague, ki poteka od 7 – 11 maja. Kongres organizira International Committee of the Movements for European Unity, vodi pa ga nekdanji britanski premier Winston Churchill. Na kongresu se razpravlja o ustanovitvi Evropske unije. Vodilni udeleženci kongresa – Konrad Adenauer, Winston Churchill, Harold Macmillan, Bertrand Russell, François Mitterrand, Paul-Henri Spaak, Albert Coppé in Altiero Spinell – pozivajo k ustanovitvi politične, ekonomske in monetarne unije Union of Europe. Ta konferenca ima odločilni vpliv na oblikovanje od European Movement, ki nastane kmalu po tem.

European Movement je uradno ustanovljen 25. oktobra 1948, ko se Joint International Committee for European Unity odloči, da spremeni svoje ime. Duncan Sandys postane ustanovni predsednik, medtem ko postanejo Léon Blum, Winston Churchill, Alcide De Gasperi in Paul-Henri Spaak častni predsedniki. Ameriška politika je bila osredotočena k ustanovitvi United States of Europe, in zato se ustanovi American Committee on United Europe, preko katerega CIA financira organizacije, kot je European Movement.

Maja leta 1949 European Movement ustanovi Council of Europe, kot tudi College of Europe v Brugesu in European Center of Culture v Ženevi. Ključno delovanje gibanja v obdobju od 1950 – 1990ih pa je usmerjeno v ustanavljanje think-tankov in omrežje razpravnih skupin po Evropi. Vse od ustanovitve je gibanje osredotočeno v lobiranje za nadaljnjo evropsko integracijo na številnih področjih. Deluje v prid neposredni izvolitvi v Evropski parlament s strani vseh evropskih državljanov, med drugim dela v prid Maastricht Treaty in European Constitution.

Predsedniki

Duncan Sandys, 1948 – 1950

• Zet Winstona Churchilla.
• Član britanske Conservative Party; član britanskega parlamenta, 1935 – 1945.
• Član s strani sionistov močno financirane The Focus Group, katere namen je nasprotovanje popuščanja nacistični Nemčiji in obroževanje Velike Britanije proti Nemčiji. Ključno za pred in medvojno politično in finančno preživetje Winstona Churchilla.
• Skupaj z Józefom Retingerjem je so-ustanovitelj od Hague Congress, 1948.
• Član britanskega parlamenta, 1950 – 1974.
• Britanski minister za oskrbo, 1951 – 1954, 1964 – 1966.
• Britanski minister za letalstvo, 1959 – 1960.
• Državni sekretar za odnose Commonwealtha, 1960 – 1964.
• Britanski državni sekretar za kolonije, 1962 – 1964.

Paul-Henri Spaak, 1950 – 1955

Robert Schuman, 1955 – 1961

• Član francoske stranke Popular Republican Movement.
• Francoski premier, 1947 – 1948.
• Francoski zunanji minister, 1948 – 1953.
• Leta 1949 predstavi t.i. Schuman Plan, ki vodi k ustanovitvi od European Coal and Steel Community (ECSC) leta 1952.
  • Schuman Plan je v resnici napisan s strani super elitnega Jeana Monnetja iz Le Cercle.
• So-ustanovitelj od European Cultural Foundation, 1954 – .
• Ustanovni predsednik Evropske parlamentarne skupščine, 1958 – 1960.
• Udeleženec zasedanj skrivne ultrakonservativne obveščevalne skupine Le Cercle.
  • David Rockefeller navaja, da je bil Schuman član od Pesenti Group (Le Cerle).
• Pomemben podpornik in verjetno tudi član pro-fašističnega / ultrakonservativnega katoliškega Opus Dei.

Maurice Faure, 1961 – 1968

• Faure je bil med vojno član francoskega uporniškega gibanja.
• Namestnik v francoskem parlamentu od 1951 – 1983.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954, 1956, 1963.
• Kot sekretar ministra za zunanje zadeve je za Francijo leta 1957 podpisal Treaty of Rome.
• Francoski minister za evropske institucije, 1958.
• Član Evropskega parlamenta, 1959 – 1981.
• Predsednik od European Movement International, 1961 – 1968.
• Kot član od Radical Party of the Left je član Evropskega parlamenta, 1978 – 1981.
• Francoski minister za pravosodje, 1981.
• Član od French Institute of International Relations.
• Izvoljen za senatorja, 1983 – 1988; član Konstitucionalnega odbora, 1989 – 1998.

Walter Hallstein, 1968 – 1974

• Dela na Kaiser Wilhelm Institute for Foreign and International Private Law, 1927 – .
• Profesor ekonomskega in gospodarskega prava na University of Rostock, 1930 – .
• Profesor na University of Frankfurt am Main, 1936 – 1941; dekan fakultete za pravo in ekonomijo.
• Med vojno je del nacistične vojske v Normandiji. 
• Gostujoči profesor na Georgetown University, 1948 – 1949.
  • Spozna pomembne znanstvenike in politike, ter postane pomemben del transatlantskega omrežja na začetku Hladne vojne.
• Varovanec Jeana Monnetja.
• Član stranke Christian Democratic Union.
• Državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu, 1951 – 1958.
• Govorec pri Council on Foreign Relations, 1951/1952.
• Eden izmed arhitektov European Coal and Steel Community.
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, septembra 1955, 1956 in 1958.
• Podpisnik od Treaty of Rome, 1957.
• Ustanovni predsednik Evropske komisije, 1958 – 1967.
  • Hallsteinova komisija je osnuje načrte in časovnice za ekonomsko in valutno unijo, kar Hallstein predstavi ministrskem odboru in Evropskem parlamentu oktobra 1962. 
  • Hallstein himself in 1964 dismissed national sovereignty as a doctrine of ‘yesteryear’ arguing that it was no longer true that ‘the national unit, relying on itself, its own strength and skills, should be the final and only yardstick of the historical process’. As to what should take, or was taking, its place in Western Europe, Hallstein seemed to be in no doubt: it was the EEC and its Commission. The following year he could comment to journalists that he, as President of the Commission, could be regarded as a kind of European prime minister.Derek W. Urwin. The Community of Europe – A History of European Integration Since 1945. Routledge, Taylor & Francis Group, 1995. Str. 131.
  • He was ardently wedded to the thesis of the super-State, and bent all his skilful efforts towards giving the Community the character and appearance of one. He had made Brussels, where he resided, into a sort of capital. There he sat, surrounded with all the trappings of sovereignty, directing his colleagues, allocating jobs among them, controlling several thousand officials who were appointed, promoted and remunerated at his discretion, receiving the credentials of foreign ambassadors, laying claim to high honors on the occasion of his official visits, concerned above all to further the amalgamation of the Six, believing that the pressure of events would bring about what he envisaged.³⁵Charles de Gaulle. Mémoires d’Espoir. 1971. Str. 184.
• Ustanovni član uprave od European Community Institute for University Studies (Shepard Stone; Max Kohnstamm; Jean Monnet; Paul Finet – European Coal and Steel Community (ECSC); Walter Hallstein; Pietro Campilli, president of the European Investment Bank), 1959 – .³⁶https://www.cairn-int.info/article-E_RFSP_671_0069–the-atlantic-structuration-of-european.htm; dostop 19.8.2024
  • Ustanovni financer – Ford Foundation.
• Član nemškega parlamenta, 1969 – 1972.

Jean Rey, 1974 – 1978

• Med vojno je kot vojni ujetnik, član skrivne prostozidarske lože L’Obstinée, ki deluje pod okriljem Grand Orient of Belgium.
• Takoj po vojni postane pomemben podpornik belgijske federalizacije.
• Član belgijske Liberal Reformist Party.
• Član belgijske prostozidarske lože Grand Orient of Belgium (Paul Hymans – prvi predsednik od League of Nations).
  • Tesno povezana z belgijskim in francoskim pedofilskim omrežjem, predvsem preko Belgian Socialist Party, elito iz Wellonije, Grand Orient Lodge of France in French Socialist Party.
• Belgijski minister za rekonstrukcijo, 1949 – 1950.
• Belgijski minister za gospodarstvo, 1954 – 1958.
  • Pomemben za nastanek European Coal and Steel Community.
  • Pomemben za nastanek European Economic Community (EEC) in European Atomic Energy Community (EAEC)..
• Član od Christian Study Group for European Unity (CSGEU), cca. 1956 – .
• Ustanovni Evropski komisar za zunanje zadeve, 1958 – 1967.
• Ustanovni Evropski komisar za trgovino, 1958 – 1967.
• Predsedujoči upravi od College of Europe v Brugesu (prikriti rekrutni center za CIA), 1964 – 1974.
• Predsednik Evropske komisije, 1967 – 1970.
  • Pod njegovim vodenjem se nadaljuje evropske integracija, predvsem preko Economic and Monetary Union of the European Union (EMU) in European Political Cooperation (EPC), ki napoveduje evro in današnjo Common Foreign and Security Policy.
• Udeleženec kongresa The Future of European Society (Aurelio Peccei – Club of Rome; Julian Amery – Le Cercle; Lord George-Brown; Altiero Spinelli; Hans von der Groeben; Denis de Rougemont; Etienne de la Vallee Poussin; Ronald Grierson; Coenraad Jan Oort; Garret Fitzgerald; Mary Robinson; Per Hækkerup; Franz Josef Strauss – Le Cercle) – The European Movement, 1973.
• Član od Jean Monnet Foundation for Europe.
• Član Trilateral Commission, vsaj od 1975 – vsaj do 1982.
• Ustanovitelj belgijske stranke Parti Réformateur et Libéral Wallon (PRLW), 1976 – .
  Član od World Council of Churches (Richard von Weizsäcker).
• Udeleženec od World Economic Forum, 1978.

Georges Berthoin, 1978 – 1981

• Zasebni sekretar na francoskem ministrstvu za finance, 1948 – 1950.
  • Dela pri nastajanju European Coal & Steel Community.
• Vodja kabineta pri Prefecture of Alsace-Lorraine-Champagne, 1950 – 1952.
• Zasebni sekretar Jeana Monnetja (Hight Authority of the European Coal & Steel Community), 1952 – 1955.
• Svetovalec za informacije od ECSC, 1955 – 1956; namestnik glavnega predstavnika od ECSC za Veliko Britanijo, 1956; vršilec dolžnosti glavnega predstavnika komisije od European Economic Community, 1967-1968; namestnik glavnega predstavnika ECC za VB, 1968 – 1971; glavni predstanvik ECC za VB, 1971 – 1973.
• Mednarodni častni predsedujoči od European Movement, vsaj od 1973 – .
• Ustanovni član od Trilateral Commission, 1973 – 1992; evropski predsedujoči od Trilateral Commission, 1976 – 1992; častni predsedujoči.
  • Član delovne skupine in so-avtor The Reform of International Institutions, 1976.
  • Henry Kissinger – To Georges, the pursuit of world order has never been a solitary endeavor. The Trilateral Commission embodied Georges’ conviction that, in his words, “adaptation to the requirements and needs of society takes place through institutions.” As the Trilateral Commission’s long-serving European Chairman, Georges helped build an important institution for adapting to a multipolar world. … Georges’ mentor Jean Monnet once claimed that he only had one idea in all his life. … Monnet’s memoirs may have revealed the answer … “Man’s finest profession is that of unifying men [through mass migration].” Georges Berthoin has devoted his life to unifying men and excelled in that “finest profession.”³⁷https://geopolitique.eu/en/2023/10/31/henry-kissinger-organizing-a-world-in-common-notes-for-georges-berthoin/
• Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1977, 1982, 1983.
• Član od Nine Wise Men Group on Africa, 1988-89.
• Član od Committee for a World Parliament, cca. 2000 – .
• Častni predsedujoči od The Jean Monnet Association, 2001 – .
• Član uprave od Aspen Institute Berlin; častni upravitelj od Aspen Institute Berlin, vsaj od 2013 – ; Distinguished Fellow od Aspen Institute.
• Član uprave od International Peace Academy.
• Ustanovni član častnega komiteja od Jean Monnet Institute, 2021 – .

Giuseppe Petrilli, 1981 – 1987

• Član italijanske Christian Democratic Party.
• Evropski komisar za socialne zadeve, 1958 – 1961.
• Predsednik od Italian Institute for Industrial Reconstruction (pomemben holding v državni lasti, ki je na začetku napravil ”ekonomski čudež”, ob koncu pa zašel v velike težave), 1960 – 1979.
• Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1965.
• Avtor knjige The entrepreneur state: validity and topicality of a formula, 1967.
• Član od Spierenburg Report (glede napredka delovnih metod evropske komisije), 1979.
• Član italijanskega senata, 1979 – 1987.

Enrique Barón Crespo, 1987 – 1989

• Član španskega parlamenta, 1977 – 1987.
• Španski minister za transport, turizem in komunikacije, 1982 – 1985.
• Član Evropskega parlamenta, 1987 – 2009.
• Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1988.
• Predsednik Evropskega parlamenta, 1989 – 1992.
• Predsednik pro-migrantske Stranke evropskih socialistov v Evropskem parlamentu, 1999 – 2004.
• Upravitelj pro-migrantskih Friends of Europe, 2001 – .
• Član svetovalne uprave od Global Panel Foundation.
• Član svetovalne uprave think tanka Gold Mercury International.
• Govorec na temo A Changed World: Fostering Resilience in the New Global Order – Evropski parlament.

Valéry Giscard d’Estaing, 1989 – 1997

• Udeleženec Kissingerjevega Harvard International Seminar (financiran s strani CIA), 1954.
• Izobražen preko International Visitor Leadership Program (ustanovitelj Nelson Rockefeller) – U.S. State Department, 1956.
• Član od Action Committee for the United States of Europe, cca. konec 1950ih – .
• Francoski minister za gospodarstvo in finance, 1969 – 1974.
• Francoski predsednik, 1974 – 1981.
• Član skrivne neoliberalne Mont Pelerin Society.
• Član od Paneuropa Union.
• So-ustanovitelj od American Enterprise Institute World Forum, 1982 – .
• Član Malteškega viteškega reda (del ”konservativne CIA”).
• Predsednik francoske stranke Union for French Democracy, 1988 – 1996.
• Član od Trilateral Commission, vsaj od 1989 – .
  • So-avtor (Henry Kissinger; Yasuhiro Nakasone) poročila East-West Relations, 1989.
• Član od European Action Council for Peace in the Balkans, 1994 – .
• Član guvernerske uprave od Peres Center for Peace, cca. 1996 – .
• Član višje svetovalne uprave od Hollinger International.
• Član uprave od Committee for a World Parliament, 2000 – .
• Močno vpleten v procese evropske integracije, ter bil v obdobju od 2001 – 2004 predsednik od Convention on the Future of Europe (Giuliano Amato; Ana Palacio; John Bruton; Antonio Vitorino; Alojz Peterle), ki naredi leta 2004 osnutek za Treaty establishing a Constitution for Europe.
  • Čeprav je ustava leta 2005 zavrnjena s strani francoskih volivcev, Giscard nadaljuje z lobiranjem v ostalih državah EU.
• Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 2003.
• Dobitnik nagrade Charlemagne Prize, 2003.
• Član od The European House – Ambrosetti Forum.
• Član mednarodnega svetovalnega odbora od Freeman Spogli Institute for International Studies, vsaj od 2006 – .
• Član od InterAction Council.
• Častni predsednik od Atomium – European Institute for Science and Democracy, 2008 – .
• Udeleženec od Munich Security Conference, 2014.

Evropske pogodbe

• 1951 Treaty of Paris
• 1957 Treaty of Rome
• 1992 Maastricht Treaty
• 1998 Treaty of Amsterdam
• 2009 Treaty of Lisbon

Treaty of Paris

Leta 1951 je podpisana Treaty of Paris, preko katere je ustanovljena European Coal and Steel Community (ECSC). Treaty of Paris je bila, glede na uradno zgodbo, mednarodna pogodba, osnovana na mednarodni zakonodaji in je bila osnovana, da bi pomagala obnoviti gospodarstvo evropskega kontinenta, preprečevala vojno v Evropi in zagotovila dolgotrajni mir. Ključni predlagatelj je Francoz Jean Monnet, ki je del francoskega in globalnega globokega bankirskega obveščevalnega omrežja super elite. Idejo pa je oznanil tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman, ki deluje bolj kot Monnetjev ”varovanec” oz. agent super elite.

V pogajanja glede nastanka pogodbe so vključne Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Pogodba je podpisana 18.4.1951, delovati pa začne 24.7.1952. Pogodba velja 50 let, in se izteče 23.7.2002. Skupna trg se odpre 10.2.1953 za premog, železovo rudo in odpadke, ter 1.5.1953 za železo.

Z namenom ustvarjanja federalizirane Evrope, sta prav tako s strani Francije predlagani še dve skupnosti in sicer European Defence Community (EDC) in European Political Community (EPC). Predlog za EDC je franciski parlament zavrnil, zato je Monnet v znak protesta leta 1955 zapustil položaj predsednika od European Coal and Steel Community in začel delati na alternativnih skupnostih, ki so bolj osovane na ekonomski integraciji, kot pa na politični integraciji.

Ustanovna pogodba za ECSC je osnovana preko bankirske in korporativne odvetniške pisarne Cleary, Gottlieb, Friendly & Ball, ki jo vodi super elitni bankir in svetovalec za Marshall Plan George Ball, so-ustanovitelj skupine Bilderberg.

Preko nastanka ECSC so osnovane prve pro-migrantske zakonodaje, preko katerih prihajajo poceni delavski migranti v Francijo, Belgijo, Luksemburg in v področje Ruhra. Delavski migranti prihajajo v Nemčijo kljub milijonoski brezposelnosti in beguncem iz Vzhoda. To so med drugim delavci iz Španije in Protugalske, ki se jih, kot potencialne nasprotnike, znebita diktatorja Franco in Salazar, v zameno za članstvo v zvezi NATO.

Jean Monnet

• Dela kot prodajalec za alkoholno podjetje Martell and Henessy po celem svetu. Zelo obogati za časa prohibicije v ZDA, med obdobjem, 1920 – 1933. Njegovo podjetje Hudson Bay Company prodaja alkohol tudi Indijancem.
• Namestnik generalnega sekretarja od League of Nations, 1919 – 1923.
  • Preko tega omrežja skozna super elitna Rockefellerjeva zaveznika brata Johna F. in Allena Dullesa. Oba predstavljata tudi ključno ozadje Monnetja pri oblikovanju Evrope po drugi svetovni vojni.
• Z bogastvom od prodaje alkohola ustanovi v San Franciscu Bank Bancamerica, 1929 – .
• Je predstavnik od US Federal Reserve pri francoski centralni banki Banque de France.
• V 1930ih skupaj s francosko banko Lazard (del Pilgrims Society) financira železniške proge za narko-fevladno-kapitalistično vlado generala Tsiang Kai-sheka, ki ga hkrati podpira še ameriška vlada, kot tudi Mussolini in Hitler.
• Monnet in Allen Dulles ustanovita banko Monnet Murname, preko katere posluje po celem svetu.
• Leta 1938 Monnet organizira, da Francija dobi ameriška posojila, da lahko nabavi ameriška lovska letala in posodobi svojo letalsko industrijo.
• Leta 1939 sproži francosko-britansko komisijo za nabavo orožja, zaradi bližajoče se vojne z Nemčijo.
• V imenu britanske vlade, ki jo vodi Winston Churchill, koordinira britansko izposojo in nakup orožja v ZDA, v obdobju od 1940 – 1943.
• Leta 1943 postane Rooseveltov visoki komisar za francoske kolonije v Severni Afriki, kjer organizira integracijo tamkajšnje francoske vojske, ki ji poveljuje fašistični general Henri Giraud, z ameriško in britansko vojsko.
• Podpre vplivno odporniško gibanje ”Free France”, ki ga vodi general de Gaulle. Monnet potrebuje to, kot dokaz njegove proti-Hitlerjeve drže javnosti, čeprav sovraži de Gaulla zaradi njegovega koncepta francoske nacionalne suverenosti, zato že leta 1943 poziva ameriške oblasti, da je potrebno de Gaulla odstraniti, ker nasprotuje izgradnji Evrope.
• Leta 1943 začne s pomočjo Rooseveltove administracije svoj po-vojni koncept European Economic Community, v katerem deluje Evropa pod vodstvom ZDA. Po tem konceptu je Evropa samo ekonomska skupnost in ne samostojna politična skupnost.
• V obdobju od 1945 – 1946 vodi Francijo general de Gaulle, vendar ZDA ne priznajo njegove vlade, zato ZDA leta 1946 ustanovijo novo ”krščansko” vodeno vlado in imenujejo Monnetja za vodjo novo ustanovljenega organa za načrtovanje. Na tem položaju Monnet organizira ”modernizacijo” francoskega gospodarstva, pogosto z ameriškimi posojili. Monnet ostane na položaju v večih vladah vse do leta 1950.
• Udeleženec od The Hague Confress, 1948.
• Leta 1950 predstavi tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman “Schuman Plan”, čeprav sam Schuman ne napiše niti besede. Avtor načrta pa je seveda Monnet. The European Coal and Steel Community (ECSC) je bil prvi korak proti veliko širši skupnosti. Jedro ESCS pa sestavljajo ključna nacistična podjetja, kot so Thyssen-Hütte, Krupp, Mannesmann, Preussag, Salzgitter (Hermann Göring-Werke), Klöckner, Hoesch, Saarstahl, Dillinger Hüttenwerke, Otto Wolff, Gutehoffnungshütte, ter razna podjetja iz Flick Group, ter francoska podjetja de Wendel, Schneider Group, Usinor in Sidelor, luksemburški ARBED, nizozemski Hoogovens in belgijska Cockerill in Usines Gustave Boel.
• Ustanovni predsednik od High Authority of the European Coal and Steel Community (ECSC), 1952 – 1955.
  • Na tem položaju je Monnet tesno povezan z vodilnim Rockefellerjevim agentom Johnom McCloyjem, ki je tedaj visoki komisar Zvezno republiko Nemčijo.
  • Kot tudi z bankirjem in ameriškim državnim sekretarjem Deanom Achesonom.
  • Zadeve koordinira tudi s tesnim prijateljem, bankirjem in tedanjim državnim sekretarjem Johnom F. Dullesom.
  • Zadeve pa koordinira tudi s tedanjim vodilnim ideologom neoliberalizma Walterjem Lippmannom.
• Član skrivnega ultrakonservativnega obveščevalnega Le Cercle.
• Ustanovitelj in vodja od Action Committee for the United States of Europe (Guy Mollet; Francois Duchene; Max Kohnstamm; Valery Giscard d’Estaing; Willy Brandt; Pitro Nenni; Herbert Wehner; Rainer Barzel; Mariano Rumor; Edaward Heath), 1955.
• Ustanovni pokrovitelj od Per Jacobseen Foundation, 1963 – .

Treaty of Rome

Treaty of Rome dejansko sestavljata dve pogodbi – European Economic Community (EEC) in European Atomic Energy Community (EAEC or Euratom). Pogodba, ki je podpisana leta 1957, pride v veljavo 1. januarja leta 1958, nastane preko skupine Bilderberg. Iz EEC kasneje nastane Evropska unija. Podpisnice Rimske pogodbe, ki se uradno imenuje Treaty establishing the European Economic Community, so Francija, Zvezna republika Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Preko Treaty of Rome so ustanovljeni European Commission, European Social Fund, Common Transport Policy in Common Agriculture Policy.

Although Bilderberg and ACUE-European Movement shared broadly the same founders, members and objectives, arguably Bilderberg constituted the more effective mechanism of transatlantic dialogue, developing into what some have regarded as the most significant discreet forum for Western elites. Unlike ACUE-European Movement, it was not constrained by subject, nor was it divided into separate European and American bodies, linked by the activities of scurrying envoys. The subjects over which the annual meetings ranged were too wide, even in the formal sessions, to permit detailed analysis here, but it is clear that the Rome Treaty was nurtured by discussions at Bilderberg in the preceding year.³⁸Richard J. Aldrich. OSS, CIA and European unity: The American committee on United Europe,
1948-60. University of Nottingham. Online Publication Date: 01 March 1997. Str. 216.

Za nastajanje Treaty of Rome sta pomembni dve konferenci, Messina Conference, ki poteka od 1.-3. junija 1955. Konference se udeležijo zunanji minister šestih držav ECSC, in vodi do nastanka od European Economic Community. Namen konference v Messini je tudi imenovanje nove Visoke oblasti od ECSC, oz. imenovanje njenega predsednika in pod-predsednikov, saj poteče mandat prve oblasti 10. februarja 1957. Novi predsednik postane tesen zaveznik Jeana Monnetja Rene Mayer, ki je francoski premier od januarja do junija 1953. Mayer ostane predsednik do januarja leta 1958.

Udeleženci konference v Messini, ki poteka v mestni hiši Palazzo Zanca – 

• Antoine Pinay – francoski premier (1952 – 1953) in francoski zunanji minister (1955 – 1956), kot vodilni predstavnik skrivnega omrežja super elite, ki je v ozadju pro-terorističnih NATO-ve Operation Gladio in so-ustanovitelj in predsedujoči (1953 – 1971) skrivni zasebni ultrakonservativni obveščevalni skupini Le Cercle. Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg marca 1955, 1956, februarja 1957, 1963, 1964.
• Johan Willem Beyen – nizozemski zunanji minister, ki je udeleženec zasedanja skupine Bilderberg leta 1960.
• Gaetano Martino – italijanski zunanji minister.
• Predsedujoči Joseph Bech –  luksemburški zunanji minister.
• Walter Hallstein – nemški zunanji minister, ki je udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, septembra 1955, 1956 in 1958.
• Paul-Henri Spaak – belgijski zunanji minister, ki je udeleženec zasedanj skupine Bilderberg v letih 1959, 1960 in 1963. Spaak je izredno tesno povezan z družino Rothschild, saj drugim postane leta 1937 njegov varovanec Robert Rothschild, ki postane tudi eden od snovalcev Treaty of Rome.

Druga konferenca je Venice Conference, ki poteka 29. – 30. maja 1956, ki se je udeležijo zunanji ministri in državni sekretar držav, ki bodo leta 1957 podpisale pogodbo. Na konferencah so ministri govorili o predlogih glede Spaak Report in na podlagi pogovorov so se dogovorili o ustanovitvi Intergovernmental Conference on the Common Market and Euratom, ki poteka v Belgiji 26. junija 1956.

Udeleženci konference v Benetkah, ki poteka na otoku San Giorgio Maggiore –

• Predsedujoči Christian Pineau – francoski zunanji minister, ki je tesen zavezni de Guallea.
• Walter Hallstein – nemški zunanji minister, ki je udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, septembra 1955, 1956 in 1958. Hallstein postane ustanovni predsednik od European Commission, 1958 – 1967.
• Paul-Henri Spaak – belgijski zunanji minister, ki je udeleženec zasedanj skupine Bilderberg v letih 1959, 1960 in 1963.
  • Njegov varovanec je vodilni Bilderberger in pro-migrantski propagandist Étienne Davignon.
• Maurice Faure – francoski državni sekretar na zunanjem ministrstvu, ki je udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954, 1956 in 1963. Faure je član Evropskega parlamenta v obdobju od 1951 – 1981.
• Gaetano Martino – italijanski zunanji minister.
• Joseph Bech – luksemburški zunanji minister.
• Johan Willem Beyen – nizozemski zunanji minister, ki je udeleženec zasedanja skupine Bilderberg leta 1960.

Za sam nastanek European Economic Community pa je pomembno tudi Spaak Report oz Brussels Report on the General Common Market, ki ga leta 1956 osnuje Spaak Committee. Intergovernmental Committee, ki ga vodi Paul-Henri Spaak, predstavi svoje poročilo 21. aprila 1956. šestim vladam od European Coal and Steel Community. Poročilo postavi tudi temelje za Intergovernmental Conference on the Common Market and Euratom v Val Duchesseju leta 1956 in za podpis Treaties of Rome 25. marca 1957. S Spaak Report se vzpostavi ideja o horizontalni integraciji gospodarstva, s postopno odpravo trgovinskih ovir, s ciljem, da se doseže ustanovitev carinske unije. Glede integracije energetskega sektorja je bilo drugačno stališče za nuklearno energijo in glede ogljikovodikovih virov energije (premog, nafta). Integracija evropskega nuklearnega energetskega sektorja je bilo zaželjeno zaradi nastalih stroškov, ki so bili višji od finančnih zmogljivosti posameznih držav.

Udeleženci od Intergovernmental Conference on the Common Market and Euratom – 

• Vodja konference Paul-Henri Spaak – belgijski zunanji minister, ki je udeleženec zasedanj skupine Bilderberg v letih 1959, 1960 in 1963.
• Lodovico Benvenuti – član italijanskih Krščanskih demokratov, ki je tesno povezan z Coudenhove-Kalergijem.
• Jean Charles Snoy et d’Oppuers – generalni sekretar na belgijskem ministrstvu za gospodarstvo; član izvešnega komiteja in udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1960 – 1968, 1972 – 1975, 1977, 1978, 1980. Predsednik od European League for Economic Cooperation, 1982 – 1984.
• Carl Friedrich Ophüls – nekdanji član nemške nacistične stranke NSDAP, 1933 – 1945; veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Belgiji, 1955 – 1958.
• Maurice Faure – francoski državni sekretar na zunanjem ministrstvu, ki je udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1954, 1956 in 1963. Faure je član Evropskega parlamenta v obdobju od 1951 – 1981.
• Hans Linthorst Homan – direktor za integracijo na nizozemskem generalnem direktoratu za zunanje ekonomske zadeve, 1952 – ; udeleženec konference v Messini; prvi stalni predstavnik pri EEC in ECSC.
• Lambert Schaus – imenovan za luksemburškega odposlanca v Bruslju, 1952 – 1955; imenovan za luksemburškega ambasadorja v Bruslju, 1955 – ; imenovan za Evropskega komisarja za transport, 1958 – 1967.

Podpisniki Treaty of Rome – 

• Paul-Henri Spaak – 
• Jean-Charles Snoy et d’Oppuers – 
• Konrad Adenauer – tako kot vodilni Rockefellerjev agent John J. McCloy, je Adenauer poročen v nemško industrialsko družino Zinsser; nemški kancler, 1949 – 1963; udeleženec zasedanja skupine Le Cercle, 1958.
• Walter Hallstein – 
• Christian Pineau – 
• Maurice Faure – 
• Antonio Segni – član italijanske stranke Christian Democracy; italijanski premier, 1955 – 1957; so-ustanovitelj NATO-ve pro-teroristične Operation Gladio; italijanski predsednik, 1962 – 1964.
• Gaetano Martino – 
• Joseph Bech –
• Lambert Schaus – 
• Joseph Luns – nizozemski zunanji minister, 1951 – 1972; udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1964 – 1975, 1977 – 1984; generalni sekretar zveze NATO, 1971 – 1984.
• Hans Linthorst Homan – 

Konferenca 1971

Kasnejši pomemben mejnik je konferenca leta 1971, ki je potekala od 23. – 25. aprila v Woodstocku v ZDA, kjer je bila ena od dveh tem The Possibility of a Change of the American Role in the World, and its Consequences. 21.4.³⁹https://nsarchive2.gwu.edu/NSAEBB/NSAEBB66/ch-17.pdf je kitajski premier Chou En-Lai odgovoril na pismo predsednika Nixona. Slednji mu je (konec decembra 1970, začetek januarja 1971) preko pakistanskega predsednika Yahyaja poslal pismo, v katerem ga je pozval k izboljšanju odnosov med ZDA in Kitajsko. To je bilo v času, ko so se močno poslabšali odnosti med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. V pismu, ki ga je Chou En-Lai poslal Nixonu, je prejšnji zapisal, da naj kot posebni odposlanec ZDA, pride na primer Hanry Kissinger, lahko pa tudi državni sekretar William P. Rogers ali celo sam Nixon. Kissinger je pismo prejel 27.4.1971 in kot vodilno Rockefellerjevo sredstvo in kot Nixonov svetovalec za nacionalno varnost, julija odpotoval na skrivni sestanek s kitajskim premierjem Chou En-Laijem. Za Kissingerjev obisk ni vedel niti State Department, ki ga je vodil za zunanjo politiko nepomembni in nezainteresirani Rogers, nastavljena figura v Kissingerjevi senci. Kissingerjevemu obisku pa je nato sedem mesecev kasneje sledil še zgodovinski obisk Nixona. S tem se je tudi začel vzpon Kitajske kot velesile, pri katerem je bila Rockefellerjeva-Kissingerjeva naveza ključnega pomena.

»The main sticking point in the negotiations was Taiwan. Here too, the US side essentially gave Mao’s regime what it wanted. [As Rockefeller-Kissinger puppet] Nixon was prepared to sacrifice Taiwan to reach a deal with China, which would more decisively further US global interests. Already in April 1971, Kissinger told Nixon, “It’s a tragedy that it has to happen to Chiang [Kai-shek] at the end of his life but we have to be cold about it.” The president agreed, “We have to do what’s best for us.” Among other things this meant accepting Taiwan’s expulsion from the United Nations, where the ‘ROC’ was still recognised as the official government of China. US troops would also leave Taiwan and a diplomatic fudge – the ‘One China’ policy – would enable Mao’s regime to claim a significant diplomatic victory, while the US shifted to ‘unofficial’ ties with Taiwan, which has been its position ever since.
The UN vote took place in October 1971 and went 76-35 against Taiwan. The Taiwanese delegation walked slowly out of the UN Assembly for the last time. The US voted against expelling Taiwan and Nixon pretended to be angry with the result, but this was one of many instances of diplomatic subterfuge. In reality, secret assurances had already been given to the Chinese leaders and the US vote at the UN was just a performance – partly to placate pro-Taiwan Republicans like Ronald Reagan. US allies Britain, France and Canada voted with the majority to kick out Taiwan and give the UN seat to Mao’s China.«⁴⁰https://chinaworker.info/en/2021/07/30/30222/; dostop 13.1.2022

Pomembni člani liberalnega establišmenta in posamezniki skupine Bilderberg skozi različna obdobja

Iz ZDA in Kanade

John D. Rockefeller IV, Nelson A. Rockefeller, Sharon Percy Rockefeller, Henry Kissinger, Zbigniew Brzezinski, George Shultz, George Soros, Lawrence H. Summers, Peter Thiel, Ben Bernanke, Conrad Black, General Charles G. Boyd, Bill Clinton, Jon Corzine, Tom Daschle, Paul Desmarais Sr., Paul G. Desmarais, Jr., John Deutch, Chris Dodd, Thomas E. Donilon, Dianne Feinstein, Martin Feldstein, Timothy F. Geithner, David Gergen, Donald E. Graham, Katharine Graham, Richard Haass, Chuck Hagel, Richard C. Holbrooke, Peter Jennings, Vernon Jordan, Muhtar Kent, Andrew S. B. Knight, Henry Kravis, Marie-Josée Kravis, Bill Kristol, Bill Moyers, Henry M. Paulson, Richard Perle, Eric Schmidt, Vin Weber, John C. Whitehead, Christine Todd Whitman, James Wolfensohn, Paul Wolfowitz, Fareed Zakaria, Philip Zelikow, Robert Zoellick, William F. Buckley, William Bundy, General Keith B. Alexander, Graham T. Allison, George W. Ball, Stanley Fischer, Robert Rubin, C. Douglas Dillon, Peter G. Peterson, Maurice Greenberg, Robert Roosa, John Tornton, Lloyd Blankfein, Robert O. Anderson, Eugene Black, Robert McNamara, A. W. Clausen, Pierre Elliott Trudeau, Jean Chretien, Henry John Heinz II, Paul H. Nitze, Arthur H. Dean, George C. McGhee, Cyrus R. Vance, Steven Rattner, Bill Gates, Melinda Gates, William C. Ford Jr., James D. Robinson III, Indra K. Nooyi, Sidney Taurel, Judith Rodin, Laura D’Andrea Tyson, Anne-Marie Slaughter, Merit E. Janow, Condoleezza Rice, Thomas R. Pickering, John R. Bolton, Eugene V. Rostow, Frank G. Wisner II, Jeanne J. Kirkpatrick, John F. Kerry, Bill Bradley, Sam Nunn, Adlai E. Stevenson III, Henry M. Jackson, Lee H. Hamilton, Gerald R. Ford, Nancy E. Soderberg, General Alexander Haig, General James L. Jones, General Colin Powell, General David Petreaus, General Brent Scowcroft, J. Stapleton Roy, Jon M. Huntsman Jr., John P. Lipsky, Sean Parker, Jeff Bezos, Reid Hoffman, Niall Ferguson, Carla A. Hills, Michael Ledeen, Robert D. Kaplan, Jerry I. Speyer, Evan G. Greenberg, Kasim Reed, Lynn Forester de Rothschild, David Frum, Lloyd Axworthy, Allan E. Gotlieb.

Iz Velike Britanije in Irske

Peter Sutherland, Peter Carington, Kenneth Clarke, Peter Mandelson, Lynn Forester de Rothschild, Lord Roll of Ipsden, Sir Siegmund Warburg, Douglas Filnt, David Cameron, Margaret Thatcher, Tony Blair Gordon Brown, princ Philip, princ Charles, Harold Wilson, Malcolm Rifkind, Paddy Ashdown, William Hague, Sir Duncan M. Oppenheim, Lord John Sainsbury, Sir Michael R. Angus.

Iz Nizozemske in Belgije

Kraljica Beatrix I, belgijski kralj Philip, Jaap de Hoop Scheffer, Etiene Davignon, Daniel Janssen, Per Jacobbson, Paul-Heri Spaak, Herman von Rompuy, nizozmeski princ Claus, Frans Timmermans, H. Onno Ruding, Mark Rutte, Ruud F.M. Lubbers, Wim Kok, Paul van Zeeland, Jean François van Boxmeer, Paul Polman, Jan H.M. Hommen.

Iz Francije

Antoine Pinay, Jean Monnet, Jean-Claude Trichet, Edmond de Rothschild, Thierry de Montbrial, Dominique Strauss-Kahn, Jean-Claude Trichet, François Fillon, Bernard Kouchner, Christine Lagarde, Pascal Lamy, Emmanuel Macron.

Iz Nemčije in Avstrije

Josef Ackermann, Karl Otto Pohl, Joschka Fischer, Guido Westerwelle, Angela Merkel, Wolfgang Schauble, Helmut Schmidt, Helmut Kohl, Franz Josef Strauss, Gerhard Schröder, Otto Graf Lambsdorff, Wolfgang Ischinger, Richard von Weizsacker, Wolfgang Schuessel, Heinz Fischer, Mathias Dopfner.

Iz Italije

Giovanni Agnelli, Umberto Agnelli, Mario Monti, Romano Prodi, Emma Bonino, Mario Draghi, John Elkann, Paolo Fresco, Gian Maria Gros-Pietro, Alfredo Ambrosetti.

Iz Švedske, Danske, Norveške in Finske

Carl Bildt, Marcus Wallenberg Jr., Jacob Wallenberg, Hans Blix, Connie Hedegaard, švedski kralj Carl XVI Gustaf, norveški princ Harald V, norveški princ Haakon, Jens Stoltenberg, Fredrik Reinfeldt, Helle Thorning-Schmidt, Erna Solberg, Olof Palme, Paavo Lipponen, Martti Ahtisaari, Poul Nyrup Rasmussen, Anders Fogh Rasmussen, Gro Harlem Brundtland, Thorvald Stoltenberg.

Iz Španije in Portugalske

Joaquin Almunia, kralj Kralj Juan Carlos I, Jose Manuel Barroso, Antonio Guterres, Vasco Graca Moura.

Udeleženci zasedanj skupine Bilderberg, ki prihajajo iz medijev

Karen Elliott House – The Wall Street Journal; Paul A. Gigot – The Wall Street Journal; Robert L. Bartley – The Wall Street Journal; Max Boot – The Wall Street Journal; Joseph Kraft – The Washington Post; Arthur Hays Sulzberger – New York Times Co.; C.D. Jackson – Life; Hedley Donovan – Time Inc.; Henry A. Grunwald – Time Inc.; Rupert Murdoch – News Corporation; Mortimer Zuckerman – U.S. News and World Report; Norman Pearlstine – Time; Charles Krauthammer – Washington Post; Thomas L. Friedman – New York Times; Andrea Mitchell – NBC; Lesley Stahl – CBS News; Fareed Zakaria – News Week International, CNN; James F. Hoge Jr. – New York Daily News, Chicago Sun Time; William F. Buckley Jr. – National Review; David Gergen – U.S. News and World Report; Peter Jennings – ABC News; George F. Will – Washington Post; Robert W. Kagan – Washington Post; Charlie Rose; Cyrus L. Sulzberger; Peggy Noonan – Wall Street Journal; Osborn Elliott – Newsweek Inc.; William G. Hyland – Foreign Affairs; Frank H. Pearl – Persues Books Group; Gideon Rachman – Financial Times; Martin H. Wolf – Financial Times; Geoffrey Crowther – The Economist; John Micklethwait – The Economist; William Rees-Mogg – The Times; Nicholas Beytout – Le Figaro; Yves de Kerdrel – Le Figaro; Erik Izraelewicz – Le Monde; Andre Fontaine – Le Monde; Hubert Beuve-Mery – Le Monde; Marco Panara – La Republica; Barbara Spinelli – La Stampa; Gaetano Scardocchia – La Stampa; Ugo Stille – Corriere della Sera; Enzo Bettiza – Corriere della Sera; Theo Sommer – Die Ziet; Matthias Nass – Die Ziet; Marion Grafin Donhoff – Die Zeit; Anatole Kaletsky – The Times; Oscar Bronner – Der Standard; Natalie Nougayrède – Le Monde; Mary Ann Sieghart – The Times; Werner A. Perger – Die Ziet; Tove Lifvendahl – Svenska Dagbladet; Monica Maggioni – RAI TV; Janne Virkkunen – Helsingin Sanomat; Mikael Pentikainen – Helsingin Sanomat; Olli Kivinen – Helsingin Sanomat; Hanna Rajalahti – Talouselama; Aatos Erkko – Helsingin Sanomat; Toger Seidenfaden – Politiken; Alexis Papahelas – Kathimerini; Markus Spillmann – Neue Zürcher Zeitung; Denis Olivennes – Le Nouvel Observateur.

Skupina Bilderberg danes in v preteklosti

Izvršni odbor od Bilderberg Group leta 2020 –

»CO-CHAIRS … Halberstadt, Victor (NLD), Chairman Foundation Bilderberg Meetings; Professor of Economics, Leiden University … Kravis, Marie-Josée (USA), President, American Friends of Bilderberg Inc.; Senior Fellow, Hudson Institute (‘‘konservativna CIA”) … Achleitner, Paul M. [Deutsche Bank AG] … Barroso, José Manuel … Brende, Børge [World Economic Forum] … Elkann, John … Hedegaard, Connie (DNK), Chair, KR Foundation [”liberalna CIA”] … Karp, Alex (USA), CEO, Palantir Technologies [CFR, CIA] … Koç, Ömer … Micklethwait, John (USA), Editor-in-Chief, Bloomberg LP … Minton Beddoes, Zanny (GBR), Editor-in-Chief, The Economist … O’Leary, Michael (IRL), CEO, Ryanair D.A.C. … Schmidt, Eric E. (USA), Former CEO and Chairman, Google LLC … Thiel, Peter [Palantir Technologies; Trumpova administracija] … Wallenberg, Marcus«⁴¹https://www.bilderbergmeetings.org/background/steering-committee/steering-committee

»FORMER STEERING COMMITTEE MEMBERS … CHAIRMEN … Bernhard of the Netherlands … Alec Home of the Hirsel … Walter Scheel … Eric Roll of Ipsden … Peter Carrington … Etienne Davignon … Henri de Castries … HONORARY SECRETARIES GENERAL … John S. Coleman … Paul van Zeeland … Joseph H. Retinger … William P. Bundy … MEMBERS … Ackermann, Josef … Agnelli, Giovanni … Black, Conrad M. … Brady, Nicholas F. … Collomb, Bertrand … Corzine, Jon S. … Dean, Arthur H. … Donilon, Thomas E. … Heinz, Henry J. … Holbrooke, Richard C. … Janssen, Daniel E. … Jordan, Jr., Vernon E. … Kerr, John … Kissinger, Henry A. … Knight, Andrew … Lord, Winston … Montbrial de, Thierry … Monti, Mario … Moyers, Bill D. … Prodi, Romano … Rockefeller, David … Rockefeller, Sharon Percy … Rothschild, Edmond de … Schwab, Klaus … Sommer, Theo … Summers, Lawrence H. … Sutherland, Peter D. … Trichet, Jean Claude … Wallenberg, Jacob … Whitehead, John C. … Wolfensohn, James D. … Wolfowitz, Paul … Zoellick, Robert.«⁴²https://www.bilderbergmeetings.org/background/steering-committee/former-steering-committee-members

Zasedanje od Bilderberg Group leta 2019 –

»Azoulay, Audrey (INT), Director-General, UNESCO … Baker, James H. (USA) [Trumpova administracija], Director, Office of Net Assessment, Office of the Secretary of Defense … Barroso, José Manuel (PRT), Chairman, Goldman Sachs International; Former President, European Commission … Barton, Dominic (CAN), Senior Partner and former Global Managing Partner, McKinsey & Company … Beaune, Clément (FRA), Adviser Europe and G20, Office of the President of the Republic of France … Brende, Børge (NOR), President, World Economic Forum … Buberl, Thomas (FRA), CEO, AXA … Buitenweg, Kathalijne (NLD), MP, Green Party … Carney, Mark J. (GBR), Governor, Bank of England … Cohen, Jared (USA), Founder and CEO, Jigsaw, Alphabet Inc. … Daniels, Matthew (USA) [Trumpova administracija], New space and technology projects, Office of the Secretary of Defense … Davignon, Etienne … Döpfner, Mathias (DEU), Chairman and CEO, Axel Springer SE … Ferguson, Niall (USA), Milbank Family Senior Fellow, Hoover Institution [‘‘konservativna CIA”] … Gnodde, Richard J. (IRL), CEO, Goldman Sachs International … Hedegaard, Connie (DNK), Chair, KR Foundation [‘‘liberalna CIA”]; Former European Commissioner … Henry, Mary Kay (USA), International President, Service Employees International Union [‘‘liberalna CIA”] … Hoffman, Reid (USA), Co-Founder, LinkedIn … Jordan, Jr., Vernon E. (USA), Senior Managing Director, Lazard Frères & Co. LLC … Karp, Alex (USA), CEO, Palantir Technologies … Kissinger, Henry A. (USA), Chairman, Kissinger Associates Inc. … Koç, Ömer (TUR), Chairman, Koç Holding A.S. … Kravis, Henry R. (USA), Co-Chairman and Co-CEO, Kohlberg Kravis Roberts & Co. … Kristersson, Ulf (SWE), Leader of the Moderate Party … Kushner, Jared (USA) [Trumpova administracija], Senior Advisor to the President, The White House … Leyen, Ursula von der (DEU), Federal Minster of Defence … McArdle, Megan (USA), Columnist, The Washington Post [Jeff Bezos] … McCaskill, Claire (USA), Former Senator; Analyst, NBC News … Micklethwait, John (USA), Editor-in-Chief, Bloomberg LP … Minton Beddoes, Zanny (GBR), Editor-in-Chief, The Economist … Nadella, Satya (USA), CEO, Microsoft … Netherlands, His Majesty the King of the (NLD) … O’Leary, Michael (IRL), CEO, Ryanair D.A.C. … Petraeus, David H. (USA), Chairman, KKR Global Institute … Pottinger, Matthew (USA), Senior Director, National Security Council … Renzi, Matteo (ITA), Former Prime Minister; Senator, Senate of the Italian Republic … Rubin, Robert E. (USA), Co-Chairman Emeritus, Council on Foreign Relations; Former Treasury Secretary … Rutte, Mark (NLD), Prime Minister … Sanger, David E. (USA), National Security Correspondent, The New York Times … Schadlow, Nadia (USA), Senior Fellow, Hudson Institute [‘‘konservativna CIA”] … Schmidt, Eric E. (USA), Technical Advisor, Alphabet Inc. … Sikorski, Radoslaw (POL), MP, European Parliament … Stoltenberg, Jens (INT), Secretary General, NATO … Thiam, Tidjane (CHE), CEO, Credit Suisse Group AG … Thiel, Peter (USA), President, Thiel Capital [Palantir Technologies; Trumpova administracija] … Tucker, Mark (GBR), Group Chairman, HSBC Holding plc … Tugendhat, Tom (GBR), MP, Conservative Party … Walker, Darren (USA), President, Ford Foundation [‘‘liberalna CIA”] … Wolf, Martin H. (GBR), Chief Economics Commentator, Financial Times … Zeiler, Gerhard (AUT), Chief Revenue Officer, WarnerMedia«^[14]

Zasedanje od Bilderberg Group leta 2001 –

»Agnelli, Giovanni Honourary Chairman, Fiat S.p.A … Agnelli, Umberto Chairman, IFIL – Finanziaria di Partecipazioni S.p.A. … Allaire, Paul … Chairman of the Board of Directors and CEO, Xerox Corporation … Ambrosetti, Alfredo Ambrosetti Group … Bildt, Carl … Black, Conrad … Buchanan, Robin W.T. Senior Partner, Bain & Co Inc. … Collomb, Bertrand Chairman and CEO, Lafarge … Deutch, John M. Institute Professor, MIT; Former Director of the Central Intelligence Agency (C.I.A.) … Dodd, Christopher J. … Donilon, Thomas E. … Fréchette, Louise Deputy-Secretary -General, United Nations … Fresco, Paolo Chairman, Fiat S.p.A. … Frum, David Columnist, National Post Newspaper … Graham, Donald E. Publisher, The Washington Post … Hagel, Chuck … Halberstadt, Victor Professor of Economics, Leiden University; Former Honorary Secretary-General of Bilderberg Meetings … Janssen, Daniel E. Chairman, Solvay SA … Johnson, James A. Chairman and CEO, Johnson Capital Partners … Jordan Jr, Vernon E. … Kissinger, Henry A. … Kravis, Henry R. … Kravis, Marie-Josée … Lamy, Pascal … Lévy-Lang, André Former Chairman, Paribas … Mathews, Jessica T. President, Carnegie Endowment for International Peace … McDonough, William J. President, Federal Reserve Bank of New York … Montbrial, Thierry de … Nass, Matthias Deputy Editor, Die Zeit … Queen Beatrix … Padoa-Schioppa, Tommaso Member of the Executive Board, European Central Bank … Rasmussen, Anders Fogh … Richardson, Bill … Riotta, Gianni Deputy Editor, La Stampa … Rockefeller, David … Seidenfaden, Toger Editor-in-Chief, Politiken … Soros, George … Sutherland, Peter D. … Thornton, John L. President and CEO, Goldman Sachs Group Inc. … Trichet, Jean-Claude Governor, Banque de France … Vasella, Daniel L. Chairman and CEO, Novartis AG … Veer, Jeroen van der … Wolf, Martin Associated Editor/Economics Commentator Financial Times… Wolfensohn, James D. … Wolfowitz, Paul … Mickelthwait, R. John United States Editor, The Economist … Wooldridge, Adrian D. Foreign Correspondent, The Economist«^[15]

Zasedanje od Bilderberg Group leta 1983 –

»George W. Ball … Jack F. Bennett* Senior Vice President & Director, EXXON Corporation … Georges Berthoin European Chairman, The Trilateral Commission … Conrad M. Black … Gro Harlem Brundtland … William P. Bundy** Editor-in-Chief, Foreign Affairs … Lord Carrington … Juan Luis Cebrian Editor-in-Chif, El Pais … A. W. Clausen … Vicomte Etienne Davignon … Thomas R. Donahue Secretary-Treasurer, AFL-CIO [”liberalna CIA”] … Elizabeth Drew Journalist … Alain Gomez Chairman and Chief Executive Officer, Thomson Group … Henry Anatole Grunwald Editor-in-Chief, TIME, Inc. … Henry J. Heinz II … Alfred Herrhausen* Managing Director, Deutsche Bank A.G. … Robert Hormats Vice President, Goldman Sachs & Company … Daniel E. Janssen … Vernon E. Jordan, Jr.* Partner, Akin, Gump, Srauss, Hauer & Feld; Former President, National Urban League … Henry A. Kissinger … Andrew Knight* Editor, The Economist … Otto L. Graf Lambsdorff … Alexandre Lamfalussy Assistant General Manager, Bank for Interational Settlements … Winston Lord … Ruud F.M. Lubbers … Bruce K. MacLaury President, The Brookings Institution … Thierry de Montbrial … Mario Monti … Anthony J.F. O’Reilly President and Chief Executive Officer, H.J. Heinz Company … Richard Perle … David Rockefeller … Lord Roll of Ipsden** Chairman, S.G. Warburg & Co. Ltd. … Evelyn de Rothschild … Helmut Schmidt … Theo Sommer* Publisher, Die Zeit … Pierre Elliott Trudeau … Paul A. Volcker«^[16]

Viri –

[3] Stories of Poles, who changed the world; avtor kolumne Bartozs Wojcik; izdal Jagiellonian Club; str. 46.

[4] Stories of Poles, who changed the world; avtor kolumne Bartozs Wojcik; izdal Jagiellonian Club; str. 39.

[5] https://www.isgp-studies.com/pilgrims-society-us-uk#fascism01

[6] https://www.isgp-studies.com/organisations/pilgrims02/1956-06-19-american-committee-on-united-europe-acue-letter.pdf

[7] Scheer, R. (10. 1. 1976). The Rulling Class; Bernhard, big business and the CIA. New Times, 12-13.

[8] Scheer, R. (10. 1. 1976). The Rulling Class; Bernhard, big business and the CIA. New Times, 12.

[14] https://publicintelligence.net/2019-bilderberg-participant-list/

[15] https://publicintelligence.net/2000-bilderberg-meeting-participant-list/

[16] https://publicintelligence.net/1983-bilderberg-meeting-participant-list/

• 1
  Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 6.
• 2
  https://theoria.cz/kalergi/
• 3
  Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 26.
• 4
  Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 27.
• 5
  https://gjia.georgetown.edu/dialogues/the-bilderberg-meetings-a-forum-for-trans-atlantic-dialogue-and-elite-career-advancement/; dostop 5.6.2026
• 6
  https://www.bbc.com/news/uk-politics-18519395
• 7
  Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 10.
• 8
  https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/14/politicians-bilderberg-meeting; dostop 5.6.2026
• 9
  Robert Eringer (1980). The Global Manipulators. Str. 13.
• 10
  Peter Phillips. Giants – The Global Power Elite. Seven Stories Press, 2018. Str. 135.
• 11
  Richard J. Aldrich. OSS, CIA and European unity: The American committee on United Europe, 1948-60. University of Nottingham. Online Publication Date: 01 March 1997. Str. 216.
• 12
  https://habsburgottoalapitvany.hu/en/the-relations-of-otto-von-habsburg-and-the-person-for-whom-the-70-years-old-schuman-plan-is-named/
• 13
  Martyn Bond. Hitler’s Cosmopolitan Bastard. McGuill-Queen’s University Press, 2021. Str. 83-84.
• 14
  Martyn Bond. Hitler’s Cosmopolitan Bastard. McGuill-Queen’s University Press, 2021. Str. 102.
• 15
  T. Hunt Tooley. Merchants of Death Revisited – Armaments, Bankers and the First World War. Journal of Libertarian Studies, Volume 19, No. 1, Winter 2005. Str. 71.
• 16
  https://theoria.cz/kalergi/
• 17
  Martyn Bond. Hitler’s Cosmopolitan Bastard. McGuill-Queen’s University Press, 2021. Str. 123-125.
• 18
  Erwing Fisher & Hans R. L. Cohrssen (1934). Stable Money – A History of the Movement. Adelphi Company, New York. Str. 411.
• 19
  Martyn Bond (2021). Hitler’s Cosmopolitan Bastard. McGuill-Queen’s University Press. Str. 84-85.
• 20
  Who is Otto von Habsburg. Executive Intelligence Review. Volume 6, Number 12, March 27, 1979. Str. 59-60.
• 21
  https://www.chasealum.org/article.html?aid=1711
• 22
  https://spartacus-educational.com/USAjacksonCD.htm
• 23
  https://spartacus-educational.com/USAjacksonCD.htm
• 24
  https://bilderbergmeetings.co.uk/kissinger/k-100/
• 25
  https://resource.rockarch.org/story/international-cooperation-and-soft-diplomacy-the-rockefeller-foundations-bellagio-center/
• 26
  Or Rosenboim, From the Private to the Public and Back Again: The International Thought of David Mitrany, 1940-1949; Les Cahiers européens de Sciences, 2013;  str. 3
• 27
  https://bilderbergmeetings.co.uk/2019/turkey-castries/; dostop 13.6.2026
• 28
  https://www.jta.org/archive/arabs-israel-reject-new-secret-johnson-plan-on-arab-refugees
• 29
  https://time.com/archive/6627589/nation-the-use-of-power-with-a-passion-for-peace/
• 30
  https://time.com/archive/6627589/nation-the-use-of-power-with-a-passion-for-peace/
• 31
  https://www.nytimes.com/1953/08/05/archives/mcarthy-attacks-allen-dulles-aide-c-i-a-chief-is-covering-up.html
• 32
  https://wikispooks.com/wiki/J._Martin_Taylor; dostop 14.6.2026
• 33
  https://exilegov.hypotheses.org/2764
• 34
  Daniele Ganser. NATO’s Secret Armies – Operation Gladio and Terrorism in Western Europe. Str. 40 – 42.
• 35
  Charles de Gaulle. Mémoires d’Espoir. 1971. Str. 184.
• 36
  https://www.cairn-int.info/article-E_RFSP_671_0069–the-atlantic-structuration-of-european.htm; dostop 19.8.2024
• 37
  https://geopolitique.eu/en/2023/10/31/henry-kissinger-organizing-a-world-in-common-notes-for-georges-berthoin/
• 38
  Richard J. Aldrich. OSS, CIA and European unity: The American committee on United Europe,
  1948-60. University of Nottingham. Online Publication Date: 01 March 1997. Str. 216.
• 39
  https://nsarchive2.gwu.edu/NSAEBB/NSAEBB66/ch-17.pdf
• 40
  https://chinaworker.info/en/2021/07/30/30222/; dostop 13.1.2022
• 41
  https://www.bilderbergmeetings.org/background/steering-committee/steering-committee
• 42
  https://www.bilderbergmeetings.org/background/steering-committee/former-steering-committee-members