Blue Header Kult Grete Thunberg

CIA, ”liberalna CIA”, ”arabska pomlad” in ”okoljevarstveni” protesti

Objavljeno dne: 07/07/2022
Zadnja posodobitev: 08/06/2023
Avtor: Sebastjan Starec
  1. Uvod
  2. Razvoj dogodkov v Egiptu, ki so pripeljali do ”arabske pomladi”
  3. Movements.org
  4. Academy of Change
  5. Muslimanska Bratovščina in njeni vidnejši posamezniki med ”arabsko pomladjo”
  6. Council on Foreign Relations-Freedom House-National Endowment for Democracy
  7. April 6 Youth Movement
  8. Otpor in Center for Non-Violent Action and Strategies (CANVAS)
  9. Fletcher School of Law and Diplomacy – Tufts University
  10. Gene Sharp in Albert Einstein Institute
  11. Weatherhead Center for International Affairs
  12. Tunizija
  13. Libija
  14. Padec Morsija
  15. Tawakkul Karman

Uvod

Liberalni establišment je imel preko svojih vodilnih fundacij ključno vlogo za nastanek ”arabske pomladi”. Pri samem vzpostavljanju samega sistema ”revolucije” se je povezoval z najbolj skrajnimi elementi Muslimanske bratovščine oz. Al-Kajde. Vodilne organizacije in fundacije, ki so delovale v teh programih preko Council on Foreign Relations so National Endowment for Democracy, National Republican Institute, National Democratic Institute for International Affairs, Freedom House, U.S. Institute of Peace, Open Society Foundations in ostali. Svoj praktični izvor pa ima ”arabska pomlad” v preteklih CIA državnih udarih in ”revolucijah”. Tu gre predvsem za CIA-jino srbsko skupino CANVAS, ki je te metode prenesla v Severno Afriko. Te mode državnih udarov oz. kot jih pravijo ”nenasilne revolucije” se razvijajo pri CIA centrih, kot so Weatherhead Center for International Affairs, Fletcher School of Law and Diplomacy, Albert Einstein Institute, kot tudi na Belfer Center for Science and International Affairs. Priprave na ”arabsko pomlad” so se začele že za časa administracije Busha Jr., svojo ključni moment pa dosegle za časa prve Obamove administracije. Prav tako so se same metode in prakse ”nenasilnih protestov”, ki so se razvijali v prej omenjenih CIA centrih, prenesli kasneje na ”okoljevarstvene proteste”.

State Department, Hillary Clinton in priprave na ”ljudske” proteste na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki, kot nadaljevanje geopolitike oz. ”demokratizacije” sveta, ki je bilo vpeljano veliko pred in med časom Busheve administracije preko liberalnega establišmetna in CIA

»Another development with significant momentum when Obama took office was the U.S. “democracy-promotion” policy and its flotilla of related institutions and offices. The great powers, especially the United States, have accelerated regime change in undemocratic societies. The White House, the State Department [Council on Foreign Relations; CIA], the Pentagon, the U.S. Agency for Interna¬tional Development, the International Republican Institute, and the National Endowment for Democracy have stood out as architects of such regime change, although legions of other actors and agencies no doubt played their part1Hannibal Travis, Wargaming the Arab Spring: Predicting Likely Outcomes and Planning U.N., Cornell International Law Journal, Vol. 46, Issue 1, 2013, str. 81

State Department je za časa, ko je bila državna sekretarka Hillary Clinton nadaljevala opogumljanje tujih revolucionarnih aktivistov na družbenih omrežjih, da bi agitirali za spremembe režimov na različnih koncih sveta. Ta program, ki se je pripravljal že davno pred Obamovo administracijo, je imel pomembne škodljive posledice za usmeritve Bližnjega vzhoda, kot tudi Severne Afrike. V sam ta proces pa so bila vpletena visokotehnološka podjetja, kot so Google (del od CFR; del od Sun Valley Meetings), Facebook (del od CFR; del od Sun Valley Meetings), Twitter (del od Sun Valley Meetings), My Space in ostali.

»A third development confronting the incoming president [Obama] was the rise of search engines, social media, and broadband Internet access. Internet usage more than doubled in Egypt, for example, from 2005– 2010, with 30% of the population having access in 2010. Broadband connections increased at an even more rapid pace, but from a very low base, so access was still rare. By April of 2011, Egypt had more than seven million Facebook users, along with hundreds of thousands of Twitter users. In the first quarter of 2011, Twitter hash tags such as #egypt, #jan25, #libya, #bahrain, and #protest garnered hundreds of thousands or millions of mentions. Even Libya, where the government heavily restricted the Internet and social media, had tens of thousands of Twitter users by then. Although not often classed with other “social media” projects, as of 2008 Google and Yahoo! operated in a way that leveraged the social network of humanity, by transmuting into a link structure the World Wide Web pages that individuals and institutions posted, allowing Internet users to rapidly find what their fellow humans thought was “worth looking at.”
Social media enabled activists to follow breaking events (especially Twitter), create groups of like-minded persons (especially Facebook), organize mass protests and other revolutionary actions (especially Facebook), and broadcast mass demands for change along with images and videos of regime repression around the world (especially Google and YouTube). …
During President Obama’s term in office, the U.S. State Department and various NGOs funded efforts to train Middle-Eastern activists in the use of blogs and social media for democracy-promotion purposes2https://www.breitbart.com/politics/2016/09/23/hillary-clinton-sponsored-secretive-arab-spring-program-that-destabilized-middle-east/

Kot je razkril Wikileaks (del ”liberalne CIA”), je Huma Abedin, ki je preko svojih staršev tesno povezana s Katarjem, Savdsko Arabijo in skrajno Muslimansko bratovščino (ozadje od Al-Kajde), svoji šefici Hillary Clinton poslala sporočilo ”I’m giving you credit for inspiring the ‘peaceful’ protests,” kar se je nanašalo na Egipt. Več o Abedinovi v nadaljevanju.
Obamova administracija je dobro izkoristila program imenovan Alliance of Youth Movements Summit, ki ga je ustanovil tesen Hillaryin svetovalec Jared Cohen, da bi se omogočilo priložnosti za mreženje za aktivista, ki je načrtoval strmoglavljenje egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka nekaj let pred protesti ”Arabske pomladi”, ki so vodili do spremembe režimov na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.
Glede na uradno verzijo, so preko Alliance of Youth Movements Summit ZDA izvedele, da skrajna Muslimanska bratovščina podpira načrt strmoglavljenja Mubaraka. Muslimanska bratovščina, pomembno podprta s strani ZDA, je za kratek čas po Mubarakovem izgonu vladala Egiptu.

Zgodovinsko gledano, je Muslimanska bratovščina ustvarila afganistanske voditelje proti afganistanskemu kralju, nato proti afganistanski sekularni vladi, ter nato proti sovjetski okupaciji Afganistana. V tem obdobju so džihadisti, vključno z Muslimansko bratovščino, močno financirani s strani Savdske Arabije, in sicer v višini $3 milijard, poleg $5 milijard, ki so jih prejeli s strani ZDA in $2 milijard od ostalih držav. Deset tisoče Savdijcev in ostalih bojevnikov iz arabskih držav se je udeležilo ”svete vojne” v Afganistanu, ki je ustvarila pot v ”Islamsko revolucijo” leta 1992 in v še bolj radikalno obliko revolucije z vzponom Talibanov med letoma 1994 in 2000. CIA pa je vseskozi vedela, tudi pred 11.9, da Savdske in ostale arabske ”dobrodelne” organizacije financirajo Al-Kajdo.
V 80ih je palestinska Muslimanska bratovščina prišla kot tekmec od PLO. Palestinska bratovščina je sicer nastala preko egiptovske bratovščine. Vendar je pri ustanavljaju palestinskega islamističnega gibanja iz katerega nastane Hamas, po besedah izraelskega generala Yitzhaka Segeva, ki je bil tedaj izraelski vojaški guverner v Gazi, pomagal sam Izrael. To palestinsko islamsko gibanje naj bi delovalo kot proti-utež proti bolj sekularni oz. levičarski PLO in stranki Fatah, ki jo je vodil Yasser Arafat, ki je tudi sam dejal, da je Hamas ustvarjen s strani Izraela. Kar je tudi logično, saj so izraelske oblasti očitno mislile, da se bosta obe palestinski skupini borili samo med seboj. Tudi Avner Cohen, nekdanji izraelski uradnik za verske zadeve, ki je delal v Gazi, je za Wall Street Journal leta 2009 dejal, da je Hamas izraelska kreacija. Cohen naj bi celo svaril svoje nadrejene naj se na okupiranih ozemljih ne igrajo deli-in-vladaj s podpiranjem palestinskih islamistov proti sekularnim. Hamas, ki je nastal leta 1987 iz prej omenjenega gibanja Mujama al-Islamiya, je Izrael vzpodbujal, podpiral in toleriral vsaj vse do leta 1988, ko Hamas ubije dva izraelska vojaka v Gazi. Mujama al-Islamiya, ki nastane leta 1973, je prvotno delovala kot ”dobrodelna” organizacija na področju Gaze, njen ustanovitelj Sheikh Ahmed Yassin pa je bil tesno povezan z egiptovsko Muslimansko bratovščino. Tako postane palestinska veja bratovščine Mujama al-Islamiya. Organizacija pa je med drugim pošiljala Palestince na izobraževanje v Savdsko Arabijo, kot tudi na Zahod. Militantska in skrajna muslimanska drža organizacije je bila vidna že sredi 80ih, ko se začne zbiranje večje količine orožja, kasneje pa tudi po tem, da je zagovornik šeriatskega prava in vzpodbuja ženske da nosijo hijab. Sčasoma je Hamas spremenil svoje taktike in izkoristil mirovni proces od PLO z Izraelom, da bi pridobil podporo palestinske javnosti, ki je bila razočarana nad Arafatovim odnosom do Izraela.
Od zgodnjih 90ih sta Savdska Arabija in Kuvajt financirala Hamas v višini več kot $30 milijonov. Financer Hamasa pa je tudi Iran. Iz pisma iz leta 2005, ki ga je Abu Musab al-Zarqawi, vodja iraške al-Kajde prejel od Aymana al-Zawahirija, vodje al-Kadje, katera ima svoj izvor v ideologiji Muslimanske bratovščine, je razvidno, da je ta razpravljal, da je končni cilj ustvariti (skrajno) muslimansko državo v stilu Preroka, v osrčju islamskega sveta, katere center naj bi bil v Levantu, vključno s Palestino, Sirijo in Egiptom.3Hannibal Travis, Wargaming the Arab Spring: Predicting Likely Outcomes and Planning U.N., Cornell International Law Journal, Vol. 46, Issue 1, 2013, str. 78-79

Ta načrt al-Kajde je identičen temu, kar je nastalo za časa in s pomočjo Obamove administracije, z vzponom skrajne Islamske države, preko katere so nameravali odstraniti Assada v Siriji, medtem, ko jim je preko Muslimanske bratovščine to uspelo v Egiptu.

Razvoj dogodkov v Egiptu, ki so pripeljali do ”arabske pomladi”

V samo to dogajanje pred, med in po ”arabski pomladi”, so bile poleg klasičnih fundacij in organizacij ”liberalne CIA”, močno vpletene tudi osrednje organizacije liberalnega establišmenta, ki so za ta namen financirane preko zvezne vlade in hkrati tesno povezane s CIA in z ”liberalno CIA”, delno tudi s ”konservativno CIA”. To so National Endowment for Democracy, International Republican Institute, National Democratic Institute for International Affairs, Freedom House in U.S. Institute of Peace.

Alliance of Youth Movements Summit leta 2008

18.11.2008, dva tedna preden je bil Obama izvoljen za predsednika ZDA, je State Department (CFR) oznanil prvi Alliance of Youth Movements Summit na Columbia Law School. Trajna skupina Alliance of Youth Movements (AYM) je bila razvita s strani voditeljev Summita po tem, ko je bilo sklicano prvo srečanje.
Bushev uradnik na State Departmentu Jared Cohen, ki je bil imenovan “international press contact”, je opisal nekaj ciljev konference, preden je bila ta sklicana za december. Cohen je bil tedaj svetovalec od super elitne Condoleezze Rice, ki je bila varovanka od Georga Shultza, tesnega Rockefellerjevega zaveznika. V Obamovi administraciji pa je bil Cohen tesen svetovalec od Clintonove. V Cohenovem primeru se tudi izrazito vidi prehod zunanje politike liberalnega establišmenta iz Busheve v Obamovo administracijo. Cohen, ki je Rhodes Scholar, je kasneje, septembra leta 2010 postal Senior Fellow od Council on Foreign Relations. Istočasno septembra 2010 pa je Cohen postal višji svetovalec od super elitnega Erica Schmita pri Google, s katerim sta ustanovila Jigsaw/Google Ideas. Schmidt, ki je od leta 2009 član od Council on Foreign Relations, je istočasno udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, kasneje pa še od Trilateral Commssion, katere udeleženec je leta 2020 tudi Cohen. Cohen je bil dvakrat sodnik tudi pri Tribeca Film Festival (del ”liberalne CIA”) od Roberta de Nira (sredstvo ”liberalne CIA”).

Dr. Oz Hassan iz University of Warwick opisuje Summit kot Cohenov ”izum”. Cohen naj bi bil so-ustanovitelj tudi od Alliance of Youth Movements, organizacije, ki je nastala iz Summita.

Leta 2008 je Cohen na Summitu dejal –

»We are seeing movements across the world use a diverse set of technologies. The simplest is Television, where we are seeing groups that have the means put their videos and images on screen in the form of commercials. But we are seeing a lot of activities using mobile phones and the Internet.
With mobile phones, there is a tactic called “smart mobbing,” where mobile phones are used to assemble young people around a cause. On the Internet, we are seeing online social networks like Facebook, MySpace, Bebo, and Orkut serve as important forums for young people to assemble together, build a cause, a mission, and organize events4Ibid.

Glede na zaupne depeše iz ameriške ambasade v Kairu, je ameriška vlada omogočila egiptovskemu proti-Mubarakovemu ”aktivistu”, da se udeleži Summita, ga predstavijo ameriškim vladnim uradnikom in ostanejo z njim v stiku, ko se vrne v Egipt. Aktivist je ameriškim predstavnikom poudaril, da je skrajna Muslimanska Bratovščina zainteresirana za Mubarakovo odstranitev iz položaja.

Depeša iz decembra 2008 –

»On December 23, April 6 activist xxxxxxxxxxxx expressed satisfaction with his participation in the December 3-5 \”Alliance of Youth Movements Summit,\” and with his subsequent meetings with USG officials, on Capitol Hill, and with think tanks5Ibid.

Ameriška vlada se je zavedala, da namerava aktivist načrtovati spremembo režima v Egiptu, na Summitu pa se je srečal tudi z ”aktivisti” iz drugih držav –

»xxxxxxxxxxxx expressed satisfaction with the December 3-5 \”Alliance of Youth Movements Summit\” in New York, noting that he was able to meet activists from other countries and outline his movement’s goals for democratic change in Egypt. He told us that the other activists at the summit were very supportive, and that some even offered to hold public demonstrations in support of Egyptian democracy in their countries, with xxxxxxxxxxxx as an invited guest6Ibid.

Financerji od Alliance of Youth Movements Summit leta 2009 so bili Facebook (del CFR; del Sun Valley Meetings), Hi5 (ProSiebenSat.1 Media), Google (del CFR; del Sun Valley Meetings), MySpace (News Corportion – del Sun Valley Meetings), Gen Next, Howcast Media (Paul Tudor Jones), MTV (del Sun Valley Meetings), PepsiCo (del CFR), Mobile Behavior, Univisión (del Sun Valley Meetings), Interactive Media, Inc., Causecast.org, WordPress.com, Edelman in YouTube (del Sun Valley Meetings).7https://2009-2017.state.gov/r/pa/prs/ps/2009/oct/130503.htm

Iz prvega srečanja leta 2008 se jasno vidi, da najpomembnejši udeleženci, vključno z neokonservativci, prihajajo iz Council on Foreign Relations in ostalih pomembnih organizacij liberalnega establišmenta, kot so Atlantic Council, Center for Strategic and International Studies, Aspen Institute, itd. Pomemben tudi delež visokotehnoloških predstavnikov iz Silicon Valley, ki so tudi so-ustanovni financerji srečanj. Določeni posamezniki pa v obdobju tega prvega srečanja, nekateri pa kasneje, tesno povezani z obveščevalnim omrežjem liberalnega establišmenta. Poleg tega pa so izredno tesne povezave ostalih udeležencev oz. ”aktivistov” z omrežjem ”liberalne CIA”, v manjši meri tudi s ”konservativno CIA”.

Udeleženci od Alliance of Youth Movements Summit leta 2008
Predstavniki State Departmenta

  • Jared Cohen
  • James Glassman – služil kot Under Secretary of State for Public Diplomacy and Public Affairs, 2008 – 2009; Fellow od American Enterprise Institute (top ”konservativna CIA”), 1996 – 2017; član svetovalne uprave od America Abroad Media (Michael Armacost; Sandy Berger; Zbigniew Brzezinski; Robert Gates; David Gergen; Chuck Hagel; Lee Hamilton; Carla Hills; Samuel Huntington; John Kerry; Jeane Kirkpatrick; Anthony Lake; Richard Lugar; Robert McNamara; Susan Rice; Stephan Rosen; Brent Scowcroft; Strobe Talbott; James Woolsey; Philip Zelikow); ustanovni izvršni direktor od George W. Bush Institute, 2009 – 2013; bil kolumnist pri Washington Post, 1993 -2004; bil kolumnist pri International Herald Tribune, 1999 – 2004; bil moderator od Capital Gang Sunday na CNN, 1995 – 1998; bil voditelj od TechnoPolitics na PBS, 1995 – 1998; voditelj od Ideas in Action na PBS, 2010 – 2012; publicist od The New Republic, 1981 – 1984; bil izvršni pod-predsednik od U.S. News & the World, 1984 – 1987; ustanovitelj in publicist od The American – American Enterprise Institute, 2005 – 2007; leta 2003 je služil v U.S. government’s Advisory Board on Public Diplomacy in the Arab and Muslim World; bil predsedujoči od Broadcasting Board of Governors (Voice of America, Radio Free Europe, Radio Free Asia), 2007 – 2008; bil Diplomat-in-Residence na School of International Service pri American University, 2009 – 2010; bil član od Policy Advisory Board od Intel Corporation (del Sun Valley Meetings); bil višji svetovalec od AT&T Corporation (del Sun Valley Meetings; del CFR); bil višji svetovalec od SAP America, Inc; bil govorec pri Chatham House; upravitelj od Shakespeare Theatre Company.
  • Andy Rabens – posebni svetovalec za Global Youth Issues pri U.S. Department of State, 2009 – ; služil v Bureau of Near Eastern Affairs na U.S. Department of State; delal za senatorko Dianne Feinstein, 2007; delal za Eda Millibanda v britanskem parlamentu; član svetovalne uprave od Millenial Action Project (Bill Bradley; Jon Huntsman Jr.), 2014 – ; bil Fellow od New Leaders Council (del ”liberalne CIA”), 2013 – 2019; bil Fellow od Truman National Security Project, 2013 – 2019; zaradi delovanja na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki je dobil Service to America Medal od Partnership for Public Service (Norman Augustine; James Baker III; Richard Blumenthal; Erskine Bowles; Bill Bradley; Jonathan Bush Sr.; Kenneth Duberstein; Stephen Heinz – Rockefeller Brothers Fund; General Paul X. Kelley; Joseph Lieberman; John McCain; George Mitchell; Philip Odeen; Leon Panetta; Robert Rubin; Larry Summers; Paul Volcker; John C. Whitehead); v Bidenovi administraciji je član od National Security Council.
  • Farah Pandith – članica od Council on Foreign Relations, 2001 – ; bila imenovana za prvo Special Representative to Muslim Communities s strani Hillary Clinton, 2009 – ; služila v National Security Council, 2004 – 2013; je Senior Fellow pri Future of Diplomacy Project na Belfer Center for Science and International Affairs na Harvard University; bila Spring Fellow pri Institute of Politics (William Kristol; Mike Morell; Penny Pritzker; Neera Tanden) – University of Chicago; vodja strategije pri Institute for Strategic Dialogue (Lord Weidenfeld; Sir Ronald Grierson; Lord Guthrie; Lord Simon of Hughbury; Andre Hoffmann; Wolfgang Ischinger; Jonathan Powell; Niall Ferguson); bila višja svetovalka in komisarka pri CVE Commission Report od Center for Strategic and International Studies; članica svetovalna uprave od National Security Institute (General Keith Alexander; General Michael Hayden; Richard Ledgett – NSA; Mike McConnell – Direcotor of National Intelligence; Carmen Media – CIA; Admiral Alex Miller – NSA; Lisa Monaco; Leon Panetta – CIA; Mike Rogers; Paul Wolfowitz); je strokovnjakinja pri The Cipher Brief; bila članica od Homeland Security Advisory Council, 2015 – 2017; imenovana Muhammad Ali Global Peace Laureate pri Muhammad Ali Center; delala za USAID (CIA); članica svetovalne uprave od Women Without Borders (Pat Mitchell; Danilo Türk).
  • Adnan Kifayat – član od Council on Foreign Relations, 2005 – 2009; Senior Fellow od German Marshall Fund of the United States, 2014 – ; član svetovalne uprave pri Center on Economic and Financial Power od neokonservativne Foundation for the Defense of Democracies (James Woolsey – CIA; Clifford May; Jeane Kirkpatrick; Jack Kempe, Richard Perle; William Kristol; General Paul X. Kelley; Paula Dobriansky; Steve Forbes; Max Kampelman; Robert McFarlane; Joseph Lieberman; Michael Ledeen; H. R. McMaster); bil mednarodni ekonomist na U.S. Department of Treasury, 1999 – 2003; bil Director for Middle East and North Africa pri National Security Council, 2003 – 2005; bil nadomestni ameriški izvršni direktor in višji svetovalec od African Development Bank Group; bil Director for Counter Terrorism pri National Security Council, 2006 – 2008; bil Senior Adviser to the Under Secretary na U.S. State Department; bil član od Afghanistan Task Force na U.S. Department of Treasury, 2009 – 2012; bil poseben predstavnik za Muslimanske skupnosti pri U.S. Department of State, 2012 – 2014; vodja od Global Security Ventures pri Gen Next Foundation, 2016 – 2020; višji svetovalec od Financial Integrity Network; član svetovalne uprave od Project on Countering Extremism and Online Hate – Harvard University; višji direktor za vladne zadeve pri Gilead Sciences; bil mentor pri pro-globalistični We Are Family Foundation (Susan Rockefeller; Tommy Hilfiger; Larry King; Deepak Chopra), 2018; bil kot predstavnik od Gen Next Foundation udeleženec od Aspen Digital – Aspen Institute.

Moderatorji in govorci

  • Whoopi Goldberg – pomembno sredstvo ”liberalne CIA”; članica selektorske uprave od Jefferson Awards for Public Service (Dobitniki nagrad – John D. Rockefeller III, Paul Mellon, Walter Cronkite, Henry Kissinger, Jimmy Carter, Walter Annenberg, Arthur F. Burns, Alan Greenspan, Hubert H. Humphrey, Cyrus R. Vance, Warren Christopher, Paul Volcker, William Webster, James A. Baker III, George Shultz, Paul Nitze, Colin Powell, Dick Cheney, Thurgood Marshall, Carla Hills, Sam Nunn, Bob Dole, Robert Rubin, Madeleine Albright, Condoleezza Rice, Sandra Day O’Connor, Lee Hamilton, Joe Lieberman, Michael Bloomberg, David Petraeus, Barbara Bush, Vartan Gregorian, Elie Wiesel, Jeffrey Sachs, Marian Wright Edelman, Jesse Jackson, Theodore Hesburgh, Bill in Melinda Gates, Steven Jobs, Jeff Skoll, Oprah Winfrey, Sean Parker, Lance Armstrong, Lauren Bush) – American Institute for Public Service (Selektorji – Laura W. Bush; Kirk Douglas; Michael Douglas; Thomas A. Daschle; Teresa Heinz; Mary E. King; Richard Lugar; Harry Reid; Kathleen Townsend; Jack Valenti); bila članica mednarodne svetovalne uprave od Jane Goodall Institute (del ”liberalne CIA”); bila članica globalne svetovalne uprave od Elton John AIDS Foundation (Jane Fonda; Sting; David Beckham; Donatella Versace); bila članica mednarodnega svetovalnega odbora od FilmAid International (spolni predator Harvey Weinstein; Robert de Niro; Rory Kennedy; Susan Patricof – International Rescue Committee; Susan Sarandon); leta 2010 sodelovala pri kampanji Give a Damn, zaradi ”diskriminacije” LGBT skupnosti; članica od National Rifle Association; leta 2017 govorila o pravicah transspolnih osebah na 28th GLAAD Media Awards (del ”liberalne CIA”); bila govornica pri 2017 Women’s March (del ”liberalne CIA”), ki je v glavnem sredstvo Georga Sorosa in Ford Foundation.
  • Matthew C. Waxman – član od Council on Foreign Relations, 2001 – ; študiral kot elitni Fulbright Scholar; Fellow od Hoover Institution; profesor prava na Columbia Law School, 2007 – ; bil so-predsedujoči od Cybersecurity Center pri Data Science Institute na Columbia University; višji svetovalec od WestExec Advisors (Michèle Flournoy; Antony Blinken; Lisa Monaco; David S. Cohen – CIA); bil raziskovalec pri RAND Corporation, 1995 – 1996; bil član osebja pri National Security Council (administracija Georga W. Busha), 2001 – 2003; imel višji položaj na State Departmentu, 2005 – 2007; imel višji položaj na Department of Defense, 2004 – 2005.
  • Dustin Moskowitz – so-ustanovitelj od Facebook; so-ustanovitelj in član uprave od Good Ventures (del ”liberalne CIA”), 2011 – ; so-ustanovitelj in predsedujoči od Open Philanthropy Project (del ”liberalne CIA”), 2014 – ; član uprave od Vicarious AI (Jeff Bezos; Mark Zuckerberg; Elon Musk; Mark Benioff; Ashton Kutcher), 2012 – ; član uprave in investitor od Breakthrough Energy (John Arnold; Jeff Bezos; George Soros; Prince Alwaleed bin Talal; Michael Bloomberg; Richard Branson; Ray Dalio; John Doerr; Bill Gates; Reid Hoffman; Jack Ma; Aditya Mittal; David Rubenstein; Masayoshi Son; Ben & Lucy Ana Walton); podpisnik od Buffettovega The Giving Pledge.
  • Larry Diamond – je član od Council on Foreign Relations, 2010 – ; bil član od Independent Task Force on U.S. Policy Toward Reform in the Arab WorldCouncil on Foreign Relations, 2004-2005; je Senior Fellow od Hoover Institution; član od Center on Democracy, Development and the Rule of Law – Freeman Spogli Institute for International Studies; so-vodja od Global Digital Policy Incubator – Freeman Spogli Institute for International Studies; član fakultativne svetovalne uprave od Center for Human Rights and International Justice (Francis Fukuyama) – Stanford University; ustanovni so-direktor od International Forum for Democratic Studies – National Endowment for Democracy; bil svetovalec od U.S. Agency for International Development; član uprave od Tahrir Institute for Middle East Policy (Francis Fukuyama; Marietje Schaake), ki je med drugim financiran s strani Rockefeller Brothers Fund8https://www.rbf.org/grantees/tahrir-institute-middle-east-policy; dostop 20.11.2021; član mednarodne svetovalne uprave od V-Dem; član mednarodnega svetovalnega odbora od Afrobarometer; bil član od American Committee for Peace in Chechnya; bil član svetovalne uprave od The Free Africa Foundation; bil član svetovalne uprave od Institute for a Democratic South Africa; član svetovalne uprave od Hong Kong Democracy Council; član svetovalne uprave od Electoral Reform Research Group (Francis Fukuyama) – New America Foundation; bil član svetovalne uprave od Roosevelt Institute; bil Fulbrightov gostujoču predavatelj na Bayero University, Nigerija.
  • David Kirkpatrick – član od Council on Foreign Relations, 2010 – ; kariero začel pri Time Inc.; višji urednik od Fortune Magazine, kjer je ustanovitelj in voditelj od Fortune Brainstorm Conference; ustanovitelj in generalni direktor od Techonomy Media Inc. (Marc Benioff – Salesforce, Jack Dorsey – Twitter, Reid Hoffman – LinkedIn, Padmasree Warrior – Cisco), ki prireja konference, katerih vidnejši udeleženci so poleg članov uprave od Technonomy še Philip D. Zelikow, Jeffrey Katzenberg, Bill Gates, Marissa Mayer – Yahoo!, Sean Parker – Facebook, Steve Case – AOL, Justin Fox – Bloomberg, Michael Teitelbaum – Alfred P. Sloan Foundation; član od Rework America (Penny Pritzker; Brad Smith – Microsoft; James Manyika; Rajiv Shah – Rockefeller Foundation) – Markle Foundation; član od International Media Council pri World Economic Forum.
  • Lucas Russert – delal kot dopisnik za NBC News, 2008 – 2016; bil istočasno gostujoči voditelj pri MSNBC (del Sun Valley Meetings).
  • Nicole Lapin – dopisnica in voditeljica pri CNN (del Sun Valley Meetings), 2005 – 2009; bila novičarska voditeljica tudi pri CNBC in pri Bloomberg; bila finančna dopisnica za Morning Joe od MSNBC; leta 2011 bila imenovana za sodnico pri Tribeca Film Festival (del ”liberalne CIA”) od Roberta de Nira (sredstvo ”liberalne CIA”).
  • Tim Kash – televizijski voditelj pri MTV (del Sun Valley Meetings) in ambasador od Staying Alive Foundation – MTV; ambasador od Prince’s Trust (Prince Charles); bil pokrovitelj od Great Ormond Street Children’s Hospital; izvršni producent in občasni voditelj Amazon Studios (del Sun Valley Meetings).

Panelitsti –

  • Amy Webb – ustanoviteljica in generalna direktorica od Webbmedia Group, ki se je preimenovala v Future Today Institute (Stranke in partnerji – AT&T; Honeywell; Cisco; H&M; Nokia; Fujitsu; PepsiCo.; IKEA; Chevron; Ericsson; PwC; Sony; Accenture; Charles Schwab Foundation; Ernst & Young; General Mills; Government of Dubai; Dow Jones; Microsoft; IBM; U.S. Air Force; Mastercard; Allianz; U.S. Federal Reserve System; Best Buy; Fidelity Investments; White House; Robert Wood Johnson Foundation; Hearst; John S. & James L. Foundation; NBCUniversal; U.S. Department of Defense; Univision; Carnegie Corporation of NY; Time Inc.)9https://futuretodayinstitute.com/clients/; dostop 31.1.2022; članica od Council on Foreign Relations, nekje po letu 2018; je Nonresident Senior Fellow od GeoTech Center pri Atlantic Council; članica od super elitnega Bretton Woods Committee; članica od Aspen Digital – Aspen Institute; pridružena raziskovalka pri MIT Media Lab (Nicholas Negroponte; Reid Hoffman; Yo-Yo Ma; Martha Minow), 2007 – ; predavateljica na Graduate School of Journalism pri Columbia University Sulzberger Program; članica svetovalne uprave od Knight-Batten Awards for Innovations in Journalism (John S. & Jamel L. Knight Foundation); članica svetovalne uprave od International Center for Journalists (del ”liberalne CIA”); profesorica strateškega predvidevanja na Stern School of Business pri New York University; Visiting Fellow na Säid School of Business (Paul Polman; Jacqueline Novogratz; Angela Ahrendts – Save the Children; Vindi Banga – Hindustan Unilever Ltd; Sergio Ermotti – UBS; Sam Gyimah – Goldman Sachs; Sam Gyimah – McKinsey & Co.; Yvonne Ike – Bank of America; Robert Kapito – BlackRock; Margarita Louis-Dreyfus; Khaled Said – Saïd Holdings; Howard Stringer – Sony Corporation; Michael Warren – Albright Stonebridge Group; Miles Young – Ogilvy and Mather) na Oxford University; bila Visiting Nieman Fellow pri Harvard University; je Foresight Fellow pri U.S. Government Accountability Office Center for Strategic Foresight; članica izvršnega odbora od Future of Media, Entertainment and Sport Board pri World Economic Forum; članica od Global Futures Council pri World Economic Forum; članica od Academy of Television Arts & Sciences; bila govornica pri TED Conferences; sodnica za nagrade Emmy.
  • Andrew Rasiej – višji svetovalec od Sunlight Foundation (del ”liberalne CIA”), 2008 – ; ustanovitelj in publicist od Personal Democracy Media (del ”liberalne CIA”); bil svetovalec od Billa in Hillary Clinton, Toma Daschleja, Dicka Gephardta, Howarda Deana; študiral kot David Rockefeller Fellow pri Rockefellerjevi New York City Partnership.
  • Joe Green – skupaj s Seanom Parkerjem je ustanovitelj in bil generalni direktor od aktivistične (grassroots) kampanjske aplikacije Causes (causes.com), 2006 – ; skupaj z Zunckerbergom je ustanovil spletno stran Facemash; svetovalec od Facebook (del od CFR; del Sun Valley Meetings), 2004 – ; so-ustanovitelj od tehnološkega softverja NationBuilder (Uporabniki za politične kampanje – Bernie Sanders; Amnesty International; NAACP; Donald Trump; Theresa May), 2011 – ; so-ustanovitelj od Psychedelic Science Funders Collaborative; partner pri Andreessen Horowitz (del Sun Valley Meetings); bil regionalni direktor pri predsedniški kampanji od Johna Kerrya, 2004.
  • Sam Graham-Felsen – bloger in novinar, ki je bil direktor spletnega dnevnika BarackObama.com/blog pri Obamovi predsedniški kampanji, 2007 – 2008; delal za revijo The Nation (del ”liberalne CIA”), od leta 2004 – 2007.
  • Scott Goodstein – bil External Online Director za Obama for America, 2008; delal za Democratic Legislative Campaign Committee; delal za Democratic Congressional Campaign Committee; ustanovitelj od Digital Media & Mobile Communications for Progressives imenovano Revolution Messaging (Financer od Bernieja Sandersa; stranke – American Federation of Government Employees, Color of Change PAC, Democratic National Committee, MoveOn.org, NextGen Climate Action, Progressive Change Campaign Committee)10https://www.influencewatch.org/for-profit/revolution-messaging/, 2009 – 2018; član direktorske uprave od PlasticFreeRestaurants.org, 2020 – ; član direktorske uprave od PopTech Institute (Partnerji – Rockefeller Foundation; Carnegie Corporation on NY; Nike; Microsoft; Toyota; Kia; Rita Allen Foundation; Kellogg School of Management)11https://poptech.org/partnership/; dostop 31.1.2022; predsedujoč upravi od Invisible Hands Deliver (Partnerji – Robin Hood Foundation; Grant Thornton; The Giving Back Fund)12https://invisiblehandsdeliver.org/our-corporate-partners; dostop 31.1.2022, 2021 – ; svetovalec od Water Works, 2018 – ; bil so-ustanovitelj od politične kampanjske Punkvoter.com (Člani – Bad Religion; Blink 182; Foo Fighter; Green Day; Ministry; NOFX; No Doubt; Offspring; Sick of it All; Tool); so-ustanovitelj od politične kampanjske Rock Against Bush (podobna, zdi se kot sredstva od ”liberalne CIA”, kot pri Punkervote.org); so-ustanovitelj od Artists for Bernie; so-ustanovitelj od Artists for Obama; so-ustanovitelj od Artists United for Change; ustanovitelj od Catalyst Campaigns, 2021 – ; član svetovalne uprave od Abortion Access Front, ki je projekt od NEO Philanthropy (del ”liberalne CIA”); bil panelist pri Brookings Institute in Milken Institute.
  • Joe Rospars – bil New Media Director in vodilni digitalni strateg in svetovalec med Obamovo predsedniško kampanjo, 2008 in 2012; bil glavni strateg med predsedniško kampanjo od Elizabeth Warren, 2020; delal za guvernerja Howarda Deana pri Democratic National Committee in za njegove kampanje, tudi predsedniško leta 2004; generalni direktor od Blue State Digital (Financer – Rockefeller Foundation. Stranke – Black Progressive Action Coalition; NAACP; Obama Foundation; Service Employees International Union; Sierra Club)13https://www.influencewatch.org/for-profit/blue-state-digital/ (Stranke – Google; Labour Party; Equality Now; Obama for America) 14https://www.bluestate.co/capabilities/grassroots-mobilization/, 2004 – ; Blue State Digital se je leta 2016 sestal pri Bellagio Center od Rockefeller Foundation15https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/2016-IFP-308-DEL-2016.06.24-bsd_rf_bellagio_readout_v1.pdf.
  • Richard Robbins – marketinški direktor za medijske inovacije pri AT&T (del Sun Valley Meetings; del CFR), 2004 – 2009, direktor za socialne inovacije od 2009 – 2011; vodil AT&T partnerstvo z Rock the Vote (del ”liberalne CIA”); ustanovitelj in generalni direktor od Upper West Strategies, 2012 – .
  • Shaarik H. Zafar – član od Council on Foreign Relations, 2008 – ; strokovnjak in višji politični svetovalec pri U.S. Department of Homeland Security; direktor za Public Policy pri Meta (Facebook); je Adjunct Assistant Professor International Relations and Security Studies na Georgetown University Walsh School of Foreign Service, 2018 – ; bil Program Misson Manager v pisarni od Director of National Intelligence (James Clapper), 2016 – 2018; bil Special Representative to Muslim Communities na U.S. State Department; bil namestnik vodje od National Counterterrorism Center pri Director of National Intelligence (Dennis C. Blair; James Clapper), 2009 – 2014; bil direktor od Global Engagement Directorate v White House in v tej vlogi Obamov svetovalec, 2011 – 2013; služil kot Special Counsel for Post 9/11 National Origin Discrimination pri U.S. Department of Justice; član svetovalne uprave od Mosaic (Muslim Federal Employee Association); bil govorec na temo Western Foreign Fighters in Syria: Implications for U.S. CVE Efforts pri Washington Institute for Near East Policy, 2014; bil govorec pri U.S.-Islamic World Forum 2015, ki je potekal v okviru od Center for Middle East Policy pri Brookings Institution in države Katar (top financer skrajnega islama in terorizma).
  • Sherif Mansour – višji programski uradnik od Freedom House (tesno povezan s CIA, ”liberalno CIA”, ”konservativno CIA” in liberalnim establišmentom), 2007 – 2012; Fellow od Center for the Study of Islam and Democracy (tesno povezan s ”CIA-jinim” National Endowment for Democracy; center povezan z vojno in ”demokratizacijo” v Libiji, Tuniziji in verjetno še kje po Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki), 2006 – 2007; bil projektni koordinator od Ibn Khaldun Center for Development Studies, 2003 – 2006, center je leta 2005 prejel sredstva od National Endowment for Democracy za vzpostvitev in vzdrževanje novega Egyptian Democracy Support Network; je MENA programski koordinator od Committee to Protect Journalists (del ”liberalne CIA”), 2012 – ; leta 2012, kot novi ameriški državljan in še vedno kot predstavnik od Freedom House, obtožen s strani egiptovskih oblasti zaradi delovanja v nelegalnih političnih in kampanjskih izobraževalnih programih.

Posebni gostje

  • Craig Hatkoff – skupaj z nekdanjo ženo Jane Rosenthal in Robertom de Nirom ustanovitelj in član uprave od Tribeca Film Festival (del ”liberalne CIA”); član od Clinton Global Initiative; član uprave od Sesame Workshop (del ”liberalne CIA”); član uprave od The Desmond Tutu Peace Foundation (del ”liberalne CIA”); član uprave od Child Mind Institute; član uprave od Rock and Roll Hall of Fame; član uprave od Alliance for Young Artists & Writers; član svetovalne uprave od Center for Impact Communications; direktor od Capital Trust, Inc.
  • Derek Brown – izvršni direktor od Peace Appeal Foundation; bil pod-predsednik in pridruženi predsedujoči od Ashoka (del ”liberalne CIA”).
  • James Haven Voight – brat bolj znanega top sredstva ”liberalne CIA” Angeline Jolie (članica od CFR); član direktorske uprave od Global Action for Children.
  • Marc Sageman – delal za CIA, 1984 – 1991; bil član od Afghan Task Force, 1987 – 1989, kjer je vodil ameriške programe z afganistanskimi mudžahedini; Fellow od Center for the Study of Terrorism pri Foreign Policy Research Institute.
  • Ambasador Stuart W. Holliday – član od Council on Foreign Relations, 2000 – ; predsednik in generalni direktor od Meridian International Center; član direktorske uprave od Council of American Ambassadors; član direktorske uprave od The International Foundation for Electoral Systems; bil Regional Director for North Africa, the Middle East and Turkey pri International Republican Institute, 1993 – 1995; bil izvršni direktor od Dallas Council on World Affairs, 1996 – 1997; bil pomožni programski direktor pri tedanjem guvernerju Georgu W. Bushu, 1998 – 2000; bil član Busheve administracije, tudi kot član od Homeland Security.

Alliance of Youth Movements Summit leta 2009

Udeleženci –

  • Carlos Pascual – član od Council on Foreign Relations, 2001 – ; član direktorske uprave od Atlantic Council; pod-predsednik in direktor od Foreign Policy Studies Programod pri Brookings institution, 2015 – ; Fellow od Center on Global Energy Policy (John Arnold; Lord Madingley; Thomas Donilon; Reid Hoffman; Meghan O’Sullivan) pri Columbia University; delal za USAID, 1983 – 1995; bil član od National Security Council, 1995 – 2000; služil kot State Department Coordinator for U.S. Assistance to Europe and Eurasia, 2003 – 2005; skupaj z Zuckernergom so-ustanovitelj od pro-migrantskega FWD.us.
  • Hillary Clinton
  • Jared Cohen – ki je govoril na temo The Use of Twitter in Moldovan Protests.
  • Jack Dorsey – so-ustanovitelj od Twitter (del od Sun Valley Meetings); govoril na temo The Use of Twitter in Moldovan Protests.
  • Natalia Morari – iz ThinkMoldova; govornica na temo The Use of Twitter in Moldovan Protests.
  • Oscar Morales – govorec (tudi 2008) na temo Using Social Media to Build a Global Movement; preko Facebooka vodil One Million Voices against FARC; skupaj z Dorseyem svetnik od pro-globalistične in ”liberalne CIA” One Young World.
  • In ostali.

Namen dogodka leta 2009 –

» … event will convene individuals, government officials, academics, and private and public sector leaders from around the world October 14-16, 2009, to explore ways to advance grassroots movements seeking positive social change through 21st century technology and tools. Secretary of State Hillary Rodham Clinton … is committed to connecting and empowering these young community leaders16https://2009-2017.state.gov/r/pa/prs/ps/2009/oct/130503.htm

Uporaba Twitterja je bila zelo pomembna za širjenje t.i. ”twitter revolucije” v Egiptu leta 2011 –

»The Egyptian “Papyrus” revolution became known as a “Twitter revolution,” with little papyrus on display. Despite the European financial crisis and the nuclear disaster in Japan, #egypt was the top hashtag on Twitter for 2011. Egypt had a much more advanced social media culture than did Tunisia or Libya during their revolutions. Egypt boasted the largest number of active Twitter users of any country experiencing an Arab Spring rebellion, with these users disproportionately based in Cairo, the site of the Tahrir Square protests and related violence. When President Mubarak flipped the Internet kill switch, Google and Twitter helped Egyptians to continue sending tweets by means of voicemail17Hannibal Travis, Wargaming the Arab Spring: Predicting Likely Outcomes and Planning U.N., Cornell International Law Journal, Vol. 46, Issue 1, 2013, str. 94

Ko je Clintonova prišla na State Department, je Jared Cohen, kot najmlajši član od Policy Planning ostal na State Departmentu še dve leti. V tem obdobju se je osredotočal na strategijo boja ”proti” radikalizaciji na Bližnjem vzhodu, nato pa je šel k Ericu Schmidtu v Google.
Na srečanju v Mehiki, so na prikriti način spletkarili za državni udar v Egiptu, kar je razvidno iz zaupne beležke, kjer je opomnjeno, da je aktivistov načrt v zgodnjem obdobju še vedno ”nerealističen.” Vendar, ko se je organizacija razvila, je postalo bolj razvidno dejstvo, da podpira upornike.

Movements.org

Leta 2011 s skrajno Muslimansko bratovščino tesno povezana The Alliance for Youth Movements postane Movements.org, ravno v trenutku, da je pomagala organizirati egiptovske ”ljudske aktiviste” z obnovljenim dostopom do interneta.
Hosni Mubarak je odstopil 11.2.2011, po 18 dnevnih protestih, predstavnik Muslimanske bratovščine pa je potrdil, da je ta skrajna islamska skupina sodelovala v revoluciji. Vplivni predstavnik bratovščine Mohamed Morsi postane predsednik junija 2012, in ostane na položaju do julija 2013, ko ga s položaja odstrani vojska preko državnega udara.

»Several scholars have argued that during the Arab Spring, the United States arrived at a complicated partnership with the Muslim Brotherhood and even Al-Qaeda veterans in Egypt, Libya, and elsewhere that contributed to the fall of secular regimes (by regional standards) with potentially cata¬strophic results. Testifying before a commission in the U.S. House of Rep-resentatives, Egyptian activist Cynthia Farahat [Middle East Forum – del ”konservativne CIA”] accused the Obama administration of “supporting the Muslim Brotherhood” and said that this policy should stop, for the “founders of Hamas and Al-Qaeda are not moderate and [the United States] should not be engaged in talks with them.” On February 3, President Obama asked for President Mubarak to achieve a transition with “a broad representation of the Egyptian opposition.” … Despite the rhetoric suggesting that Egypt’s transition will bring about universal human rights, some commentators argued that it threatened to empower a political party with a record of supporting female genital mutilation18Hannibal Travis, Wargaming the Arab Spring: Predicting Likely Outcomes and Planning U.N., Cornell International Law Journal, Vol. 46, Issue 1, 2013, str. 99

Clintonova je v znak javne podpore skrajnemu islamistu Morsiju odpotovala v Egipt, ter dejala –

»I have come to Cairo to reaffirm the strong support of the United States for the Egyptian people and their democratic transition. We want to be a good partner and we want to support the democracy that has been achieved by the courage and sacrifice of the Egyptian people.«19https://www.breitbart.com/politics/2016/09/23/hillary-clinton-sponsored-secretive-arab-spring-program-that-destabilized-middle-east/

Financerji od Movements.org leta od leta 2008 do 2011

»Howcast [Paul Tudor Jones] … Edelman … MTV [Sun Valley Meetings] … MeetUP … Pepsi [del od CFR] … CBS News [Sun Valley Meetings] … YouTube [Sun Valley Meetings; del od CFR] … Facebook [del od CFR; Sun Valley Meetings] … MSNBC [Sun Valley Meetings] … National Geographic … Omnicom Group … Past Public Partnerships: Columbia Law School … U.S. Department of States … Home Office«20https://web.archive.org/web/20110712190952/http://www.movements.org/pages/sponsors; dostop 12.3.2022

Pokrovitelji od Movements.org leta 2011

»Howcast. Edelman. MTV. Meetup. Pepsi. CBS News. Mobile Accord. You Tube. Facebook. MSNBC. Gen Next. National Geographic. Omnicom Group. Access 360 Media. Past Public Partnerships: … Columbia Law School. U.S. Department of State. Home Office21https://web.archive.org/web/20110712190952/http://www.movements.org/pages/sponsors

Člani uprave od Movements.org leta 2011 –
Jared Cohen; Jason Liebman – Howcast Media, Google; Roman Tsunder – Access 360 Media, gen-next.org; Susannah VilaThe Nation, Huffington Post, PBS MediaShift, FOX News, CNN, New York Times; Amy Hamblin – Obama for America.

Leta 2012 je Movements.org postal del od Advancing Human Rights, ki jo je leta 2010 ustanovil Robert L. Bernstein. Bernestein je tudi ustanovitelj od Human Rights Watch (del ”liberalne CIA”), katere najpomembnejši financer je George Soros. Bernstein pa je bil predtem 25 let tudi generalni direktor od Random House. Bernstein je dobil nagrado Spirit of Liberty Award od People for the American Way, katere ključni ustanovitelj je top sredstvo ”liberalne CIA” Norman Lear. People for the American Way, ki se je začel kot projekt od Tides Foundation, je močno financiran s strani vodilnih fundacij ”liberalne CIA”, kot so Ford Foundation, Rockefeller Brothers Fund, Sorosove Open Society Foundations, Annenberg Foundation in ostalih.

V Siriji je Movements.org skupaj s katarsko Al-Jazeero, ki je pomemben promotor skrajne Muslimanske bratovščine, ustvarilo interaktivni spletni zemljevid, kjer so bili prikazani Assadovi uradniki, ki so pobegnili iz sirskega režima, ter se v nekaterih primerih pridružili uporniškim skupinam v Siriji.

Obama, kot sredstvo liberalnega establišmenta, pred tem pa bil sredstvo ”liberalne CIA”, je v tej vlogi vseskozi zelo naklonjen skrajnim islamistom. Tako se je leta 2009, ko je postal predsednik ZDA na srečanju G20 globoko priklonil saudskemu kralju Abdullahu, da bi z obema rokama držal monarhovo iztegnjeno dlan. Takšne naklonjenosti niso Savdijcem pokazali niti pakistanski voditelji, ki živijo od Savdske velikodušnosti.
Istega leta se je Obama odpravil v Egipt, kjer je vztrajal, da je med njegovim govorom na vidnih sedežnih mestih med občinstvom prisotna tudi skrajna Muslimanska bratovščina. S tem je dal liberalni establišment preko Obame jasno vedeti, da je podelil uradno priznanje prepovedani (skrajni) skupini kot pravim predstavnikom muslimanov, proti tem muslimanom, ki si prizadevajo za liberalno sekularno demokracijo, brez zatiralskega avtoritarizma in srednjeveškega šeriatskega prava.
Skupaj s temi pripravami na podpiranje skrajnega islamizma je State Department leta 2010 odpravil prepoved potovanja za Tariqa Ramadana, znanega podpornika Muslimanske bratovščine in vnuka od Hassana al-Bannaje, ki je bil njen ustanovitelj. Paul Berman v svoji knjigi The Flight of the Intellectuals (2010) piše, da so bili ustanovitelji Muslimanske bratovščine tesni zavezniki s pomembnimi nacističnimi kolaboranti. Tako je bil njegov dedek Hassan al-Banna pomemben podpornik jeruzalemskega muftija Amina al-Husseinija, ki je bil izjemno vplivni nacistični kolaborant in je imel preko arabskega radijskega programa vrsto oddaj, preko katerih se je javljal direktno iz Berlina. Med temi radijskimi programi, je pozival Arabce naj se dvignejo in začnejo pobijati Žide. Po vojni je al-Banna pripeljal jeruzalemskega muftija v Kairo, da bi s tem preprečil njegovo obsodbo za vojne zločine in pri tem dejal – »This hero who challenged an empire and fought Zionism with the help of Hitler and Germany. Germany and Hitler are gone, but Amin al-Husseini will continue the struggle22https://www.mhpbooks.com/new-yorker-writer-and-others-confront-tariq-ramadan-with-new-charges/
Al-Banna je v svojem delu “Epistle to the Young” zapisal, da sta bila Mussolinijeva Italija in nemški rajh  modela za Muslimansko bratovščino. V svojem delu “To what do we Summon Mankind” pa je zapisal, da sta bila Hitler in savdski kralj Saud prav tako vzor za Muslimansko bratovščino.23https://www.mhpbooks.com/new-yorker-writer-and-others-confront-tariq-ramadan-with-new-charges/
Ramadan vlogo svojega dedka opravičuje s tem, da je šlo za egiptovski boj proti britanskemu kolonializmu. Po drugi strani pa pravi, da so določeni citati izvzeti iz konteksta, ter da njegov dedek ni nikoli podpiral nacizma ali fašizma.
Po drugi strani, ko analiziramo Bermana, je jasno, da je vsaj do neke meje tesno povezan z omrežjem neokonservativcev. Berman je bil leta 2005 Bosch Fellow in Public Policy pri super elitni The American Academy in Berlin; Senior Fellow od The World Policy Institute (ustanovitelj super elitni C. Douglas Dillon; financer Rockefeller Brothers Fund); bil John D. & Catherine T. MacArthur Fellow, 1991; avtor knjige Power and the Idealists: The Passion of Joschka Fischer and its Aftermath, v katero uvod je napisal super elitni Richard Holbrooke. Podpornik vojne v Afganistanu in Iraku, ter to (hinavsko) opravičeval, da je to vojna proti fašizmu. Sredstvo ”liberalne CIA” Michael Moore je bil leta 1986 odpuščen od revije Mother Jones (del ”liberalne CIA”), ker ni hotel objaviti Bermanovega članka, ki je bil kritičen do Sandistov.

Po pisanju Bermana naj bi sam al-Banna izražal pro-nacistične in anti-semitske poglede. Prav tako Ramadan citira in visoko ceni duhovnega vodjo Muslimanske bratovščine Sheikha Yusufa (Youssefa) al-Qaradawija, ki izraža podobne poglede. Ramadan ni nikoli obsodil tega, kot tudi zanika, da so njegov dedek in Muslimanska bratovščina karakterizirani z anti-semitskimi in totalitarnimi pogledi. Za Ramadana se zdi, da je vseeno tesno povezan z anglo-ameriškim establišmentom za njihove geopolitične igre. S tem, ko je Obamova administracija Ramadanu omogočila potovanje v ZDA, pa je imel številna predavanja z ameriških organizacijah, ki so povezane z Muslimansko bratovščino.

Ramadan je bil vse do leta 2018, do obtož posilstev, profesor sodobnih islamskih študij na St Antony’s CollegeUniversity of Oxford, kot tudi profesor na Faculty of Theology and Religion, prav tako na University of Oxford. Prav tako je bil Ramadan profesor na Faculty of Islamic Studies na Hamad Bin Khalifa University, v Katarju, kateri je vodilni financer Muslimanske bratovščine. Prav tako je bil direktor od Research Centre of Islamic Legislation and Ethics v Dohi, kjer je deloval skupaj z Youssefom al-Qaradawijem, ki je med drugim tesno povezan z raznimi terorističnimi skupinami.

Ramadan pa je od leta 2014 član od International Union of Muslim Scholars, katere ustanovitelj je Qaradawi. Več o Qaradawiju, s katerim je Ramadan povezan vsaj od leta 1997, v nadaljevanju.

Ramadan je član od UK Foreign Office Advisory Group on Freedom of Religion or Belief, med drugim skupaj z Davidom Mephamjem iz Human Rights Watch, Edom Husainom iz Council on Foreign Relations, Kate Allen iz Amnesty International, Waqar Azmi iz Remembering Srebrenica.

Ker leta 2005 Busheva administracija (verjetno bolj zaradi političnih igric, ker družina Bush je družinska prijateljica z vodilnimi terorističnimi državami) ni hotela izdati potovalne vize za Ramadana, sta American Civil Liberties Union (del ”liberalne CIA”) in New York Civil Liberties Union (podružnica od ACLU) vložile tožbo proti ameriški vladi v imenu American Academy of Religion, American Association of University Professors in PEN American Center, kjer bi moral Ramadan imeti predavanja. State Department je to odločitev sprejel na podlagi dokazov, da je Ramadan od leta 1998 do 2002 doniral skupno $940 za Committee for Charity and Support for the Palestinians, ki je tesno povezana s teroristično skupino Hamas. Številni kritiki opozarjajo, da Ramadan govori eno svoji muslimanski publiki (stališča skrajne Muslimanske bratovščične) v Franciji ali v muslimanskih državah, drugo pa zahodni javnosti.

V Franciji pa so se pojavile obtožbe, da naj bi Ramadan posilil štiri ženske. Prva obtožba se nanaša na dogodke med 2013-2014, ko naj bi posilil svojo spremljevalko. Zaradi njenega pričevanje je moral Ramadan priznati zunajzakonsko razmerje, vendar dejal, da je bilo sporazumno. Nato so sledile še ostale obtožbe, pri zadnji ga je švicarska državljanka obtožila, da jo je leta 2008 posilil v Ženevi. Poleg tega so Ramadana obtožili, da je imel neprimerna razmerja s študentkami, ko je učil v Ženevi. Pri teh obtožbah so se oglasila tudi sredstva ”liberalne CIA” iz #MeToo.

Ramadan je tudi predsednik od pro-palestinskega European Muslim Network v Bruslju, kjer delujejo številni muslimanski aktivisti in profesorji. Leta 2020 pa je ustanovil center za učenje vere, spiritualizma, etike in feminizma Chifa.
Francosko-švicarski novinar Ian Hamel je pri tem zapisal –

»Harvey Weinstein hadn’t even thought about it, but Tariq Ramadan himself dared to create a training centre giving courses in feminism and ethics! Do you want to know what this individual is capable of?«24https://www.thenationalnews.com/world/alleged-rapist-tariq-ramadan-to-launch-centre-teaching-feminism-1.1071901; dostop 22.4.2021

Za odstavitev Morsija je Ramadan dejal, da je bila to orkestrirana zarota Amerike in Izraela. Ta njegova izjava, preko katere iz ekstremista Morsija dela žrtev, je močno poenostavljena. Sicer je res, da so se po odstavitvi Morsija, ki je bil kot član bratovščine (uradno) izredno anti-izraelski in pro-palestinski, močno izboljšali odnosti z Izraelom. Vendar so ključni financerji Egipta po odstavitvi Morsija Savdska Arabija, Kuvajt in Združeni Arabski Emirati, samo leta 2014 financirali Egipt v višini $20 milijard, z obljubami, da več še sledi. Leta 2015 pa je Egipt tudi sodeloval skupaj s Savdsko Arabijo v vojni proti Jemnu.
ZDA, top geopolitični partner Savdske Arabije, za časa Bidena še vedno donirajo $1milijardo letno, s tem, da morajo v duhu kršenja ”človekovih pravic” v imenu ”liberalne CIA” odtegniti $300 milijonov.

Academy of Change

Ta del je povzet po Reutersu, ki je propaganda liberalnega establišmenta in je pomemben financer od Council on Foreign Relations.
Če gre verjeti uradni zgodbi, je v zgodnjem obdobju leta 2005 egiptovski računalniški inženir Saad Bahaar brskal po internetu, ko je naletel na trojico egiptovskih izseljencev, ki so zagovarjali ”ne-nasilne tehnike”, preko katerih bi se strmoglavil mogočnež Hosni Mubarak. Bahaar, ki se je zanimal za politiko in kako spremeniti Egipt, je prevzela ideja, zato je kontaktiral skupino. To trojico so sestavljali Hisham Morsy (Mursi) – zdravnik, Wael Adel – gradbeni inženir, in Adelov bratranec Ahmed – kemik. Vsi trije so živeli v Londonu. Ta trojica se je zgledovala po delovanju srbske skupine Otpor! (CIA sredstvoin preučevala njihove proteste leta 2000, ko so strmoglavili Miloševića. Eden od njihovih najljubših mislecev je bil Gene Sharp, pomembno CIA sredstvo za ”nenasilne revolucije”. Ta skupina je leta 2004 tudi ustanovila spletno stran, preko katere je propagirala državljansko nepokorščino v arabskem jeziku.
Prvotno so bile dejavnosti teh treh Egipčanov čisto teoretične. Novembra leta 2005 pa je Wael Adel prišel v Egipt, kjer je imel tridnevno urjenje o državljanski nepokorščini. Med občinstvom je bilo okoli 30 članov proti-Mubarakove skupine Kefaya, katere ime v arabščini pomeni ”Enough”. Kefaya je dobila na prepoznavnosti med predsedniškimi volitvami septembra leta 2005, na katerih je premočno zmagal Mubarak. Med temi protesti so bili člani Kefaye napadeni, nekatere ženske članice pa so bile slečene do golega. Bahaar se je na tečaju pridružil Adelu in tako začel kariero podzemnega trenerja in ”nenasilnega” aktivista.
Adel je učil aktiviste kako delovati znotraj decentraliziranega omrežja, ker se s tem otežuje varnostni službi, da jih odstrani z aretacijo njihovih voditeljev. Aktivistom pa je bilo tudi predstavljeno kako vzdrževati discipliniran ”nenasilni” pristop v primeru policijske brutalnosti in kako osvojiti očividce.

»“The third party, the bystander sitting on the fence, will join when he realises that security forces’ use of violence is unwarranted,” Bahaar said in one of a series of interviews with Reuters. “Security will harass you to provoke an angry violent response to justify a repressive crackdown in the name of law and order. But you must avoid this trap.”
The process took time. As Wael Adel put it during an interview in a rundown Cairo cafe in March, there was a process of “trial and error” before Egypt’s non-violent warriors were strong enough to begin to take on a dictator.
Kefaya, for example, did run some more campaigns – including one for judicial independence in 2006. But it failed to stir mass protests or expand beyond the middle class elite. There was also internal disagreement between its younger activists and older politicians. By 2007, it had lost its momentum and many had quit25https://www.reuters.com/article/idINIndia-56300120110413

V tem času se ta trojica Egipčanov preoblikuje v skupino imenovano Academy of Change, ter se iz Londona preseli v Katar. Akademija postane okno za egiptovske aktiviste v gibanja ”ne-nasilne nepokorščine” izven arabskega sveta. Da bi razširila nove metode upora, je skupina napisala knjige o ”ne-nasilnem aktivizmu”, katerih fokus je bil na arabskem svetu.

»A year later the Academy published “Shields to Protect Against Fear”, a manual on techniques to protect one’s body against attacks by security services during a protest. “The idea of non-violent protest is not martyrdom,” Adel said. “We knew to get ordinary Egyptians, and Arabs, to face their governments and security, they have to have tools to protect themselves. This boosts the morale and enthusiasm to go to the street.”«26Ibid.

Ideje, ki jih je zagovarjala akademija, so se razširile po Egiptu. Pozivi po spremembah so dosegli industrijske predele, kjer so velike skupine delavcev dolgo časa trpele zaradi nizkih plač in slabih delovnih pogojev. Naraščajoče gospodarske stiske so mobilizirale delavce v mestu Mahalla El Kobra, ob delti reke Nil, kjer je dom največje državne tovarne tekstila. Delavci so bili v stiku z aktivisti iz skupine Kefaya in z ostalimi ”neodvisnimi” delavskimi aktivisti. S tem so se začele priprave za trajno množično mobilizacijo.
Prvi večji dogodek je bil decembra leta 2006 v Mahalli, ko je 20,000 tekstilnih delavcev uprizorilo šest dnevni prostest zaradi neizplačanih dodatkov.

»The protesters — peaceful but stubborn — confused police forces accustomed to clashing with disorganized crowds. The government offered concessions to avoid losses from a halt to production27Ibid.

Ko so aprila leta 2008 v Mahalli ponovno izbruhnili prostesti zaradi naraščajočih cen, so pozivi nekdanjega aktivista Kefaye Ahmeda Maherja za podporo protestov propadli. Med temi protesti je izbruhnilo nasilje. Po pričevanju aktivistov, so policisti v civilu uničevali javno in policijsko lastnino, nato pa za to krivili protestnike. Protesti so potekali tri dni, policisti so streljali z naboji in solzivcem, medtem, ko je razjarjena množica metala kamenje. Vsaj trije protestniki so bili ubiti, na stotine je bilo ranjenih in veliko aretiranih.

Iz skupine Kefaya nato nastane Facebook gibanje April 6, o katerem več v nadaljevanju.

Kar Reuters ne omeni je to, da je trojica londonskih ”aktivistov”, ki so-ustanovi Academy of Change, del skrajne Muslimanske bratovščine, ter močno povezana s katarskimi geopolitičnimi/skrajno islamskimi cilji v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Ti cilji pa so usklajeni s cilji liberalnega establišmenta/CIA.

Selitev od Academy of Change iz Londona v Katar pa ni naključje. Katar je v tistem času postajal opaznejši dejavnik v preoblikovanju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. V Katarju je tudi največja ameriška vojaška baza na Bližnjem vzhodu, zato je jasno, da je v samo dogajanja okoli katarskega financiranja skrajnega islama in terorizma močno vpet tudi liberalni establišment/CIA. Pri tem je potrebno poudariti, da sama skrajna Muslimanska bratovščina skoraj nima nobenega vpliva v Katarskih notranjih zadevah. Podobno velja tudi za Al Jazeero, največji arabski televizijski kanal, ki ima svoj sedež v Dohi. Al Jazeera, ki pokriva dogajanje iz celotnega področja arabskega sveta, se z razlogom vzdrži poročanja o kontroverznih dogodkih v Katarju. Formalna organizacija Muslimanska bratovščina v Katarju se je razpustila leta 1999.

Muslimanska Bratovščina in njeni vidnejši posamezniki med ”arabsko pomladjo”

Poročilo o Muslimanski Bratovščini in o njenih možnih povezavah s terorizmom, ki ga je leta 2005 pripravil Council on Foreign Relations

»A widespread Islamist organization founded in 1928, the Brotherhood seeks to Islamize societies from the ground up and compel governments in Muslim countries to adhere to sharia, or Islamic law. At various times in its history, the group has used or supported violence and has been repeatedly banned in Egypt for attempting to overthrow Cairo’s secular government. Since the 1970s, however, the Egyptian Brotherhood has disavowed violence and sought to participate in Egyptian politics. The U.S. State Department does not include the group on its list of terrorist organizations. …
One reason the Brotherhood’s commitment to nonviolence is unclear: The original Egyptian organization has spawned branches in 70 countries. These organizations bear the Brotherhood name, but their connections to the founding group vary and some of them may provide financial, logistical, or other support to terrorist organizations. Some terrorist groups—including Hamas, Jamaat al-Islamiyya, and al-Qaeda—have historic and ideological affiliations with the Egyptian Brotherhood. In addition, some of the world’s most dangerous terrorists were once Egyptian Muslim Brotherhood members, including Osama bin Laden’s top deputy Ayman al-Zawahiri. The organization is like “stepping stone,” says Evan Kohlmann, an international terrorism consultant. “[For] someone who is interested in dedicating their lives to a radical Islamist cause, it can be a pathway up…to a more serious dealing with Islam.”
Despite these links, many experts view the Brotherhood as more moderate than other Islamist organizations operating in the Middle East. “The bulk of the group is peaceful,” says Kenneth Katzman, senior Middle East analyst for the Congressional Research Service. In Egypt, the banned Brotherhood has significant political influence, forging alliances over the last twenty years with legal Egyptian political groups including New Wafd, Liberal, and Socialist Labor parties. Its supporters lead many Egyptian professional unions, are active on university campuses, and have pioneered popular social welfare programs. …
Some U.S. officials say legalizing the Muslim Brotherhood in Egypt is dangerous, given the group’s potential terror links and its long history of opposition to Israel. Others say legalization could draw moderate Muslims who identify with the Brotherhood’s ideology to participate in electoral politics, thereby isolating violent jihadis28https://www.cfr.org/backgrounder/does-muslim-brotherhood-have-ties-terrorism

Številni skrajni predstavniki Muslimanske bratovščine so tesno povezani s pomembnim katarskim medijem Al-Jazeera, kot tudi s pomembnimi evropskimi univerzitetnimi centri.
Jasim Sultan, nekdanji član katarske Muslimanske bratovščine je v televizijskem intervjuju dejal, da je bila odločitev za razpustitev katarske bratovščine upravičena, ker je država upravljala svoje verske dolžnosti. Sultan nadzira Al Nahdah (Awakening) Project, ki uradno vključuje usposabljanje, objavljanje in predavanje o javnem aktivizmu. Sultan je med drugim avgusta leta 2011 napisal članek, v katerem je pozival egiptovske islamiste, da spremenijo svoj diskurz in naj se usmerijo proti ”partnerski misli”, namesto, da se osredotočajo na ”infiltriranje v družbo, da bi jo nadzorovali”. Sultan je bil aktiven v usposabljanju islamistov v Egiptu in ostalih državah o tem, kako delovati znotraj institucij ”demokracije”.
Druga pomembna stvar v povezavi med Katarjem in bratovščino je, da je bil njun odnos vzpostavljen in vzdrževan vglavnem preko osebnih povezav, kar igra ključno vlogo. Doha je gostila individualne ”aktiviste”, ter jim zagotavljala prebižališče in zaposlitev.

Yusif Al Qaradawi

Eden teh, ki je tesno povezan z Al Jazeero in Muslimansko bratovščino je tudi vplivni skrajni islamist Yusif Al Qaradawi, ki je mednarodni duhovni vodja Muslimanske bratovščine, ter bil tudi večkrat pozvan naj postane tudi njihov uradni vodja. Qaradawi prebiva v Katarju, sicer pa je egiptovskega izvora in po njem se imenuje ”proti-ekstremistični” Al-Qaradawi Centre for Islamic Moderation and Renewal na Qatar Facultiy of Islamic Studies (uradna ustanoviteljica je Sheikha Mozah Nasser al-Misnad, predsedujoča od Qatar Foundation). Preko televizijskega programa o islamskih zakonih in načelih Ash-Shariah wal-Hayat, ki ga ima na Al Jazeeri, pa je postal svetovna zvezda, saj ima med 60-80 milijonov gledalcev.

Qaradawi je ustanovni predsedujoči od International Union of Muslim Scholars, katerega pod-predsedujoči je Abdallah bin Mahfudh ibn Bayyah, vplivni savdski islamski profesor na King Abdul Aziz University, katere ključni mož je bil savdski kralj Faisal bin Abdulaziz Al Saud. Na tej savdski univerzi pa se je izobraževal tudi Osama bin Laden. Vpliv Qaradawija se kaže tudi preko njegovega tesnega poznanstva s palestinskim vodjem Hamasa v Gazi Ismailom Haniyem. Hamas je veja od palestinske Muslimanske bratovščine. V znak spoštovanja se mu je Haniy priklonil in mu poljubljal roko. Qaradawi, ki je tesno povezan s skrajnimi islamisti in teroristi, ima prepoved potovanja v Francijo, Veliko Britanijo in ZDA. Kljub temu Qaradawija nekateri imenujejo ”zmerni” islamist – verjetno, ker imajo z njim ”plemenite” namene. Poleg vseh skrajnosti ali kot bi rekli nekateri zmernosti, Qaradawi dopušča palestinske samomorilske napade.

Qaradawi je predsedujoči od palestinske Union of Good, katera vključuje okoli 250 nevladnih in ”dobrodelnih organizacij”, in je bila s strani U.S. Department of the Treasury imenovana za teroristično entiteto, zaradi njene podpore Hamasu. Union of Good je tudi na terorističnem seznamu od State Departmenta, kar pa ni problem, da State Department oz. liberalni establišmenta/CIA brez posledic sodeluje s temi skrajnimi islamisti in teroristi za doseganje ciljev globalizma. Član uprave od Union of Good je tudi Abd al-Majid al-Zindani, pomemben član jemenske Muslimanske bratovščine in financer Bin Ladena in al-Kajde. Članica od Union of Good je International Islamic Relief Organization iz Savdske Arabije, ki je tesno povezana z družino bin Laden in al-Kajdo. Članica od Union of Good je ameriška pro-palestinska Holy Land Foundation, ki je tesno povezana s Hamasom. Članica od Union of Good je Al-Aqsa Islamic Charitable Society Yemen, ki jo vodi vplivni jemenski skrajni islamist Mohammed Ali Hassan Al-Moayad, v 80ih duhovni vodja Osame Bin Ladena, ter pomemben financer, rekrut in oboroževalec al-Kajde in Hamasa. Turška pro-palestinska in z UN-om povezana IHH Humanitarian Relief Foundation, je preko Muslimanske bratovščine in turške obveščevalne dobavljala orožje za muslimanske ekstremiste v sirski vojni, med drugim za al-Kajdo. S strani Savdske Arabije financirana pro-palestinska World Assembly of Muslim Youth, ki je hkrati del Muslimanske bratovščine, je prav tako povezana s terorističnimi skupinami, med drugim v Albaniji. Članica od Union of Good je teroristična pro-palestinska organizacija al-Aqsa Foundation, povezana s prej omenjenim Al-Moayadem, in je močno razvejana po Evropi.

Leta 1997 je Qaradawi ustanovil globalno muslimansko spletno stran IslamOnline, ki se upravlja preko Al-Balagh Cultural Society v Dohi. Glede na vse dogodke v Egiptu oz. nasploh v Severni Afriki, ne preseneča ”ugotovitev” super elitnega Brookings Institute (tesno povezanega s Katarjem in Savdsko Arabijo – Brookings Doha Center), da skrajni islamist Qaradawi predstavlja ”mainstream” v egiptovski družbi, ter da ugaja tudi mnogim Egipčanom, ki niso islamisti.
Po egiptovski ”revoluciji” leta 2011, se je Qaradawi pojavil v Egiptu prvič po letu 1981 in tudi podprl tedanjega egiptovskega predsednika Mohammeda Morsija, prav tako vplivnega člana skrajne Muslimanske bratovščine. Na trgu Tahrir je 18 februarja leta 2011 vodil petkove molitve in nagovoril občinstvo, ki ga naj bi bilo preko 2 milijona.

Skladno s politiko liberalnega establišmenta in njegovo vodjenje ”arabske pomladi”, pa je Qaradawijeva hčerka Siham al-Qaradawi (to sicer ne pomeni, da je sama podpornica skrajnega islama ali terorizma) v obdobju 2010-2011 dobila elitno Fulbright Scholarship, ki ga podeljuje State Department, katerega je tedaj vodila Hillary Clinton. Pri tem se postavlja vprašanje, kako je možno, da je hčerka najbolj znanega proti-ameriškega klerika uspela dobiti štipendijo, ki jo financirajo ameriški davkoplačevalci. Zelo verjetno, da zaradi samih geopolitičnih ciljev. Siham se je med drugim izobraževala tudi na Caltech in v Evropi, danes pa predava na Qatar University, v obdobju od 2005 – 2016 pa je bila članica guvernerske uprave od Qatar University, katero vodi vladajoča katarska družina Al Thani. To se je zgodilo v času, ko je Union of Good, katero vodi njen oče, so-organiziral Gaza Freedom Flotilla.

Prav tako zaradi podpore State Departmenta skrajnim islamistom, je ta v istem obdobju in sicer leta 2012 odobril vizo Haniju Noureddinju (do leta 2012 član po-revolucijskega egiptovskega parlamenta), članu prepovedane islamske skupine Gamaa Islamiya (financirani s strani Irana, Sudana in Al-Kajde), ki je bila povezana s terorizmom, da se je skupaj z ostalimi egiptovskimi zakonodajalci sestal z ameriškimi uradniki v Beli hiši in na State Departmentu, glede egiptovske tranzicije v ”demokracijo”. Vizo je v tem obdobju dobil tudi pakistanski islamist Imran Khan, da je 4. julija v Houstonu govoril med zbiranjem sredstev za svojo proti-ameriško kampanjo blokade dobave za enote od zveze NATO.

21. februarja leta 2011 je Qaradawi spregovoril tudi o protestih v Libiji in izdal fatvo za Gadafija, ki je preko šeriatskega prava pomenila njegovo smrtno obsodbo. Qaradawi pa pozival k ubijanju ameriških vojakov v Iraku in homoseksualcev, ter kot znani anti-Semit izjavil, da je Hitler postavil Žide tam, kamor spadajo.
Avgusta leta 2005 je Wall Street Journal poročal, da je European Council for Fatwa and Research, ki ima sedež v Dublinu in katerega predsednik je Qaradawi, za svoje teološke razprave uporabljal prevarantsko antisemitsko knjigo Protocols of the Elders of Zion, katero kar precej pogosto uporabljajo pomembni islamski učenjaki in ostali, za anti-židovsko propagando. European Council for Fatwa and Research je del mreže organizacij, preko katerih se širi ideologija skrajne Muslimanske bratovščine in katerega člani so tudi pripadniki skrajnega Hamasa. Qaradawi tudi podpira samomorilske napade na vse Izraelce, vključno z napadi na noseče ženske, ker bodo te, kot pravi, rodile nove militante.

8 maja 2013 je Qaradawi obiskal Gazo in v svojem govoru podprl Hamas, ter pozval Palestince, da sodelujejo z ostalimi Arabci in muslimani po celem svetu pri uničenju Izraela. Tukaj tudi ne preseneča, da je vplivni židovski/zionistični Anti-Defamation League (del ”liberalne CIA”), ki sicer javno hitro obsodi takšne ekstremiste kot je Qaradawi, v resnici del istega omrežja elitne (vojne) geopolitike, globalizma in poneumljanja javnosti.

Leta 2003 je Qaradawi obiskal Švedsko, ki je pro-globalistični model sodobne neumne multi-kulturne družbe po vzoru liberalnega establišmenta in s prevladujočo ideologijo ”liberalne CIA” in z vsemi njenimi radikalnimi elementi, kjer so ljudje, kot je Qaradawi in njegov način delovanja očitno zaželjeni. Temu primerno Švedska zaradi migracij, postaja vedno bolj radikalna in nasilna država. Podobno kot ostale evropske države z množičo migrantov. Med konferenco v mošeji v Stockholmu, ki jo je organizirala Muslim Association of Sweden, je Qaradawi izrazil svojo podporo samomorilskim napadom na izraelske civiliste, ter pozval, da je borba proti izraelski okupaciji palestinskega ozemlja ”nujni džihad”.

Oxford Centre for Islamic Studies

Qaradawi je bil, vsaj od leta 2004 – 2006, upravitelj od Oxford Centre for Islamic Studies, katere pokrovitelj je super elitni globalist princ Charles.

Leta 2022 so upravitelji od Oxford Centre for Islamic Studies –

  • vsaj od leta 2005 dalje savdski princ Turki Al-Faisal (vodilni sponzor mednarodnega islamskega terorizma in skrajnega islama; pomemben zaveznik liberalnega establišmenta/CIA; kot vodja savdske obveščevalne pomemben pri financiranju mudžahedinov v Afganistanu; bil leta 2006 govorec pri CFR; bil udeleženec od Forstmann Little Conferences; bil višji svetovalec od Middle East Strategy Task Force – Atlantic Council, 2016; skupaj s Sorosom član svetovalne uprave od Munich Security Conference; upravitelj od Asia Society; imel 5% delež v Al Haramain Foundation, ki je tesno povezana s financiranjem mednarodnega terorizma; udeleženec od World Economic Forum; član od West-Islamic World Dialogue – World Economic Forum; bil govorec pri Belfer Center for Science and International Affairs; bil upravitelj in kasneje svetovalec od Sorosove International Crisis Group; redni gost od Clinton Global Initiative; udeleženec od Concordia Summit; član svetovalne uprave od pro-UN medverskega International Peace Institute; bil član od CIA/Mossad obveščevalnega Safari Club; bil udeleženec od ultrakonservativnega Le Cercle; tesen prijatelj od pomembnega preprodajalca orožja Adnana Khashoggija);
  • Sultan Nazrin Shah iz Malezije;
  • Shaikh Mohammed Al-Sabah iz Kuvajta;
  • Dominic Grieve (generalni tožilec za Walles in Anglijo, 2010 – 2014; član parlamenta, 1997 – 2019; bil Chair of the Intelligence and Security Committee; član od Joint Committee on the National Security Strategy; guverner od Ditchley Foundation, 2010 – ; predsedujoči od Independent Commission – Islamic Relief Worldwide, ki je tesno povezana s Hamasom in Muslimansko bratovščino, kot tudi z radikalno, pro-teroristično in pro-migrantsko Council on American-Islamic Relations);
  • Abdullah Gül (ustanovni član Erdoganove stranke AKP; skupaj z Erdoganom pomemben podpornik skrajne Muslimanske bratovščine in egiptovskega predsednika Morsija; bil član od NATO Parliamentary Assembly; bil dolgoletni član Sveta Evrope; bil govorec pri World Leaders Forum – Columbia University; član mednarodne svetovalne uprave od Shanghai Forum; delal za Islamic Development Bank, Savdska Arabija 1983 – 1991; dobitnik od Chatham House Prize, ki mu jo je podelila kraljica Elizabeta II), nekdanji turški predsednik;
  • in ostali.
  • Leta 2022 je Fellow od Oxford Centre for Islamic Studies super elitni globalist Ban Ki-moon.
  • Član mednarodnega akademskega svetovalnega odbora od centra je Shaikh Mohamed Al-Thani, član katarske kraljeve družine in upravitelj od Qatar Foundation (pomemben financer in promotor skrajnega islama, tudi preko katarskih učnih centrov; pomemben financer ameriških univerz; financer od Wikimedia Foundation; financer od FC Barcelona; med drugim financer švicarskega islamskega učenjaka Tariqa Ramadana, obtoženega posilstva), kot tudi pod-predsedujoči od Qatar Investment Authority, ki upravlja za $300 milijard sredstev.
  • Član mednarodnega akademskega svetovalnega odbora od centra je tudi Don Randel, predsednik emeritus od Andrew W. Mellon Foundation (top financer ”liberalne CIA”); član uprave od Carnegie Corporation of New York (top financer ”liberalne CIA”); član svetovalne uprave od Arcadia Fund (del ”liberalne CIA”); član guvernerske uprave od super elitnega Partnership for Public Service; bil predsednik od Rockefellerjeve University of Chicago; bil provost od Cornell University; bil član uprave od Rockefeller University; član od Aspen Leadership Group (del ”liberalne CIA”); član uredniške uprave od Encyclopaedia Britannica; za svoje dosežke dobil nagrado v vrednosti $500,000 od Carnegie Corporation of New York.
  • V preteklosti pa sta bila govorca pri centru tudi Nelson Mandela in Kofi Annan – oba pomembni orodji liberalnega establišmenta/CIA.
  • Leta 2014 je bil skupaj s savdskim princem Turki Al-Faisalom član strateškega svetovalnega odbora od centra tudi super elitni Sir John Major, ki je predsedujoči od Panel of Senior Advisers od Royal Institute of International Affairs, bil pred tem predsednik od RIIA; bil direktor od Ditchley Foundation, 2000 – 2009; član od precej elitnega InterAction Council; član od Atlantic Partnership; član od elitnega Club de Madrid (Milan Kučan; Danilo Türk); bil predsedujoči od The Carlyle Europe – Carlyle Group, ki je tesno povezana s CIA in Savdsko Arabijo oz. z družino bin Laden povezana skupina, katere so-ustanovitelj je predsedujoči od Council on Foreign Relations David Rubenstein; bil član mednarodne svetovalne uprave od National Bank of Kuwait (Turki Al-Faisal).
  • Član mednarodnega akademskega svetovalnega odbora od centra je bil tudi super elitni Vartan Gregorian, predsednik od Carnegie Corporation of New York.
  • Član strateškega svetovalnega odbora od centra je tudi Lord Williams of Oystermouth, nekdanji Archbishop of Canterbury, ki je med drugim pomemben podpornik od radikalnih Extinction Rebellion (del ”liberalne CIA”) in od njihove kolegice Grete Thunberg, katero je povezal z biblijskimi preroki. Lord Oystermouth je tudi ustanovitelj od pro-globalističnega in ”med-verskega” The Christian Muslim Forum; bil pokrovitelj od super elitne United Nations Association (pomemben financer družina Rockefeller).

International Islamic Council for Da’wa and Relief

S tem pa še ni konec povezav Qaradawija s predstavniki liberalnega establišmenta. Qaradawi je bil predsedujoči od International Islamic Council for Da’wa and Relief za časa, ko je bila tam predsednica kabinetnega odbora Saleha Abedin, mati od Hume Abedin. International Islamic Council, ki je tesno povezan s Katarjem, Hamasom, Al-Kajdo in Muslimansko bratovščino, sestavlja preko 100 muslimanskih organizacij in je namenjen tudi rekrutiranju novih članov v muslimansko vero iz celega sveta.

Abdullah Omar Naseef, generalni sekretar od International Islamic Council, je pomemben predstavnik Muslimanske bratovščine in tesno povezan z Al-Kajdo, s savdsko kraljevo družino in njenim financiranjem terorizma; predsednik od King Abdul Aziz University; bil generalni sekretar od Muslim World League, 1983 – 1993; predsedujoči od Oxford Center of Islamic Studies; predsednik od Muslim World Congress; bil predsedujoči od Rabita Trust (pomemben financer Al-Kajde); bil uradnik pri ameriški Makkahl-Mukarramah, Inc, ki deluje znotraj omrežja SAAR Foundation (tesno povezana z banko Al-Taqwa od Muslimanske bratovščine in ostalim financiranjem terorizma; upravitelj je bil Dr. Cherif Sedky – odvetnik od Khalida bin Mahfouza, ki je bil pomemben financer Al-Kajde in Bushev znanec pri kontroverzni banki BCCI, katera je bila povezana s financiranjem terorizma in pranjem denarja od drog; izvršni pomočnik predsednika fundacije Abdurahman Almaoudi – pomemben financer Hamasa in bil Clintonov ambasador dobre volje za muslimanske narode; s fundacijo povezani še razni ostali financerji terorizma). Naseef je s strani 500 družin, katerih svojci so bili žrtve terorističnega napada 9/11, obtožen kot so-krivec za ta teroristični napad, poleg njega pa še Turki al Faisal al Saud (tesen Sorosov sodelavec; International Crisis Group; Oxford Center of Islamic Studies; Munich Security Conference; World Economic Forum), Sulaiman bin Abdul Aziz al Rajhi (vplivni Savdski milijarder; direktor od SAAR Foundation), Muslim World League, Rabita Trust, AlHaramain Islamic Foundation, International Islamic Relief Organization, Al Rajhi Banking and Investment (banka od super elitne družine al Rajhi; ena največjih Savdskih bank; pomembni financerji terorizma), Saar Foundation; in še številni ostali. Na seznamu sicer manjkajo bleščeča imena predstavnikov liberalnega establišmenta in super elite. Abdullah Omar Naseef pa je deloval tudi pri Institute of Muslim Minority Affairs od družine Abedin, tudi v obdobju ko je tam delovala Huma, svetovalka od Hillary Clinton. Naseef je bil vsaj od leta 2003 član uprave od Institute of Muslim Minority Affairs.

Prej omenjeni Hisham Mursi, so-ustanovitelj od Academy of Change, katera je imela pomembno vlogo v ”arabski pomladi”, pa je zet od Yusifa Al Qaradawija. Mursi je bil dejaven v egiptovski ”revoluciji” od vsega začetka. Ko je bil aretiran v zgodnjih dneh protestov, so se spletne strani od Muslimanske bratovščine borile za njegovo izpustitev.

Huma Abedin in njena družina

Huma Abedin, ki jo je Hillary Clinton včasih imenovala za svojo drugo hčerko, je prav tako tesno povezana z Muslimansko bratovščino in z interesi savdske kraljeve družine. Tako je svoji nadrejeni Hillary Clinton poslala prej omenjeno sporočilo ”I’m giving you credit for inspiring the ‘peaceful’ protests,”, kar se je nanašalo na ”proteste” v Egiptu leta 2011, preko katerih je na oblast prišla radikalna Muslimanska Bratovščina. Huma Abedin je od leta 1995, ko je postala pripravnica pri Clintonovi, pa do leta 2008 pisala za Journal of Muslim Minority Affairs, dnevnik, ki je tesno povezan z njihovo družino, Savdsko Arabijo in z Muslimansko bratovščino, katerega urednica je bila ravno njena mati Saleha Abedin. Pri tem je elitni in s strani Sorosa močno financirani Media Matters for America (del ”liberalne CIA”; David Brock; John Podesta; Hillary Clinton; Rachel Pritzker) objavil, da v resnici ni nobenih dokazov da bi bila Huma Abedin povezana z Muslimansko bratovščino in da so to teorije zarote Trumpove kampanje. Sicer je bila ta republikanska gonja (Michele Bachmann) proti Humi Abedin verjetno manipulativna predstava za javnost, saj je jasno, da se Muslimanska bratovščina ni inflitrirala v State Department, ampak je liberalni establišment/CIA skupaj s Katarjem, Savdsko Arabijo, Turčijo in ostalimi, uporabljal bratovščino za svoje geopolitične potrebe. Skladno s tem manipuliranjem je Media Matters razsvetlila svoje bralce s ”fact check” iz Snopes.com glede Hillaryjinega CIA kolega za delanje državnih udarov McCaina –

»Senator John McCain. This is the same John McCain who met Libyan militia leader Abdelkarim Belhaj, a known al Qaeda associate, and saluted him as “my hero” during a 2011 visit to Benghazi29https://thehill.com/blogs/pundits-blog/presidential-campaign/292310-huma-abedins-ties-to-the-muslim-brotherhood/; dostop 18.4.2022

Drugo izredno pomembno dejstvo je, da je top neokonservativec in top predstavnik liberalnega establišmenta John McCain tesno povezan s Humo Abedin in je leta 2012 jasno nasprotoval Michelle Bachmann in njenim razkritjem v Senatu glede Muslimanske bratovščine. McCain je leta 2007 o Humi Abedin dejal –

»She is a person of enormous intellect with in-depth knowledge on a number of issues — especially issues pertaining to the Middle East30https://www.huffpost.com/archive/ca/entry/bachman-muslim-brotherhood_b_1707362

Huma Abedin, ki je očitno najbolj zvesta Hillaryina pomočnica, je bila leta 2002 pomožna urednica pri njihovem Journal of Muslim Minority Affairs, ko njena mama v imenu savdskih oblasti v njem zapiše, da so bile ZDA obsojene na napad 11.9 zaradi sankcij, ki so jih uvedle proti Iraku, kot tudi zaradi ostalih nepravičnosti, ki so se zgodile muslimanskemu svetu. Stvar je zanimiva, saj je ravno administracija Billa Clintona, za katero je od leta 1996 delala Huma Abedin kot Hillaryina pripravnica, podaljševala/uvedla sankcije proti Iraku. Pri tem je tedanja državna sekretarka Madeleine Albright leta 1996 javno med intervjujem za CBS dejala, da je zaradi sankcij umrlo 500,000 iraških otrok, ter glede tega dodala – »I think this is a very hard choice, but the price—we think the price is worth it.«. Ta njena izjava je bila nato zloglasni primer ameriške brezčutnosti proti muslimanskemu svetu. Številka okoli 110-130 umrlih otrok na 1000 od leta 1991 dalje, ki jo je pripravila Sarah Zaidi in njena skupina, pa je bila napačna. Dejansko je umrlo veliko manj otrok (40-60 na 1000), ker je bila metoda zbiranja podatkov, kot se je izkazalo kasneje napačna. Je pa imela ta številka 500,000/600,000 smrti otrok zelo dobro podlago predvsem za dve vrsti sovražnih propagand. Prva je bila sovražna propaganda s strani Osama bin Ladena oz. Al-Kajde (hkrati tesne povezave s CIA in Savdsko Arabijo) proti ZDA oz. Zahodu. Druga pa je bila sovražna propaganda administracij Tonya Blaira in Georga W. Busha za napad na Irak, čeprav se je vedelo, da številke niso prave. Da so te številke glede smrti otrok napačne, so potrdile kasneje še študije, ki so jih financirali UNICEF, UNDP in WHO. Je pa bila smrtnost otrok v Kongu v tistem času, ko se je vse vrtelo okoli Iraka, in če gre verjeti številkam, 130 na 1000, pa se je malo kdo sekiral zaradi tega.
Še večji absurd te manipulacije družin Abedin in Clinton oz. celotnega establišmenta pa je, da so ZDA in Savdska Arabija ključni zaveznici v podpiranju teroristov, ki je pripeljal oz. zmanipuliral 11.9. Zato ne preseneča, da McCain tako podpira Humo Abedin in ostale iz te osi, ki so povezani s skrajnimi islamisti, da jih uporabljajo za ”višje cilje”.
McCain je leta 2011 za revijo Der Spiegel glede Muslimanske bratovščine dejal, da je to radikalna skupina, ki v prvi vrsti podpira šeriatsko pravo in da so povezani s terorističnimi organizacijami. V istem intervjuju je McCain dejal, da bi morala biti Muslimanska bratovščina izključena iz vsakršne začasne vlade v Egiptu, ter dodal, da bi bilo lahko celotno gibanje ugrabljeno s strani islamskih ekstremistov. Vendar je jasno, da so vse te McCainove besede ena sama laž, saj je bil eden ključnih spletkarjev iz ozadja, ki je postavila islamske skrajneže in teroriste iz Muslimanske bratovščine/Al-Kajde na oblast v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Pomemben podpornik Hume Abedin je tudi Robert Zimmerman, član od Democratic National Committee in pomemben zbiralec sredstev za Demokratsko stranko. Ni presenetljivo, da Zimmerman hkrati podpira skrajno islamistko Abedinovo in je hkrati eden najvidenjših podpornikov LGBTQ skupnosti v ZDA, za kar je prejel LGBT Network Award. Celotno omrežje ”liberalne CIA” deluje po tem principu. Zimmerman je tako tudi podpornik od Planned Parenthood, Medicare for All, podpornik migracij in ”okoljevarstvnik”. Poleg tega je Zimmerman predsednik od zionističnega Great Neck B’nai B’rith in predsednik od zionističnega American Jewish Congress Long Island Division. Jasno, Zimmerman hkrati tudi pomemben podpornik od Hillary Clinton in je tudi podprl njeno predsedniško kampanjo leta 2016. Obama pa je Zimmermana imenoval v National Council on the Humanities. Pomembno pa je bilo tudi njegovo imenovanje leta 1995, ko ga Bill Clinton imenuje za člana uprave pri elitnem John F. Kennedy Center for the Performing Arts Presidential Commission on the Arts (predsedujoči David Rubenstain – predsedujoči od CFR; so-ustanovitelj od Carlyle Group), kjer ostane do leta 2001. Zimmerman pa je bil tudi so-predsedujoči za New York State med predsedniško kampajo Johna Kerrya, ki leta 2013 nasledi Clintonovo na State Departmentu.

Leta 2010 ali 2011, torej v času CIA-jine arabske pomladi, je Hillary Clinton obiskala Saleho Abedin v Savdski Arabiji. Clintonova pa jo je povabila na dogodek ”vodilnih mislecev” o ženskih zadevah na State Departmentu. Pomembno je tudi dejstvo, da sta oba Abedinina starša, ko sta študirala v ZDA, bila člana od Muslim Students Association, ki spada pod okrilje Muslimanske bratovščine. Saleha, ki je znana kot pomembna zagovornica šeriatskega prava, je po trditvah egiptovskega časopisa Liwaa al Arabi, voditeljica od Muslim Sisterhood, skrivne ženske divizije od Muslimanske bratovščine, katere so-voditeljica je tudi Nagla Ali Mahmoud, žena nekdanjega egiptovskega predsednika Mursija. Muslim Sisterhood se imenuje tudi International Women’s Organization. Saleha je članica uprave od pro-Hamasovega International Islamic Council for Dawa and Relief, ki spada pod Union of Good, katerega predsedujoči je ravno Yusif Al Qaradawi.

Saleha je bila predsedujoča od jordanskega International Islamic Committee for Woman and Child (IICWC), ki spada pod okrilje od Muslim World League (tesno povezani s financiranjem terorizma) in je prav tako zagovornik striktnega šeriatskega prava. Muslim World League, ki je del Muslimanske bratovščine, je tudi njeno vodilno sredstvo za mednarodno propagandno ideologijo islamske nadvlade. World Muslim League je leta 1962 kot član parlamenta ustanovil tedanji savdski princ in kasneje kralj Faisal bin Abd al-Aziz, za globalizacijo vahabizma. Liga ima 36 pisarn na petih kontinentih, med drugim tudi v New Yorku. V 80ih je bil vodja pakistanske pisarne od MWL Mohammed Jamal Khalifa, višji član Muslimanske bratovščine in svak Osame bin Ladena. Khalifa je ustanovil Benevolence International, katere korenine segajo v leto 1987, ko je prvotno delovala kot Islamic Benevolence Committee (IBC; Lajnat al-Birr al-Islamiah), ki je služil za dobavo orožja in denarja mudžahedinom proti Sovjetom, kot tudi je sama organizacija olajšala migracije džihadistov na konfliktna področja. Leta 1992 se je IBC združil z Benevolence International, iz česar nastane Benevolence International Foundation, ki ima glavni štab na Floridi pri palestinskem aktivistu Adhamu Hassounu. Leta 1993 so savdske oblasti prepovedale delovanje fundacije v Savdski Arabiji (uradno) zaradi njenih povezav z Al-kadjo in zaprle Abdela Batterjeeja, prvotnega ustanovitelja od Islamic Benevolence Committee in vodjo od IBF. To je bilo verjetno tudi edino savdsko zaprtje kakšne ”dobrodelne” organizacije pred 11.9. zaradi njenih povezav z Al-Kajdo. Fundacija pa je podpirala tudi mudžahedine v Bosni, v obdobju 1992 – 1995. Batterjeeja, ki še vedno deluje v ozadju fundacije, na čelu fundacije nadomesti Enaam Arnaout, ki je od 80ih v tesnih povezavah z Osamo bin Ladenom in je bil tudi njegov administrator. Kasneje, verjetno proti koncu leta 1993, BIF prestavi svoj glavni štab iz Floride v Chicago, da bi bila bližje terorističnemu področju, ki ga je Hamas vzpostavil v ZDA. Iz Chicaga je BIF pomagal na novo nastajajočemu Al-Kajdinemu omrežju vzpostaviti njeno delovanje v Sudanu, Bosni in Čečeniji. BIF-ova pakistanska veja pa je imela v nekem obdobju skupen naslov z World Assembly of Muslim Youth, ki so jo svojci umrlih 11.9 omenili v tožbi v povezavi s terorističnimi skupinami.
Član uprave od IICWC je bil tudi Yusif Al Qaradawi, ki je hkrati tudi zagovornik pohabljanja ženskih spolnih organov (Type IIa FGM). Tako naj bi tudi IICWC (sam sicer nisem našel zagotovo potrditev, vendar glede na vse obstoječe dokaze, je verjetno res) zahteval razveljavitev egiptovskih zakonov iz Mubarakovega obdobja, ki so prepovedovali pohabljanje ženskih spolnih organov, otroške poroke in zakonska posilstva. Eden vplivnejših podpornikov ”progresivnega” Qaradawija je Ken Livingstone, nekdanji (skrajno) levičarski (verjetno sredstvo ”liberalne CIA”) in pro-islamski župan Londona, ki je bil med drugim udeleženec od Clinton Global Initiative in udeleženec od World Economic Forum. Livingstone je leta 2006 povabil Huga Chaveza v London, ter postal predsednik od pro-Chavezovega Venezuelan Information Centre. Leta 2015 pa je Livingstone podprl Sadiqa Khana (deluje kot sredstvo ”liberalne CIA”) za londonskega župana, ki je kandidiral kot predstavnik od Labour Party (del ”liberalne CIA”), ter kasneje podprl še sredstvo ”liberalne CIA” Jemerya Corbyna , za vodjo od Labour Party. Ken Livingstone je bil kot župan ustanovni predsedujoči (2005-2008) od ”okoljevarstvene” skupine C40 Cities (Financerji in partnerji leta 2022 – Bloomberg Philanthropies; Children’s Investment Fund Foundation; ClimateWorks Foundation; IKEA Group; OAK Foundation; Open Society Foundations; European Climate Foundation; Google; KR Foundation; Novo Nordisk; Robert Wood Johnson Foundation; TED; Wallace Global Fund; Wellcome Trust; Climate Leadership Initiative; Clinton Foundation; The World Bank; World Resources Institute; WBCSD)31https://www.c40.org/funders-partners/; dostop 21.4.2022, katere ustanovni partner je bila Clinton Climate Initiative/Clinton Foundation. Vidnejša predsedujoča sta bila še super elitna Michael R. Bloomberg in Eric Garcetti, in od leta 2021 Sadiq Khan. Roxanne Ford, izvršna asistentka v zasebnih pisarnah v administracijah županov Kena Livingstonea, Borisa Johnsona in Sadiqa Khana, je izvršna asistentka pri Sorosovem European Council on Foreign Relations.

Preko Muslim World League pa skrajni islamist Abdullah Omar Naseef, preko katerega zakonca Abedin ustanovita Institute of Muslim Minority Affairs (IMMA), ustanovi Rabita Trust, ki je pomemben financer Al-Kajde, Hamasa in podobnih skrajnih islamskih terorističnih skupin.

Saleha Abedin je preko IICWC in IMMA izdala knjigo Women in Islam, ki je šeriatski vodnik za ženske zadeve in v katerem obsežno citira Sayyida Qutbo, nekdanjega vodilnega egiptovskega vodjo Muslimanske bratovščine, ki je bil obtožen atentata na tedanjega predsednika Nasserja in bil obsojen na smrt. Qutbo velja za ”očeta Salafističnega džihadizma”, od koder imajo svoje korenine skupine kot so Al-kadja in ISIL. Women in Islam trdi, da zakoni narejeni s strani človeka ”zasužnijo ženske”, ter, da je šeriatsko pravo edini izhod za ženske. Tako v knjigi Saleha, poleg zagovarjanja pohabljenja ženskih spolnih organov piše, da je kazen za nezvestobo kamenjanje in bičanje; prepoved smrtne kazni za umor odpadnikov (tistih, ki zapustijo islam); udeležbo žensk v nasilnem džihadu; prepoved socialne interakcije med spoloma; zahteva, da so ženske zakrite; omejevanje svobode govora na tisto, kar koristi islamu; prepoveduje ženskam, da se vzdržijo spolnih odnosov na zahtevo moža; zahteva, da ženske prepovedujejo vstop v svoje domove vsem osebam, razen če to dovolijo njihovi možje. Saleha je leta 1995 naslovila konferenco, ki jo je organiziral pro-migracijski Council on American-Islamic Relations (del ”liberalne CIA”), ki je tesno povezan s terorizmom in skrajnim islamom. Namen konference je bil ”lobirati” proti UN-ovi platformi, ki so jo osnovale Salehina bodoča tesna prijateljica Hillary Clinton in ostale feministke. Salehova je na konferenci dejala, da je to ”zarota” proti Muslimanom.

Saleha Abedin je bila članica od med-verskega Millennium World Peace Summit, ki je potekal od 28-31 avgusta leta 2000 v New Yorku. Verjetno je bila udeleženka kot predstavnica od Muslim World League, kot je to bila še vsaj leta 1996 pri konferenci od UN, in v tem obdobju je preko IMMA kritizirala radikalni feminizem od Clintonove in definicijo istospolne družine. Tedanji generalni pod-sekrater UN-a je bil top Rockefellerjev zaveznik Maurice Strong. Vodilni financerji srečanja so bili Ford Foundation, Turner Foundation in Harvard Divinity School. Eden od izidov srečanja pa je bila Religious Initiative od World Economic Forum, ki nastane leta 2001. Med vodilnimi udeleženci srečanja je tudi sredstvo ”liberalne CIA” Desmond Tutu, eden vidnejših pa je bil tudi Abdullah Salehal-Obaid (član Muslimanske bratovščine), tedanji generalni sekretar skrajne Muslim World League.

Brat od Hume Abedin je prav tako tesno povezan s skrajno Muslimansko bratovščino, ter bil v obdobju po letu 2000 tudi član uprave od Oxford Centre for Islamic Studies; pridruženi urednik od Journal of Muslim Minority Affairs od Institute of Muslim Minority Affairs; zelo zainteresiran za širjenje Islama po Zahodu.

Oče od Hume Syed Zaynul Abedin, je bil profesor v Savdski Arabiji na Abdulaziz University, katere pod-predsednik v tistem času je bil Abdullah Omar Naseef, prej omenjeni pomembni član Muslimanske bratovščine. Syed Abedin je bil preko Naseefa in preko savdskih oblasti, ter Muslim World League, rekrutiran za delo na novo ustanovljenem Institute for Muslim Minority Affairs. Koncept od Muslim Minority Affairs, ki je navdahnil Abedina, je ustanovitev globalnega šeriatskega prava v sodobnem času. Sam inštitut sicer deluje kot zunanje politični program od savdskega ministrstva za verske zadeve. Abdullah Omar Naseef je bil vrsto let tesno povezan z Osamo bin Ladenom in z Al-Kajdo. Muslim World League je bila verjetno najbolj znana organizacija Muslimanske bratovščine na svetu, katere generalni sekretar Abdullah Omar Naseef je leta 1988 ustanovil Rabita Trust, ki je bila po ameriški zakonodaji tudi na seznamu terorističnih organizacij zaradi financiranja Al-Kadje, kot sta razkrila U.S. Senate Finance Committee, kot tudi nekdanji zvezni tožilec Andrew C. McCarthy (deluje kot sredstvo ”konservativne CIA”). McCarthy je tisti, ki je branil sredstvo ”konservativne CIA” Donalda Trumpa pred njegovo drugo odstavitvijo zaradi ”škandala z Ukrajino”. In isti McCarthy je leta 2013 pozival k odstavitvi Hillary Clinton. McCarthy pa je hkrati tudi Senior Fellow od Foundation for Defense of Democracies, kjer je predsedujoči ravno top neokonservativec, pro-Zionist in nekdanji direktor od CIA James Woolsey, ki je močno vpleten v to omrežje financiranja ”ne-nasilnih revolucionarjev”, ki se vedno znova izkažejo za islamske skrajneže in teroriste ali na sploh kot orodje za rušenje oblasti. Hkrati pa je bil Woolsey med vodilnimi, ki je preko omrežja ”konservativne CIA” širil proti-migrantske dezinformacije med skrajno desničarskimi mediji, ter bil tudi pomemben Trumpov svetovalec. Rabita Trust, katerega je so-ustanovil pakistanski predsednik Zia-ul-Haq (tesen sodelavec Turkija al Faisala), je vodil Wael Hamza Jalaidan, ustanovitelj od Al-Kajde. Član uprave sklada je bil tudi pakistanski predsednik Musharaf, prav tako tesno povezan s financiranjem terorizma, zato se tudi ZDA prvotno upirajo, da bi organizacijo postavile na seznam terorističnih ”dobrodelnih” organizacij.

Ni potrebno komentirati, kako skorumpirano in zmanipulirano je celotno sodstvo, tako v ZDA, v Evropski Uniji, kot na najvišji mednarodni ravni, ker je skupaj s super elito in avtoritarnimi skrajno islamskimi državami vpleteno v podpiranje vojn, vojnih zločincev, skrajnega islama in teroristov. Raja pa vse skupaj zvesto podpira, znova in znova, ko gre na ”demokratične” volitve ali na ”proteste”. In ravno ti skorumpirani in nedemokratični predstavniki super elite in sodstva so najbolj glasni zagovorniki ”vladavine prava”, ”človekovih pravic” in podobnih votlih fraz.
Če pa zraven sodstva dodamo še obveščevalne službe, pa je jasno, da vsi skupaj sodelujejo v tej mednarodni zaroti. To med drugim dokazuje tudi super elitni James Clapper, nekdanji vodja od U.S. Department of National Intelligence za časa Obamove administracije oz. med ”arabsko revolucijo”, ki je med obravnavo v kongresu glede Muslimanske bratovščine in njenih povezav s terorizmom dejal, da je to v glavnem sekularna skupina.32https://www.huffpost.com/archive/ca/entry/bachman-muslim-brotherhood_b_1707362 Clapper je bil v preteklosti pod-predsednik od Booz Allen Hamilton (v večinski lasti od Carlyle Group, ki je tesno povezana s CIA in Savdsko družino bin Laden); bil strokovnjak od Intelligence and National Security Alliance (tesno povezani s CIA, NSA, Homelan Security in ameriško vojno industrijo, ki je del od Council on Foreign Relations); je član mednarodne svetovalne uprave od Atlantic Council; Senior Fellow od Belfer Center for Science and International Affairs, 2017 – ; služi kot Distinguished Senior Fellow for Intelligence and National Security pri Center for a New American Security, 2017 – ; član ustanovne svetovalne uprave od U.S. Cyberdome; direktor od Sapien; član častne svetovalne uprave od International Spy Museum; član svetovalne uprave od Jerusalem Strategic Tribune, ki je tesno povezan z Jerusalem Institute for Strategy and Security; član častne uprave od The Common Good (Govornica Huma Abedin. Častni člani uprave – Mario Cuomo; David Frum; Jane Harman; Jeh Johnson; Nouriel Roubini; Neil DeGrasse Tyson); bil govorec pri Sedona Forum – McCain Institute for International Leadership; bil govorec pri World Affairs Council of Dallas Port Worth; dobitnik nagrade National Distinguished Service Award od NAACP (del ”liberalne CIA”). Clapper pa je bil tudi direktor od Defense Intelligence Agency, 1991 – 1995; kot Director of National Intelligence (2010 – 2017) je služil še kot Under Secretary of Defense for Intelligence; bil član svetovalne uprave od National Security Agency; bil direktor od National Geospatial-Intelligence Agency, 2001 – 2006. Clapper je skupaj z ostalimi vodilnimi člani liberalnega establišmenta za časa Trumpove administracije podprl kontroverzno Gino Haspel za direktorico od CIA. V tej vlogi pa je Clapper tudi ”proti” Trumpu. V svoji karieri je Clapper ”lovil” Osamo bin Ladena; ”raziskoval” napad v Benghaziju; kot pod-predsednik od Booz Allen Hamilton in član uprave od NSA nadzoroval ”razkritja” od Edwarda Snowdena (del ”liberalne CIA”), ki je delal za Booz Allen Hamilton; deloval glede razkritja od Wikileaks (del ”liberalne CIA”); ter posredoval glede ruskega ”vmešavanja” v ameriške volitve leta 2016. Do pomembnega odkritja pa pridemo, ko začnemo raziskovati povezave med pomembnim financerjem ”liberalne CIA” Pierrom Omidyarjem, Edwardom Snowdenom in med Booz Allen Hamilton/NSA. Omidyar, ki je publicist od The Intercept (del ”liberalne CIA”), kateri si lasti Snowdenovo dokumentacijo od NSA, je tudi financer od Freedom of The Press Foundation (del ”liberalne CIA”), kjer je Snowden član uprave. Omidyar pa je leta 2015 imenoval Roberta Lietzkeja, vodjo Booz Allenove havajske podružnice, za Omidyar Fellow. Lietzke je delal na enakem področju kot Snowden. In to se je zgodilo v času, ko je nekdanji direktor od NSA Michael McConnell služil pod-predsednik od Booz Allen Hamilton.

Rafiq Abdulsalaam

S Katarjem in Al Jazeero pa je osebno povezan tudi Rafiq Abdulsalaam (abd-al-Salam), ki postane tunizijski zunanji minister in je v tem skrajnem islamskem omrežju tesno povezan s Hishamom Mursijem. Abdulsalaam je zet od Rashida Al Ghanouchija, vodje skrajne islamske stranke Ennahda, ki je tunizijska veja od Muslimanske bratovščine in je bila izjemno pomembna med ”arabsko pomladjo”. Abdulasalaam je bil predtem vodja od Research and Studies Division pri Al Jazeera Centre v Dohi. Al Ghanouchi je tudi član od European Council for Fatwa and Research in bil leta 2012 skupaj s takratnim tunizijskim predsednikom prejemnik od Chatham House Prize pri super elitnem pro-globalističnega Royal Institute of International Affairs. Dobitniki od Chatham House Prize še njemu enaki John Kerry, Hillary Clinton, Melinda Gates, Aung San Suu Kyi, Viktor Yushchenko, Sheikha Mozah Al Missned – Qatar Foundation, Committee to Protect Journalists (del ”liberalne CIA”), Médecins Sans Frontières, Sir David Attenborough in ostali. Al Ghanouchi tudi dobitnik od Founder’s Award, ki jo podeljuje Sorosova International Crisis Group.

Ali Sallabi

V Libiji, ki je bila tudi pomemben center skrajno islamskih aktivnosti med ”arabsko pomladjo”, deluje skrajni islamist Ali Sallabi, tudi član od Muslimanske bratovščine, ki ga je tedaj Washington Post (propaganda liberalnega establišmenta in del CIA nacionalno varnostnega omrežja) imenoval za glavnega arhitekta zelo verjetne bodoče nove libijske vlade. Za časa Gadafija je bil Sallabi aretiran, nato je zapustil Libijo in v 90ih študiral Islam v Savdski Arabiji in v Sudanu. Nato je odšel v Katar, kjer je bil njegov mentor ravno Yusuf al-Qaradawi. Sprejela pa ga je tudi vladajoča katarska družina, ki je vodilni mednarodni financer skrajne Muslimanske bratovščine in vahabizma. Sallabi se je tudi večkrat pojavil na Al Jazeeri, kjer je izpostavil svoje predano zavezništvo z al-Qaradawijem in z njegovo (skrajno)islamsko ideologijo. Leta 2003 je Sallabi s privoljenjem katarskega režima na Gadafijevo iniciativo delal na spravi, po tem, ko so bile odpravljene sankcije proti Libiji. Tako se je Sallabi vrnil v Libijo, kjer je vodil program de-radikalizacije zaprtih militantov. Leta 2011, ko liberalni establišment skupaj z avtoritarnimi arabskimi državami, vključno s Katarjem in CIA-jinimi skrajnimi islamskimi sredstvi napada avtoritarnega Gadafija, se Sallabi ponovno vrne v Libijo. Sallabi pod pokroviteljstvom Katarja pošilja orožje, denar in drugo pomoč raznim islamskim skupinam. Sallabi je napisal več knjig, katere so objavila in delila razna savdska podjetja angleško in arabsko govorečemu občinstvu. Sallabi je nato leta 2017, med sporom med Katarjem in Savdsko Arabijo, pristal na seznamu terorističnih osumljencev, ter je imel prepoved potovanja s strani raznih arabskih držav.
V Libiji je Sallabi tesno povezan tudi s teroristom in skrajnim islamistom Abdelhakimom Belhadjem, McCainovim in Hillaryjinim ”varovancem”, katerega teroristična skupina je odgovorna za smrt ameriškega ambasadorja v Bengaziju, ko so skupaj s CIA pošiljali orožje v Sirijo in še kam. Belhadj, za katerega izpustitev leta 2010 je odgovoren ravno Sallabi, je zelo pomemben za širjenje Al-Kadje v Libiji, in je bil vodja teroristične skupine Libyan Islamic Fighting Group, ter bil eden od poveljnikov od National Liberation Army. Belhadj je tesno povezan z Al-Kajdo in je deloval skupaj z Osamo bin Ladenom v Afganistanu. Ko je Sallabi pošiljal orožje in denar preko Katarja v Libijo, je pri tem oskrboval tudi Belhadja in njegove teroriste in skrajne islamiste. Medtem, ko je bil Sallabijev brat Ismail Mohammed al-Sallabi eden od poveljnikov ”uporniške” skupine Benghazi Defense Brigades, ki je bila povezana z Ansar al-Sharia. Katar začne dobavljati orožje in denar skrajnim islamskim militantom preko Sallabija že v začetni fazi ”revolucije” v vrednosti $2 milijard. Tako je Katar priskrbel okoli 20,000 ton orožja, kot tudi omogočil usposabljanje skrajnih islamskih militantov. Sallabi je po pisanju Daniela Wagnerja deloval kot najpomembnejši politik v Libiji. Po Gadafijevi smrti je Sallabi naznanil ustanovitev islamske stranke National Gathering for Freedom, Justice and Development, ki se je kasneje preimenovala v Libyan National Party in naj bi se zgledovala po ”turškem stilu modernizacije”. Pri tem pa je ta nova Sallabijeva stranka oznanila, da bo nova libijska ustava slonela na šeriatskem pravu in zanikal njeno (skrajno) islamsko nagibanje. Hkrati s to islamsko politiko je Sallabi podpiral Hamas in njegov oboroženi boj proti Izraelu in podpiral poligamijo, ker je bila za časa Gadafija prepovedana. Glede na objave od Wikileaks, je leta 2011 super elitni Jake Sullivan, pomočnik od Hillary Clinton, predstavil Sallabija kot ključno osebo v libijski Muslimanski bratovščini in kot Qaradawijevega moža v Libiji. Sallafijeva povezava z Muslimansko bratovščino je zelo trdna in sega že v njegovo mladost. Libyan National Party, katere ustanovitelj je Sallabi, je registrirala visoko število članov z Al-Kajdo povezane Libyan Islamic Fighting Group. Novembra leta 2007 je namestnik vodja od Al-Kajde Ayman al-Zawahiri oznanil formalno združitev med Al-Kajdo in Libyan Islamic Fighting Group. V email-u, ki ga je Sidney Blumenthal, zaupnik od Hillary Clinton, 3 julija 2011 poslal Clintonovi, je poročal, da glede na občutljive vire Libyan Islamic Fighting Group vzdržuje povezave z Al-Kajdo, med njihovim bojem z Gadafijevimi silami. Iz vseh teh povezav se jasno vidi, da je Al-Kajda in muslimanska bratovščina eno in isto. Še več, liberalni establišment je vedel da podpira, oborožuje in financira skrajni islamski terorizem in skrajne ekstremiste, a jih je uporabil najprej kot ”ne-nasilne protestnike” in ”revolucijonarje” za svoje geopolitične igrice. Ti isti skrajni islamski teroristi so kasneje sejali smrt s terorizmom tudi po Evropi, a za to ni bil obsojen ali odgovarjal nihče, ne iz ameriške super elite, ne iz njim podrejene evropske elite, čeprav so z vso vednostjo in vnaprejšnjim načrtovanjem podpirali terorizem in skrajni islam. In ta isti model ”ne-nasilnih protestov” se preko iste super elite prenaša za iste cilje geopolitike v ”ne-nasilne okoljevarstvene proteste”, v ”nenasilne pro-migrantske proteste”, itd. Sallabi se je leta 2019 sestal z Yasinom Aktayem, glavnim svetovalcem za zunanjo politiko arabskega in muslimanskega sveta turškega predsednika Erdogana. Srečanje je potekalo v Istanbulu, kjer je skrajna Muslimanska bratovščina vzpostavila velikansko omrežje, preko katerega koordinira svoje globalne operacije, s politično in finančno podporo Erdoganove islamske vlade.

  • Če tukaj dodatno analiziram Sullivana in Blumenthala.
    Jake Sullivan – študiral kot elitni Rhodes Scholar; bil Coca-Cola Scholar; Senior Fellow od Carnegie Endowment for International Peace; bil pripravnik pri Council on Foreign Relations, 2000; bil pomočnik Strobea Talbotta pri Yale Center for the Study of Globalization; direktor od Truman National Security Project; so-predsedujoči od National Security Action; Senior Fellow od Future of Diplomacy Project pri Belfer Center for Science and International Affairs; upravitelj Sorosove International Crisis Group, 2018 – 2021; bil višji politični svetovalec med predsedniško kampanjo od Hillary Clinton, 2016; bil namestnik pomočnika od predsednika Obame; bil National Security Advisor od tedanjega podpredsednika Bidena; bil namestnik vodje kabineta od Hillary Clinton na State Departmentu; bil višji svetovalec ameriške vlade med iranskimi jedrskimi pogajanji; je National Security Advisor od predsednika Bidena, 2021 – . Sullivan je poročen z Margaret Goodlander, ki je bila svetovalka od senatorjev Joeja Liebermana in Johna McCaina – top podpornik skrajnih islamistov in teroristov od Libije do Sirije, preko omrežja od International Republican Institute in State Departmenta.
  • Sidney Blumenthal – član od Council on Foreign Relations, 1992 – ; bil višji svetovalec od Billa Clintona, 1997 – 2001, in bil njegov dolgoletni zaupnik; bil neuradni svetovalec od Hillary Clinton; delal za Clinton Foundation, 2009 – 2013; bil svetovalec od super elitne Media Matters for America (del ”liberalne CIA”); bil glavni washingtonski dopisnik za The New Yorker; delal za The Washington Post; redni pisec za s strani Sorosa močno financirano spletno stran openDemocracy; bil redni kolumnist od The Guardian (del ”liberalne CIA”); bil govorec pri super elitnem The Common Good.

Egipt in Council on Foreign Relations-Freedom House-National Endowment for Democracy

Freedom House, kot podaljšana roka neokonservativcev in liberalnega establišmenta, je bil močno vpet v dogajanje v Egiptu.
V Egiptu je diktator Mubarak, če gre verjeti vplivnemu neokonservativcu Elliottu Abramsu iz CFR in NED, vrsto let delal na tem, da je uničeval razne islamske politične stranke, medtem, ko je skrajni Muslimanski bratovščini pustil, da je imela določeno število sedežev v parlamentu. S tem je tudi namensko preprečil, da bi kakšna druga stranka tekmovala z bratovščino. Liberalni establišment se je vrsto let vmešaval v Egipt, kjer je na eni strani zaradi geopolitike financiral Mubaraka (več kot $1 milijardo letno), po drugi pa njegove nasprotnike. Eden takšnih dogodkov, kjer je razvidno povezovanje liberalnega establišmenta z Mubarakovimi nasprotniki, je bil leta 2002 v Beli hiši. Iz zapisa Elliotta Abramsa iz konca leta 2011, se lepo vidi strategija CIA in liberalnega establišmenta glede dogodkov, ki so sledili slabih deset let kasneje –

»I [Elliott Abrams] recall vividly meeting with an Egyptian democracy activist at the White House in 2002, when I handled the human rights and democracy portfolio at the Bush NSC [National Security Council]. This person surprised me by saying he was not in favor of a free election in Egypt. No, he said, I don’t want a free election tomorrow, I want a free election ten years from tomorrow–if you give us ten years to organize freely. Otherwise, he said, the Brothers will win. That ten years brings us to now, and he was right: these Egyptian elections, after thirty years when Mubarak and the army played footsie with the Brotherhood while attacking the center, have brought the Islamists to victory. And now, as in the Mubarak years, the army will be posing as the only bulwark to radicalism33https://www.theatlantic.com/international/archive/2011/12/should-the-us-cut-off-aid-to-the-egyptian-military/250726/; dostop 22.3.2022

Mubarak, kot piše Abrams, pa je istočasno, ko so se začeli protesti v Egiptu, napadal tudi CIA-jine izpostave, kot so Freedom House, National Democratic Institute, International Republican Institute in Adenauer Foundation.
V času, ko je Abrams pisal ta članek, je bil sam Senior Fellow for Middle Eastern Studies pri Council on Foreign Relations, ter bil pred tem v Bushevi administraciji namestnik svetovalca za nacionalno varnost za Bližnje vzhodne zadeve. Abrams kasneje, okoli leta 2014, postane član uprave od National Endowment for Democracy, postane pa tudi član mednarodne svetovalne uprave od pro-izraelskega NGO Monitor (James Woolsey; Elie Wisel; Nina Rosenwald). Za časa Reaganove administracije je bil Abrams obtožen, da je nezakonito zadrževal informacije pred kongresno preiskavo glede afere Iran-Contra.
Vsaj od leta 2014, torej za časa Obamove administracije, pa je Abrams tudi član od The Working Group on Egypt34https://freedomhouse.org/sites/default/files/Egypt%20Working%20Group%20letter%20to%20POTUS%20Mar%2023%202016.pdf. So-predsedujoči delovni skupini je top neokonservativec Robert Kagan, ki je med drugim soustanovitelj od Project for the New American Century; pokrovitelj od Henry Jackson Society; Senior Fellow od Brookings Institution; član od Council on Foreign Relations. Ostali člani delovne skupine so še so-predsedujoča Michele Dunne iz Carnegie Endowment for International Peace; Ellen Bork iz Foreign Policy Initiative; Daniel Calingaert iz Freedom House; Reuel Gerecht iz Foundation for Defense of Democracies; Amy Hawthorne iz Project on Middle East Democracy; Neil Hicks iz Human Rights First; Brian Katulis iz Center for American Progress; Sarah Margon iz Human Rights Watch; Stephen McInerney iz Project on Middle East Democracy; Tamara Wittes iz Brookings Institution. Ta delovna skupina je (vsaj javno) ostra nasprotnica egiptovskega predsednika Abdela Fattaha al-Sisija, ki preko državnega udara prevzame oblast od skrajni islamistov iz Muslimanske bratovščine. Al-Sisi se je med drugim leta 2006 izobraževal na United States Army War College.

V tem vmesnem obdobju, 2002 – 2011 je Freedom House omogočil štipendije in izobraževalne programe za novinarje in aktiviste v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki naj bi prispevali k političnim spremembam. Teh sestankov, ki jih je priredil Freedom House v okviru programa New Generation of Advocates glede reform Bližnjega vzhoda, sta se leta 2008 udeležila tudi takratna državna sekretarka Condoleezza Rice in svetovalec za nacionalno varnost Stephen Hadley, in v okviru tega programa sta se tudi srečala z egiptovskimi gostujočimi štipendisti. 28.5 leta 2009, torej za časa Obamove administracije, pa se Hillary Clinton sreča z egiptovskimi disidenti ravno v času, ko se je Obama odpravljal na obisk v Egipt, kjer je bila njegova vodilna prioriteta povzdigovanje skrajne Muslimanske bratovščine. Clintonova se je tako srečala s šestnajstimi egiptovskimi aktivisti, ki so bili na dvomesečnem izobraževanju pri Freedom House. Udeleženec srečanja je bil tudi vršilec dolžnosti pomočnika državnega sekretarja za Bližnje vzhodne zadeve Jeffrey Feltman. Feltman je bil od leta 1992 do 1997 član od Council on Foreign Relations, in v tem obdobju tudi služi kot namesnik državnega sekretarja Lawrence Eagleburgerja. Feltman kasneje postane John C. Whitehead Visiting Fellow in International Diplomacy, ki je program za zunanjo politiko pri Brookings Institution. Preden je Feltman prišel na Brookings, je bil glavni zunanji politični svetovalec UN-ovih generalnih sekretarjev Ban Ki-moona in Antonija Guterresa. Feltman pa je tudi član od American Academy of Diplomacy; član od American Council on Germany; član guvernerske uprave od Middle East Institute; Senior Fellow pri UN Foundation; višji svetovalec od European Institute of Peace; član od American Foreign Service Association.
Takratni predsedujoči upravi upraviteljev (2006-2009) od Freedom House je bil Peter Ackerman, eden od osrednjih CIA sredstev za kreiranje ”ne-nasilnih revolucionarjev” za namene izvajanja državnih udarov, ki je prav tako član od Council on Foreign Relations; član mednarodnega svetovalnega odbora od U.S. Institute of Peace; direktor od Atlantic Council; bil leta 2005 tudi donator od National Democratic Institute for International Affairs.
Preko vseh teh dogodkov se izredno jasno vidi, kako ena administracija v ZDA nadaljuje ključne zadeve druge, vse ostalo je šov za naivno javnost.

Iz financerjev od Freedom House leta 2007 je vidno prepletanje vodilnih fundacij ”konservativne CIA” in ”liberalne CIA” –

»$250,000 +: Australian Agency for International Development. Peter Ackerman. Government of the Netherlands, Human Rights and Peacebuilding Department. The National Endowment for Democracy. The Smith Richardson Foundation. U.S. Agency for International Development. U.S. Department of State. $100,000 – $250,000: The Annenberg Foundation … The Lilly Endowment, Inc. The Lynde and Harry Bradley Foundation. Walter J. Schloss. $50,000 – $99,999: Jay Mazur. John C. Whitehead. $25,000 – $49,999: The F.M. Kirby Foundation … Freedom Forum. The 21st Century ILGWU Heritage Fund … William L. Walton. $10,000 – $24,999: … Mark and Sushma Palmer. $1,000 – $9,999: … The Amgen Foundation … Stuart Eizenstat … Steve Forbes … Robert D. Hormats … John T. Joyce. Max M. Kampelman … Diana Villiers Negroponte. Open Society Institute. P.J. O’Rourke … Donald H. Rumsfeld«35https://freedomhouse.org/sites/default/files/inline_images/2007.pdf; str 22

Upravitelji od Freedom House leta 2011, za časa ”arabske pomladi” –
Predsedujoči William H. Taft (CFR 1984 – 2017s); pod-predsedujoči Tom Dine (CFR 1978 – 2022s); pod-predsedujoča Ruth Wedgwood (CFR 1990 – 2017s); predsednik David J. Kramer (CFR 1998 – 2002); John Norton Moore (CFR 1974 – 2022s); David Nastro; Kenneth L. Adelman (CFR 1983 – 2007); Zainab Al-Suwaij; Goli Ameri; Stuart Applebaum; Susan J. Bennett (CFR 1992 – 2012); Admiral Dennis C. Blair; James H. Carter (CFR 1998 – 2022); Antonia Cortese; Lee Cullum (CFR 1991 – 2022s); Charles Davidson; Kim G. Davis (CFR 1999 – 2022s); Paula J. Dobriansky (CFR 1984 – 2022s); Alan P. Dye; Rebecca G. Haille; D. Jeffrey Hirschberg; Kenneth I. Juster (CFR 1983 – 2022s); Kathryin Dickey Karol; Jim Kolbe (CFR 1996 – 2022s); Jay Mazur (CFR 1987 – 2022s); Theodore N. Mirvis; Alberto Mora (CFR 1995 – 2022s); Joshua Muravchik (CFR 1995 – 2010); Andrew Nathan (CFR 1996 – 2007); Diana Villiers Negroponte (CFR 2005 – 2022s); Lisa B. Nelson; Mark Palmer (CFR 1987 – 2012); Scott Siff; Richard S. Williamson (CFR 1998 – 2017s); Wendell L. Willkie II (CFR 2011 – 2022s); Richard N. Winfield; Jennifer Windsor.
Od 37 upraviteljev, jih je bilo 17 članov od CFR (47%), medtem, ko so bili štirje nekdanji člani od CFR.

Istočasno s Freedom House, pa je v Egiptu zelo dejaven tudi National Endowment for Democracy, ki leta 2008 financira 17 egiptovskih in tujih nevladnih organizacij. Najbolj financirani so bili American Center for International Labor Solidarity v višini $272,191; Center for International Private Enterprise v višini $889,227; Egyptian Center for Education and Rights v višini $25,000; Egyptian Center for Human Rights v višini $25,000; Egyptian Democracy Institute v višini $22,000; Egyptian Observatory for Law and Justice v višini $20,000; Egyptians Without Borders for Development v višini $25,000; New Horizons Association for Social Development v višini $30,000; The National Association for the Defense of Rights and Freedoms v višini $32,000 in ostale.36https://web.archive.org/web/20100304035934/http://www.ned.org/where-we-work/middle-east-and-northern-africa/egypt
National Endowment for Democracy leta 2009, poleg 17 egiptovskih iz leta 2008, tudi leta 2009 financira še 10 dodatnih nevladnih organizacij za samo področje Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. To so American Center for International Labor Solidarity v višini $133,451, $71,600, $47,045 (skupaj $252,096); Arab Institute for Human Rights v višini $120,000; Center for International Private Enterprise v višini $679,984, $155,001, $126,658 (skupaj $961,643); Center for the Study of Islam and Democracy (delavnice za področje Alžirije, Libije in Tunizije) v višini $35,000; The Gulf & Middle East Association for Civil Society v višini $87,000; International Forum for Islamic Dialogue (za usposabljanje posameznikov v Bahrajnu, Egiptu, Iraku, Jordaniji, Maroku in Veliki Britaniji) v višini $178,400; International Republican Institute v višini $700,000; National Democratic Institute for International Affairs v višini $260,000, $80,000 (skupaj $340,000); Reporters Without Borders (Reporters Sans Frontieres) v višini $37,500; Search for Common Ground v višini $63,000.37https://web.archive.org/web/20100304035905/http://www.ned.org/where-we-work/middle-east-and-northern-africa/mena-regional

April 6 Youth Movement

Ena pomembnejših skupin, ki sodeluje v protestih proti Mubaraku je bilo leta 2008 nastalo April 6 Youth Movement, katero je, kot že prej omenjeno, tesno povezano s skrajno Muslimansko bratovščino. Tako je to gibanje 25. januarja 2011 organiziralo proteste po vzoru iz Tunizije, pomemben promotor teh protestov pa je bila tudi Facebookova stran ”We are All Khaled Saeed”. Vodilni člani in ustanovitelji gibanja April 6 so bili Asmaa Mahfouz, Ahmed Maher, Israa Abdel Fattah, Tareq al-Khouly in vodilni član in bloger Mohammed Adel Amr Ali.38https://carnegieendowment.org/2010/09/22/april-6-youth-movement-pub-54918; dostop 30.3.2022 Gibanje je bilo dobro izurjeno za uporabo spletnih orodij, preko katerih so podpornike pozivali k demonstracijam. Prvi protesti so se začeli v ”podporo” delavskim protestnikom v industrijskem mestu al-Mahalla al-Kubra leta 2008. Protesti so se nato razširili po celi državi, Facebookova stran ”We are All Khaled Saeed” je dobila zagon, ter nato prerasla v April 6 Youth Movement. Gibanje je nato v letih 2009 in 2010 poskušalo ponovno organizirati proteste, vendar neuspešno. Sodelovali pa so tudi pri zbiranju podpisov za peticijo od Mohameda ElBaradeija. In ni presenetljivo, da je gibanje April 6 podpiralo ravno ElBaradeija, ter je leta 2012 podprlo Mohameda Morsija med njegovo predsedniško kampanjo. Nekaj časa so ga podpirali tudi med njegovim predsednikovanjem, kasneje pa so pozivali k njegovi odstavitvi.

John McCain se je v tej manipulativni igri liberalnega establišmenta prikazoval kot nasprotnik skrajne Muslimanske bratovščine in ElBaradeija, kar pa je seveda daleč od resnice –

»Senator McCain elaborated that he was “deeply, deeply concerned that this whole movement [toward democracy] could be hijacked by radical Islamic extremists.” And what, he was specifically asked, “is your assessment of the Muslim Brotherhood”? McCain pulled no punches:
I think they are a radical group that, first of all, supports sharia law; that in itself is anti-democratic — at least as far as women are concerned. They have been involved with other terrorist organizations and I believe that they should be specifically excluded from any transition government.
In fact, so apprehensive was he over the Brotherhood and its sharia agenda that McCain was quick to brand Mohamed ElBaradei, the Nobel laureate, as a Brotherhood tool. Many of us watching developments at the time noted the apparent collusion between ElBaradei and the Brothers. McCain went farther: “Oh yeah, I think it’s very clear that the scenario is very likely he could be their front man.”«39https://www.nationalreview.com/2012/07/questions-about-huma-abedin-andrew-c-mccarthy/; dostop 9.8.2022

Mohamed ElBaradei je tesno povezan z liberalnim establišmentom, deluje pa bolj kot sredstvo ”liberalne CIA”, čeravno je najbolj poznan kot generalni direktor od International Atomic Energy Agency (IAEA), od 1997 – 2007. V okviru IAEA tudi prejemik Nobelove nagrade. Ravno v tem času, je bil ElBaradei upravitelj od Sorosove International Crisis Group in je jasno, da je s tem povezano tudi njegovo posredovanje v politično dogajanje v Egiptu pred in med Mubarakovo diktaturo, še bolj pa za časa revolucije in takoj po njej. Tako od julija do avgusta leta 2013 ElBaradei postane tudi začasni pod-predsednik Egipta, pooblaščen tudi s strani Muslimanske bratovščine in še štirih opozicijskih skupin. Nato pa je bil ElBaradei vpleten v državni udar proti Mohamedu Morsiju, uradno med drugim, ker ni hotel oblikovati vladne koalicije, ter zaradi avtoritarnega vpliva Muslimanske bratovščine. ElBaradei pa se je nekaj dni pred državnih udarom sestal s tedanjim obrambnim ministrom al-Sisijem, kjer je dal podporo za odstranitev Morsija. Zelo pomembna država, ki je podpirala odstranitev Morsija je bila tudi Savdska Arabija.
ElBaradei je član od super elitnega Global Zero, katerega vidnejši člani so (bili) Jacques Attali, Lloyd Axworthy, Jose Maria Aznar, Samuel Berger, Carl Bildt, Hans Blix, Lord Des Browne, Gro Brundtland, Zbigniew Brzezinski, Richard Burt, Frank Carlucci, Jimmy Carter, General James E. Cartwright, Richard Cizik, Michael Douglas, Lawrence Eagleburger, Gareth Evans, Jose Maria Figueres, Vicente Fox, Timothy Garton Ash, Hans-Dietrich Genscher, Jamshyd Godrej, Mikhail Gorbachev, Lee Hamilton, Gary Hart, Vaclav Havel, Paul Ingram, Wolfgang Ischinger, Igor Ivanov, Max Kampelman, Sergei Karaganov, Frederik Willem de Klerk, Wim Kok, Robert McFarlane, David Miliband, Walter Mondale, jordanska kraljica Noor, Lord David Owen, Ana Palacio, Pam Omidyar, Eli Pariser, Ricken Patel, Thomas Pickering, Vladimir Pozner, Sir Malcolm Rifkind, Mary Robinson, Douglas Roche, Sergei Rogov, Roald Sagdeev, Helmut Schmidt, Jeffrey Skoll, Anne-Marie Slaughter, Javier Solana, Strobe Talbott, Horst Teltschik, John Thornton, Desmond Tutu, Hans van den Broek, Mabel van Oranje, Vaira Vike-Freiberga, Frank von Hippel, Margot Wallström, Muhammad Yunus, Phillip Zelikow, Ernesto Zedillo, General Anthony Zinni.

ElBaradei je član od super elitnega Global Commission on Drug Policy, katere vidnejši člani so (bili) George Shultz, John C. Whitehead, Paul Volcker, Sir Richard Branson, Alexander Kwasneiwski, Fernando Henrique Cardoso, Helen Clark, Sir Nicholas Clegg, Ruth Dreifuss, Cesar Gaviria, Richardo Lagos, Kagelma Motlanthe, Olusegun Obesanjo, George Papanderou, Thorvald Stoltenberg, Cassam Uteem, Ernesto Zedillo. Ustanovni financerji leta 201140http://www.globalcommissionondrugs.org/wp-content/uploads/2017/10/GCDP_WaronDrugs_EN.pdf; str. 20 so bili Open Society Foundations, Sir Richard Branson, Instituto Fernando Henrique Cardoso, Centro Edelstein de Pesquisas Sociais.

ElBaradei je tudi član od elitne Global Leadership Foundation, katerega člani so še Ellen Johnson Sirleaf, Vicente Fox, Enrique Iglesias, Thomas Pickering, Helen Clark, Gareth Evans, Kevin Rudd, Carl Bildt, Ana Palacio, Wolfgang Schüssel, Javier Solana, Vaira Vike-Freiberga. Medtem, ko so vidnejši opravitelji jordanski princ El Hassan bin Talal, Lech Walesa in Ernesto Zedillo.

ElBaradei je bil leta 2007 skupaj z Williamom Perreyjem (Weapons of Mass Destruction Commission), Hansom Blixom in Sergeyjem Karaganovom, udeleženec od International Luxemburg Forum on Preventing Nuclear Catastrophe, s katerim so preko nadzorne uprave povezani Henry Kissinger, Igor Ivanov, Gareth Evans, Sam Nunn, William Perry, Roald Sagdeev. Uvodni govor na konfernci so imeli Vladimir Putin, Jean Asselborn in Avigdor Lieberman.

ElBaradei je bil tudi govorec pri Credit Suisse Salon, kjer so bili vidnejši govorci še Kofi Annan, Ben Bernanke, Tony Blair, Nicholas Burns, Ashton Carter, Amal Clooney (del ”liberalne CIA”), Joschka Fisher, John Kerry, Henry Kissinger, Vaclav Kalus, Paul Krugman, Sir John Major, Thabo Mbeki, Leon Panetta, Colin Powell, Romano Prodi, Nouriel Roubini, Javier Solana, Larry Summers, Janet Yellen, Lee Kuan Yew, Muhammad Yunus in Ernseto Zedillo.

ElBaradei je član od Ibrahim Prize Committee od Mo Ibrahim Foundation, ki spada v omrežje ”liberalne CIA”. Člani uprave fundacije so še Mo Ibrahim, Mary Robinson, Pascal Lamy, Valerie Amos in Ngaire Woods.

ElBaradei je svetovalni upravitelj od The American University in Cairo, katere vidnejša člana svetovalne uprave sta še Mo Ibrahim in Frank G. Wisner.

Leta 2020 je bil ElBaradei podpisnik od A Call to All Governments: Work Together Now to Stop Cyberattacks on the Healthcare Sector od CyberPeace Institute. Vidnejši podpisniki še Madeleine Albright, Ban Ki-moon, Fernando Henrique Cardoso, Mikhail Gorbachev, Gro Harlem Brundtland, Igor Ivanov, Ellen Johnson Sirleaf, Eugene Kaspersky, Larry Kramer, Ricardo Lagos, Ngozi Okonjo-Iweala, Marietje Schaake, Helle Thorning Schmidt, Desmond Tutu, Danilo Türk, Lech Wałęsa in Ernesto Zedillo. Ustanovni financer od CPI leta 2019 so William & Flora Hewlett Foundation, Mastercard, Microsoft in Ford Foundation.41https://cyberpeaceinstitute.org/funding/; dostop 25.3.2022

Ustanovitelj in vodja od April 6 Youth Movement Mohammed Adel Amr Ali se je v obdobju od 2008 – 2011 usposabljal pri programu, ki ga je vodil Center for Non-Violent Action and Strategies (CANVAS), ki nastane iz srbskega ”gibanja” Otpor!. Metodologija in usposabljanja od Otpor! so se nato preizkusile neuspešno v Belorusiji pri ”gibanju” Zubr leta 2001. Prav tako pa se nato te metodologije in usporabljanja preko CANVAS, ki nastane leta 2003, uspešno uporabijo pri skupinah v Gruziji (2003; v glavnem pod nadzorom Georga Sorosa, katerega varovanec je Mikhail Saakashvili), Ukrajini (2004), Libanonu (2005), na Maldivih (okoli leta 2008), kasneje pa še v Egiptu (2011), Siriji (2011) in v Ukrajini (2014). Vse skupaj je CANVAS kot sredstvo od liberalnega establišmenta/CIA za širjenje neoliberalima in globalizma preko CIA državnih udarov in ”protestov”, sodeloval z raznimi ”pro-demokratičnimi” skupinami v petdesetih državah.

Otpor in Center for Non-Violent Action and Strategies (CANVAS)

Izredno pomemben so-ustanovitelj gibanja Otpor! in od CANVAS je Srđa Popović, ki leta 2015 izda knjigo Blueprint for Revolution: How to Use Rice Pudding, Lego Men, and Other Nonviolent Techniques to Galvanize Communities, Overthrow Dictators, or Simply Change the World.
Nasploh gre tu za CIA-jino omrežje, ki ga poleg klasičnih fundacij ”liberalne CIA” sestavljajo National Endowment for Democracy, International Republican Institute, National Democratic Institute for International Affairs, Freedom House, U.S. Institute of Peace, Albert Einstein Institute, International Center on Nonvilent Conflict, ter USAID, ki so vsi znani kot destibilizatorji držav in sredstva državnih udarov v državah, ki niso po godu liberalnemu establišmentu. To omrežje je ključno tudi za gradnjo ”demokracije” v Srbiji, kar je lepo vidno pri ”gibanju” Otpor! in njegovem nasledniku Center for Non-Violent Action and Strategies (CANVAS). Slogan kampanje od Otpor! leta 2000 je bil ”Gotov je!”.

CIA/liberalni establišment naj bi za odstranitev Miloševića in za politične kampanje za volitve leta 2000 financiral vsaj $41 milijonov $.42https://www.washingtonpost.com/archive/politics/2000/12/11/us-advice-guided-milosevic-opposition/ba9e87e5-bdca-45dc-8aad-da6571e89448/ V te zneske šteje tudi nabava 5000 pločevink sprejev za študentske ”aktiviste”, ki so pisali anti-Miloševićeve grafite po zidovih celotne Srbije, kot tudi za 2,5 milijona nalepk s sloganom ”Gotov je!”, ki je postal slogan ”revolucije”.

»Behind the seeming spontaneity of the street uprising that forced Milosevic to respect the results of a hotly contested presidential election on Sept. 24 was a carefully researched strategy put together by Serbian democracy activists with the active assistance of Western advisers and pollsters. …
Milosevic’s strongest political card was the disarray and ineffectiveness of his opponents. The opposition consisted of nearly two dozen political parties, some of whose leaders were barely on speaking terms with one another. While the opposition politicians recognized the need for unity in theory, in practice they were deeply divided, both on the tactics to use against Milosevic and the question of who should succeed him.
It was against this background that 20 opposition leaders accepted an invitation from the Washington-based National Democratic Institute (NDI) in October 1999 to a seminar at the Marriott Hotel in Budapest, overlooking the Danube River. The key item on the agenda: an opinion poll commissioned by the U.S. polling firm Penn, Schoen & Berland Associates. …
At a brainstorming session last July, Otpor activist Srdjan Milivojevic murmured the words “Gotov je,” or “He’s finished.”
“We realized immediately that it summed up our entire campaign,” said Dejan Randjic, who ran the Otpor marketing operation. “It was very simple, very powerful. It focused on Milosevic, but did not even mention him by name.”
Over the next three months, millions of “Gotov je” stickers were printed on 80 tons of imported adhesive paper–paid for by USAID and delivered by the Washington-based Ronco Consulting Corp.–and plastered all over Serbia on walls, inside elevators and across Milosevic’s campaign posters. Printed in black and white and accompanied by Otpor’s clenched-fist emblem, they became the symbol of the revolution. …
Had Yugoslav border officials been paying attention last summer, they would have observed an extraordinary increase in the number of Serbian students visiting a revered Serbian shrine in southern Hungary. “Making a pilgrimage to Saint Andrija” became the favorite excuse for opposition activists en route to another U.S.-funded program, this one in the Hungarian town of Szeged, just 10 minutes’ drive from the Serbian border.
Its purpose was to train election observers. “We set up mock polling stations with ballot boxes and went through the balloting process in detail with them,” recalled John Anelli of the Republican institute, describing what became a key component in Milosevic’s downfall. “We trained about 400 election monitors who went back to Serbia and trained another 15,000 monitors.”
Without a massive monitoring operation, and an equally massive parallel vote count organized by the Serbian Center for Free Elections and Democracy, this fall’s effort to unseat Milosevic would almost certainly have failed. Opposition parties suspected him of stealing previous elections, most notably in 1997, but were unable to offer conclusive proof. This time, they made sure they had the means to detect election fraud.
Drawing on their experience of elections in such places as Indonesia and Mozambique, IRI consultants simulated vote-counting scams and ballot-stuffing techniques. “They trained us to spot fraud and react quickly,” said Goran Rapoti, an opposition election monitor from the town of Backa Palanka, who attended the seminar. “It was really useful.”
The United States paid for the training in Szeged and the second level of training back in Serbia. By Election Day, the opposition parties were able to place at least two trained monitors at every polling station in the country. Each monitor received about $5 in Western-provided money, a significant sum in a country where the average monthly wage is less than $30.
“Without the monitors, Milosevic’s people would have stolen the elections again,” said Alexander Trkulja, the coalition campaign manager in Backa Palanka. “They are masters in stealing elections.”
An iron rule for both the coalition and Otpor was never to talk about Western financial or logistical support. To have done so would have played straight into the hands of the Milosevic propaganda machine, which routinely depicted opposition leaders as “traitors” or “NATO lackeys.”«43https://www.washingtonpost.com/archive/politics/2000/12/11/us-advice-guided-milosevic-opposition/ba9e87e5-bdca-45dc-8aad-da6571e89448/

Ključni financerji v obdobju 1999/2000 od gibanja Otpor! so bili USAID, National Endowment for Democracy, International Republican Institute in Sorosov Open Society Institute. Leta 2000 je bil Otpor! financiran v višini $84,000 s strani National Endowment for Democracy. Z denarjem od NED je Otpor! ustanovil nove podružnice in pisarne v več mestih po Srbiji, ter za avtobusno turnejo, preko katere so vzpodbujali k udeležbi na predsedniške volitve leta 2000. International Republican Institute (John McCain) prejme od NED $74,735 da financira Otpor!, s katerim ta odpre centralno pisarno v Beogradu, ter pisarne v še treh srbskih mestih. Na podoben način se liberalni establišment kasneje vmešava še v volitve v Gruziji leta 2003, v Ukrajini leta 2004, itd.44https://www.rferl.org/a/1058543.html V obdobju od 2001 – 2004 je Popović posebni svetovalec od takratnega srbskega premierja Zorana Đinđića.

»In a November 2000 article from the New York Times Magazine, Times journalist Roger Cohen talked to various officials from US based organizations about the extent of American assistance received by Otpor. Paul B. McCarthy from the Washington-based NED stated that Otpor received the majority of US$3 million spent by NED in Serbia from September 1998 until October 2000. At the same time, McCarthy himself held a series of meetings with Otpor’s leaders in Podgorica, as well as Szeged and Budapest.
Just how much of the US resources appropriated in the year 2000 by USAID, for democracy and governance, which included support to groups that worked to bring an end to the Milošević era through peaceful, democratic means, went to Otpor is not clear. Donald L. Pressley, the assistant administrator at USAID said that several hundred thousand dollars were given to Otpor directly for “demonstration-support material, like T-shirts and stickers”45https://anarchitext.wordpress.com/2011/12/05/otpor/

Paul B. McCarthy, ki je v tem obdobju, ko NED financira Otpor!, NED-ov nadzornik programa za Evropo in Evrazijo, preko katerega je zagotavljal pomoč ”neodvisnim” medijem, civilnim organizacijam, think tankom, poslovnim združenjem in političnim strankam. Po delovanju pri NED (1990 – 2004), začne McCarthy delati za International Republican Institute (John McCain), vendar na področju Jordanije, kasneje pa je deloval v Iraku. Nato se je vrnil v ZDA, kjer preko IRI iz Washingtona nadzoruje programe za Sirijo in Libanon, od leta 2018 pa je regionalni direktor za Evropo. In ni naključnje, da je v tem obdobju, ko McCarthy deluje kot posrednik za financiranje med CIA/NED in Otpor!, tudi član od Council on Foreign Relations, in sicer od 1997 – 2001.

Te vodilne ”CIA-jine” organizacije, NED, IRI in NDI, so si med seboj porazdelile funkcije, ki so jih upravljale v Srbiji. Tako je NED izpopolnjeval svoj program ”nonviolent action”, preko že prej omenjenih nekaj milijonov $ za skupine, ki niso imele nobenega političnega programa, kot je študentsko ”gibanje” Otpor!, katere edina želja je, da bi bili ”normalni” pod pogoji zahoda. NDI je delal tesno s srbskimi opozicijskimi strankami. IRI pa je prav tako delal z Otpor!, ki je služil kot ideološka in organizacijska hrbtenica revolucije. Marca leta 2000 je IRI financiral, da se je čez dvajset voditeljev od Otpor! udeležilo seminarja o ”nenasilnem uporu” v hotelu Hilton v Budimpešti, le nekaj sto metrov stran od Marriott Hotel, ki je priljubljeni hotel od NDI in kjer so potekale priprave oktobra leta 1999. Med seminarjem so srbski študentje prejeli usposabljanje o tem, kako organizirati proteste, kako komunicirati s simboli, kako premagati strah in kako spodkopavati avtoriteto diktatorskega režima. Vodilni predavatelj je bil upokojeni polkovnik Robert Helvey, tesno povezan s CIA in Albert Einstein Institute, o čemer več v nadaljevanju.

Povezave Srđe Popovića z liberalnim establišmentom

  • Popović je bil februarja leta 2000 udeleženec od National Prayer Breakfast, pri predsedniku Billu Clintonu v Beli hiši.
  • Leta 2002 je bil udeleženec od ”The global arena for nonviolent struggle” pri Freedom House (Peter Ackerman).
  • V obdobju od 2003 – 2004 je bil Popović (v okviru CIA programa) svetovalec in trener v Zimbabveju in v Gruziji, za njihova ”demokratična” gibanja in opozicijske skupine. Program, vsaj v Zimbabveju, je potekal preko International Republican Institute (John McCain).
  • Marca leta 2004 je bil Popović na usposabljanju za Strategic Nonviolent Struggle pri Freedom House.
    IRI med drugim v tem obdobju, po padcu Miloševića tudi pomemben, da pride leta 2004 na oblast Boris Tadić. IRI je med njegovo predsedniško kampanjo zagotavljal usposabljanje in pomoč pri izpeljevanju anket.
  • Junija leta 2007 je bil Popović v Londonu udeleženec od Workshop for Maldivian Activists, medtem, ko se februarja leta 2009 udeleži Workshop for Vietnamesse Activists.
  • Prav tako junija 2007 in nato še junija 2008 in 2009, je bil Popović moderator pri Fletcher Summer Institute for advanced study, ki poteka preko International Center on Nonvilent Conflict (ICNC; Peter Ackerman), na Fletcher School of Law and Diplomacy na Tufts University. ICNC je ustvaril številne propagandne filme, ki so se predvajali na PBS in na univerzitetnih kampusih po ZDA.
  • V obdobju od 2011 – 2012 je bil Popović Visiting Scholar na elitnem Harriman Institute, na Columbia University, ki je nastal leta 1946 s financiranjem od Rockefeller Foundation. Inštitut je bil namenjen preučevanju Sovjetske zveze, kasneje pa za preučevanje post-socialističnih držav iz področja Rusije, Evrazije in vzhodno centralne Evrope. Inštitut nosi ime po super-elitnem W. Averellu Harrimanu. Z inštitutom pa so bili v preteklosti povezani nekateri predstavniki super elite, kot so Zbigniew Brzezinski, Madeleine Albright, Marshall Shulman in Jack Matlock.
  • Popović je bil v letih 2013, 2015, 2017 in 2021 govorec pri Oslo Freedom Forum, ki ga organizira Human Rights Foundation, kjer je predsedujoči mednarodnemu odboru s super elito tesno povezani Garry Kasparov. Člani mednarodnega odbora fundacije (leta 2019) so še Diego Arria, Diplomatic Fellow pri Council on Foreign Relations, član svetovalne uprave od Inter-American Dialogue; George Ayittey iz Free Africa Foundation (del ”konservativne CIA”), govorec pri TED Conferences, bil od 1989 – 1990 Bradley Scholar od Heritage Foundation (del ”konservativne CIA”), bil National Fellow od The Hoover Institution (del ”konservativne CIA”); Park Sang-hak, predsednik od Fighters for a Free North Korea; Thor Halvorssen, ustanovitelj od Oslo Freedom Forum, govorec pri TED Conferences; Mart Laar, član mednarodnega svetovalnega odbora od Victims of Communism Memorial Foundation (Ustanovitelji – Zbigniew Brzezinski, Lev Dobriansky, Lee Edwards), bil član od Mont Pelerin Society (top ”konservativna CIA”), bil premier Estonije od 1992 – 1994 in od 1999 – 2002; Amir Ahmad Nasr, sudanski bloger, aktiven med ”arabsko pomladjo”, piše za Global Voices (del ”liberalne CIA”). S Human Rights Foundation pa so bili povezani še Elie Wiesel, Robert L. Pfaltzgraff Jr. in Vaclav Havel.
    Govorci, ki se pojavljajo na forumu poleg posameznikov, ki so tesno povezani z liberalno super elito, tudi razni ”aktivisti” tesno povezani z omrežjem od CIA oz. delujejo kot sredstva ”liberalne CIA” in ”konservativne CIA”. Poleg Popovića so to še Alexey Navalny, Hatice Cengiz (zaročenka Jamala Khashoggija), Svetlana Tikhanovskaya, Jack Dorsey (Twitter), Ai Weiwei, Zeid Ra’ad al Hussein (nekdanji UN-ov visoki komisar za človekove pravice), Garry Kasparov, Toomas Hendrik Ilves, Anders Aslund, Erna Solberg, Anne Applebaum, Viktor Yushchenko, Larry Diamond, Pussy Riot, Nadezhda Tolokonnikova, Zhanna Nemtsova (žena od Borisa Nemtsova), Mikhail Khodorkovsky, Lech Walesa, Amber Lyon (CNN International), Julian Assange, Jimmy Wales (Wikipedia), Vaclav Havel, Elie Wiesel, Sarah Ferguson, Peter Thiel. Čeprav je ni na uradnem seznamu, je bila leta 2009 udeleženka foruma tudi Sara Bronfman iz super elitne družine Bronfman. Bronfmanova, ki sicer deluje v omrežju ”liberalne CIA”, je bila ključna ustanoviteljica elitnega kulta NXIVM, ki je bil povezan z ženskimi spolnimi sužnjami.
    Financerji od Oslo Freedom Forum predstavljajo top financerje ”liberalne CIA”, kot tudi ”konservativne CIA”. Financerji pa so tudi visokotehnološka podjetja iz Silicon Valley. Financerji foruma leta 2022 –

»Norwegian Ministry of Foreign Affairs. Sergey Brin Family Foundation. City of Oslo … John Templeton Foundation. Twitter. Amazon … Fritt Ord. Jigsaw [Google] … The Freedom Fund«46https://oslofreedomforum.com/sponsors/; dostop 26.3.2022

Financerji leta 2017 –

»The Brin Wojcicki Foundation. Norwegian Ministry of Foreign Affairs … Humanity United … Fritt Ord. Twitter … Atlas Network. Levi Strauss Foundation … Amnesty International … Plan International. The Norwegian Helsinki Committee … Avast … The Institute for Global Leadership«47https://web.archive.org/web/20170702153715/https://oslofreedomforum.com/supporters/; dostop 26.3.2022

Financerji leta 2011 –

»Amnesty International … The Norwegian Helsinki Committee. Plan International … City of Oslo. Norwegian Ministry of Foreign Affairs. Fritt Ord. The Thiel Foundation … The Institute for Global Leadership. Nobel Peace Center … World Policy Institute. Hally Hansen … Christian Democratic International Center«48https://web.archive.org/web/20110902114946/http://www.oslofreedomforum.com/supporters.html; dostop 26.3.2022

  • Popović je pri širjenju CIA-jine levičarske revolucije povezan še z ostalimi top univerzami liberalnega establišmenta, kar vedno znova potrjuje, kako so elitne in tudi manj elitne univerze leglo namernega poneumljanja, dezinformiranja in skorumpiranosti za namene neoliberalizma in globalizacije. To so poleg že prej omenjene Fletcher School of Law and Diplomacy še Harvard University, Johns Hopkins University, Columbia University, Rutgers (NJ), Colorado College, University of Essex, Northeastern University, Grinnell College, s CIA in Pentagonom tesno povezana Georgetown University, United States Air Force Academy, Rutgers University, George Washington University, Syracuse University, University of Alabama, University of Virginia, University College London, Arcadia University, George Mason University, Bayerischer Rundfunk, University of Notre Dame, Yale University, St. Michael’s College, Loyola University, Watson University, Stanford University, University of California, Berkeley, Freie Universität Berlin, Universität Heidelberg in University of Colorado Boulder.
  • Leta 2013 je bil Popović imenovan za Young Global Leader (Peter Thiel; Jared Cohen; Marietje Schaake; Mabel van Oranje; Mark Zuckerberg; Rajiv Shah – Rockefeller Foundation; Dina Powell McCormick; Pete Buttigieg;  Emmanuel Macron; Vanessa Kerry; Joseph P. Kennedy III; Jamie C. Drummond – ONE Campaign; Kate Hampton – CIFF; Jimmy Wales – Wikipedia.org; Daniel Sachs; princ Haakon; princesa Mette-Marit; princ Jaime de Bourbon de Parme; princesa Reema Bandar Al-Saud; Sanjay Gupta; Jagmeet Singh; Vuk Jeremić; Mark Andrijanič; Nico Rosberg) od super elitnega World Economic Forum.
  • Popović je bil leta 2006 in 2019 govorec pri Civicus, ki je globalno omrežje 6500 organizacij in aktivistov iz 175 držav. Najvidnejši financerji leta 2019 prihajajo iz omrežja ”liberalne CIA” –

»Bill & Melinda Gates FoundationCharles Stewart Mott Foundation. Norad … Ford Foundation. Sida … Open Society Foundations … The Balkan Trust for Democracy«49https://www.civicus.org/icsw-2019/index.php/partners; dostop 26.3.2022

Srđa Popović, RTV in ”anti-Janša” protesti leta 2013

Leta 2013 je MMC RTV Slovenija opravil intervju s Srđanom Popovićem, ko so v Sloveniji potekali ”protesti” proti vladi Janeza Janše. Na MMC so pri tem zapisali –

»Je najboljši mogoči sogovornik o protestih v Sloveniji, saj je znanje in izkušnje delil s kar 46 protestniškimi gibanji po vsem svetu. O tem tudi uči študente v Beogradu, Bostonu in New Yorku. …
[Saša Banjanac Lubej] Ko smo pri teorijah zarote, vas moram vprašati tudi za informacije, da naj bi Otpor financirala Cia, ki naj bi v Budimpešti urila pripadnike vašega gibanja. Ali to drži?
[Popvić] To so neumnosti. Bilo je urjenje v Budimpešti, bil je trening, ampak ni bilo povezave s Cio. Bil je le Bob Helvey, ki je moj prijatelj, sicer upokojeni ameriški polkovnik, a v življenju ni šel mimo stavbe Cie. To je bilo aprila 2000, v trenutku, ko je imel Otpor 70 tisoč ljudi. Če bi me, namesto da se dobim s Helveyem, Milošević tisti dan zaprl, to ne bi spremenilo izida srbskega boja. Kakšna Cia neki!«50https://www.rtvslo.si/slovenija/novice/kljuc-protestov-je-minimum-skupnih-zahtev/301909

Seveda tukaj Popović laže in zavaja kot je dolgi in širok, RTV/MMC pa mu na vse pretege krije hrbet, da se ne bi zvedela resnica o tem za koga Popović & Co. in v končni fazi tudi RTV, v resnici delajo. In takšne laži, zavajanje, neinformiranje in dezinformiranje so ključni za delovanje RTV/MMC.

»Another important member of the AEI [Albert Einstein Institute] team was Colonel Robert Helvey, who met [Gene] Sharp at the CIA at Harvard. Colonel Helvey had been dean of the National Defense College. This was the training institute for the Defense Intelligence Agency (DIA), one of the “big five” agencies in the US Intelligence Community (IC). Helvey also worked with the Joint Military Attaché School (JMAS), a more specialized program that trains intelligence gatherers for the DIA’s international Defense Attaché System. Colonel Helvey would become one of AEI’s most important activist trainers. …
Throughout the 1980s, 1990s, and 2000s, AEI and its offshoots — groups like the Center for Applied Nonviolent Action and Strategies (CANVAS) and the International Center on Nonviolent Conflict (ICNC) — could be found training anti-dictatorship activists around the world.
But not in dictatorial US client states like Chile, Saudi Arabia, El Salvador, and Zaire. In two decades worth of AEI [Albert Einstein Institute] annual reports, there is scarcely mention of these countries. …
After these US-backed, Sharpian “nonviolent revolutions,” new leadership demonstrated greater fealty to the United States’ agenda and greater submission to Western demands for neoliberal economic “restructuring.” While protestors often had good reason to desire change, today it is commonly recognized, even in the mainstream, that these ousters — sometimes called “color revolutions,” thanks to the telltale use of official protest colors, per Sharp’s framework — were regime-change operations undertaken by the United States to punish upstarts and install more compliant “clients.”«51https://www.jacobinmag.com/2019/12/gene-sharp-george-lakey-neoliberal-nonviolence; dostop 3.4.2022

Saša Banjanac Lubej sicer v Sloveniji od leta 1995 in prihaja iz Srbije, je med drugim voditeljica oddaje Na glas!; bila novinarka notranje-političnega uredništva MMC RTV Slovenija; in je urednica TV Dnevnika na RTV Slovenija. Kot mnogo RTV-jevcev, tudi Lubejeva deluje v omrežju ”liberalne CIA”, zato tudi tako zmanipuliran ”intervju” s Popovićem in zato tudi TV Dnevnik in ostale oddaje na nivoju kakršnem so. Banjanac Lubejeva je bila članica od Media Watch od radikalnega Mirovnega Inštituta, ki spada v omrežje ”liberalne CIA” in je tesno povezan s CIA-jinim National Endowment for Democracy in Sorosovim Open Society Foundations. Media Watch je med drugim financiran s strani Sorosovega Open Society Institute, kar pa je še bolj sporno, da tudi s strani Ministrstva za šolstvo.52https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/03/porocilo_o_delu_2004.pdf; str. 87 Sicer pa sam Mirovni Inštitut v glavnem ne samo, da je financiran s strani Sorosa in njegovih fundacij, tudi številni zaposleni od inštituta tesno povezani s Sorosovo fundacijo in samim omrežjem ”liberalne CIA”. Lubejeva je bila tudi podpisnica od mednarodne novinarske izjave za obrambo Juliana Assangea Speak Up For Assange53https://speak-up-for-assange.org/signatures/, ki so jo poleg nje podpisala še nekatera top sredstva ”liberalne CIA”, kot so to John Pilger; Mark Lee Hunter – Global Investigative Journalism Network (del ”liberalne CIA”); Giannina Segnini Picado – International Consortium of Investigative Journalists (del ”liberalne CIA”); Daniel Ellsberg; Alain Lallemand – ICIJ Alumni; Chris Hedges; Noam Chomsky; Ryan Grim – The Intercept (del ”liberalne CIA”); Jeff Sparrow – The Guardian (del ”liberalne CIA”); Trevor Timm – Freedom of the Press Foundation (del ”liberalne CIA”); Bastian Obermayer – Süddeutsche Zeitung; Špela Stare – Slovene Association of Journalists; Christophe Deloire – Reporters without Borders (del ”liberalne CIA”); Jeffrey Sterling – Ex CIA; Edward Snowden – Freedom of the Press Foundation (del ”liberalne CIA”); Christian Fuchs – DIE ZEIT (Bilderberg); Kristinn Hrafnsson – WikiLeaks (del ”liberalne CIA”); Arturo Alvarez – NBC Universal / Telemundo (del Sun Valley Meetings, Trilateral Commission, CIA); Joseph Emersberger – Counterpunch (del ”liberalne CIA”); Ciril Brajer – Dnevnik; Ricardo Gutierrez Belgium – European Federation of Journalists (del ”liberalne CIA”); Gašper Lešnik – Mladina (propagandisti ”liberalne CIA”); Dimitri Lascaris (del ”liberalne CIA”); Sandra Bašić Hrvatin – Media Studies Department University of Primorska; Vanja Kovač – RTV Slovenia; James Lafferty – Pacifica Radio Network (del ”liberalne CIA”); Helena Milinković – TV Slovenia; Brane Bogdanovič – RTV Slovenia; Shari Tagliabue – NewsCorp; Anuška Delić – Oštro.si (Financerji leta 2021– Rockefeller Brothers Fund, Open Society Foundations, National Endowment for Democracy) 54https://www.ostro.si/si/financiranje; dostop 4.4.2022; Roman Shleynov – Organised Crime and Corruption Reporting Project (del ”liberalne CIA”); Balkan Investigative Reporting Network (Financerji leta 2022 – Freedom House; Kosovo Foundation for Open Society; National Endowment for Democracy; Open Society Foundation Serbia; Open Society Fund Bosnia and Herzegovina; Reporters Without Borders Germany; Rockefeller Brothers Fund; Open Society Foundation Albania; Sida; USAID)55https://birn.eu.com/about-birn/donors/; dostop 4.4.2022; Milka Lužnik Pohar – Radio Slovenija; Moni Černe – Slovenske novice; Mark Klein – Electronic Frontier Foundation Award (del ”liberalne CIA”); Brankica Petković – Peace Institute (del ”liberalne CIA”); Karmen Lugarič – Kanal A; Jim Kennedy – WikiLeaks (del ”liberalne CIA”); Simon Vene, Radio Študent (propagandisti ”liberalne CIA”); Slavoj Žižek (del ”liberalne CIA”); Staša Jovanović – Dnevnik; Romana Špende – Dnevnik; Petra Sorge – Dow Jones Newswires (del od CFR); Ali Žerdin – Delo; Maja Pertič Gombač – Primorske novice; Denis Miklavčič – RTV Slovenija; Ita Obersnu – RTV Slovenija; Moni Černe – Slovenske novice; Peter Oborne – Open Democracy (del ”liberalne CIA”).

Tukaj bi izpostavil oz. ponovil, da sta RTV Slovenija in njen MMC vodilni slovenski medij za pranje možganov, dezinformiranje, neinformiranje in manipuliranje javnosti. RTV/MMC deluje kot sredstvo in promotor ideologije ”liberalne CIA”, čeprav je financiran preko obvezne naročnine in bi moral biti kar se da nevtralen, informativen in objektiven. Osnovna naloga državnega medija bi morala biti, da skrbi za razgledanost in informiranost državljanov, ne pa namenska delitev in poneumljanje ljudi. Posebno, ker se to dogaja kot širši program v okviru tujega agenta, to je CIA/liberalnega establišmenta. Poleg tega številni pomembni zaposleni, vključno z uredniki, pisci in voditelji na RTV/MMC delujejo kot politični ”aktivisti”, in niso n od novinarjev, kar je razvidno iz zgornjega prispevka, ki pa je vsakodnevni pojav.

Janez Janša, ki sicer igra neko mešanico med neokonservativcem in populističnim sredstvom ”konservativne CIA”, je v resnici kot neokonservativec podpornik ideologij liberalnega establišmenta in ”liberalne CIA”. To dokazuje tudi njegovo sodelovanje s podjetji, s katerimi se rad hvali, kot so Google, Apple, Uber, itd., ki so top financerji in promotorji ”liberalne CIA”, vključno z migracijami in LGBT, proti katerim je Janša uradno proti. Kot del vloge, ki jo igra, pa ”kritizira” v glavnem samo Sorosa in njegovo fundacijo, nikoli pa sam ali njegovo omrežje ne razkrije celotne slike in Sorosovih ključnih povezav, vključno tistih z National Endowment for Democracy, Freedom House, International Republican Institute in ostalih, s katerimi Janša preko svojih povezav sodeluje.
Nova24 deluje po enakem principu kot ostali mediji – neinformativno, dezinformativno, manipulativno in kot propaganda oz. sredstvo ”konservativne CIA”. Nikoli ničesar dejansko ne razkrije in se ne poglobi v raziskave.
Janša je bil prav tako prisoten na zasedanju od Rockefellerjeve Trilateral Commission, ki je osnovni kreator in promotor ideologije ”liberalne CIA” in neoliberalizma. Njegov minister za digitalno transformacijo Mark Andrijanič je bil vodja javne politike za Centralno in Vzhodno Evropo pri podjetju Uber (del Sun Valley Meetings), ki je eden vodilnih financerjev migracij, LGBT, oz. ”liberalne CIA”. Še bolj bizarno oz. zmanipulirano je, ko so petkovi ”prostestniki”, ki so sredstva ”liberalne CIA” ”protestirali” proti Andrijaniču in Uberju. To pa še ni vse. Andrijanič je tudi David Rockefeller Fellow od Trilateral Commission in Millennium Fellow od pro-vojnega Atlantic Council, ki je prav tako promotor ”liberalne CIA”, kot tudi financiran s strani vodilnih fundacij ”liberalne CIA”. Andrijanič je bil Visiting Fellow od Martens Centre for European Studies, katerega najpomembnejši partner je CIA-jin neokonservativni International Republican Institute, ki je financer tudi od Popovićevega ”gibanja” Otpor! in od Popovićevega CANVAS. Člani častne uprave od Martens Centre so top neokonservativec Jose Maria Aznar, Sorosovo sredstvo Carl Bildt, Herman von Rompuy (Türkov kolega), Wolfgang Schüssel, Andrius Kubilius.
Janša je član od Leadership Campaign pri precej elitni organizaciji Women Political Leaders, katera si v stilu ”liberalne CIA” in globalizma prizadeva za povečanje števila žensk v političnih pisarnah – predsednic, premierk, ministric, članic parlamenta in županj. Vidnejši člani od Leadership Campaign so Heinz Fischer, Guy Verhofstadt (”anti”-Janša), top feminist Justin Trudeau, Emmanuel Macron, Benjamin Netanyahu, Shinzō Abe, jordanski kralj Abdullah II bin Al-Hussein, Jean-Claude Juncker, Mark Rutte, Donald Tusk, António Guterres, José Manuel Barroso, Paul Kagame, socialist Pedro Sánchez, Stefan Löfven, Recep Tayyip Erdoğan, Petro Poroshenko, Arseniy Yatsenyuk, Boris Johnson, David Cameron, Gordon Brown. Člani svetovalne uprave od Women Political Leaders so Helen Clark; top sredstvo ”liberalne CIA” Jane Goodall, José Manuel Barroso; Kathy Calvin iz Turnerjeve United Nations Foundation; Laura Tyson; Mo Ibrahim; Pascal Lamy; super elitna pro-LGBT Tarja Halonen.

Financerji od Women Political Leaders leta 2022 –

»Bill & Melinda Gates Foundation. Concordia [Paula Dobriansky – NED; David Petraeus – CIA; John D. Negroponte – CIA; Jacob Frankel; Jose Maria Aznar; savdski princ Abdulaziz Bin Talal; Jose Manuel Barroso; Ian Bremmer; Danilo Türk]. Council on Women World Leaders. International Republican Institute. Mo Ibrahim Foundation. Munich Security Conference [Soros; savdski princ Turki al Faisal; Wolfgang Ischinger; Federica Mogherini]. National Democratic Institute. Plan International. The Rockefeller Foundation. United Nations Foundation. Women Deliver«56https://www.womenpoliticalleaders.org/partners/; dostop 2.4.2022

Janša deluje v elitnih organizacijah, ki so financirane prav s strani istih (CIA) organizacij, ki so bile ključne za nastanek in financiranje od Otpor! in CANVAS, katerih dveh vodilni predstavnik je Srđa Popović. Hkrati s tem, pa deluje v organizacijah, ki so financirane s strani vodilnih fundacij iz omrežja ”liberalne CIA” in je tudi član skupin, ki so tesno povezane z liberalnim establišmentom.

Janša je tudi član svetovalne uprave od Institute for Cultural Diplomacy, katerega ustanovitelj je super elitni Thierry de Montbrial, dolgoletni član nadzornega odbora od skupine Bilderberg. Član svetovalne uprave inštituta je bil tudi super elitni Michael Chertoff, tesno povezan s Sorosovim sredstvom Marietje Schaake. Chertoff je član mednarodnega svetovalnega odbora od U.S. Institute of Peace in kasneje upravitelj in predsedujoči od Freedom House, ki je tudi eden od ključnih financerjev od Otpor! in od CANVAS. Chertoff pa tudi član od Trilateral Commission. Skupaj z Janšo pa je še tudi leta 2022 članica svetovalne uprave super elitna Paula Dobriansky, prav tako članica od Trilateral Commission; upraviteljica od Freedom House; direktorica od Atlantic Council; bila članica od Responsibility to Protect od Working Group od U.S. Institute of Peace. Dobrianskyeva je bila članica uprave in pod-predsedujoča od CIA-jinega National Endowment for Democracy, ravno v obdobju ključnega financiranja in nastajanja od Otpor! in CANVAS.

Leta 2021 je bil Janša udeleženec od Delphi Economic Forum, skupaj s top predstavniki super elite, kot so Carl Bildt; Erik Brattberg – Albright Stonebridge Group; Yanzhong Huang; Ian Lesser; Nicholas Negroponte; David H. Petraeus – CIA; Jeffrey Sachs – top Rockefellerjev/Sorosov ekonomist in svetovalec Bernieja Sandersa; Marietje Schaake – top Sorosovo sredstvo; Radoslaw Sikorski; Jean-Claude Trichet; Kurt Volker; Jakob von Weizsäcker; Martin Wolf – redni udeleženec zasedanj skupine Bilderberg.

Drugi izredno pomemben podatek glede Janše in njegovih povezav s tem super elitnim omrežjem je bil ekonomist Ljubo Sirc. Sirc je bil član od Mont Pelerin Society, preko katere je bil povezan ne samo z vodilnimi neoliberalci, še bolj pomembno je to, da so najbolj elitni izmed njih (Chicago Boys), pripadali ozkemu krogu okrog Rockefellerjev in Kissingerja, in so podpirali diktatorja Pinochetja, preko katerega so testirali neoliberalizem. Pinochet pride na oblast preko CIA državnega udara, za katerega je zaslužna ravno naveza Rockefeller-Kissinger. Financer izmenjevalnih programov za ekonomiste pa je plačevala Rockefeller Foundation, v to izmenjavo pa je bil vpleten tudi sistem od Fulbrigh Scholarship.
V Sloveniji sicer kot že omenjeno, najbolj tesno s super elito in liberalnim establišmentom povezan Danilo Türk, pred njim pa je to zagotovo bil Milan Kučan.

Če se povzame vse to povezave in dogodke, je jasno, da je ne samo v Sloveniji, ampak povsod po ”demokratičnem” Zahodu, ta delitev na ”(skrajno) leve” in ”(skrajno) desne” napravljena umetno, in da vsi delajo za isto super elito in za njihove cilje.

Ostali vidnejši financerji od skupine CANVAS

Slobodan Djinović

Pomemben so-ustanovitelj od gibanja Otpor! je bil tudi Slobodan Djinović, ki ima tudi certifikat iz Fletcher School of Law and Diplomacy, ki je eden od prej omenjenih CIA-jinih centrov za ”nenasilno akcijo”. Djinović, ki velja za vplivnega moža iz sence srbske politike, je tudi so-ustanovitelj in predsedujoči od CANVAS, kot tudi njegov pomemben financer. Djinović je bil po padcu Miloševića skupaj s Srđem Popovićem član parlamenta in leta 2000 ustanovi prvi srbski ponudnik brezžičnega interneta MediaWorks, ki se danes imenuje Orion Telecom. In kot se za takšne  revolucionarje spodobi, postane vplivni srbski bogataš. V tej vlogi revolucionarja pa postane še svetovalec od World Bank.
Djinović se je leta 2006 udeležil konference The Evolution of People Power and Nonviolent Conflict: Best Practices and Future Applications, ki sta jo skupaj pripravila International Center on Nonviolent Conflict in U.S. Institute of Peace. Govorci so bili Peter Ackerman; Steve York; Srdja Popovic; Slobodan Djinovic; Andrej Milivojevic; James O’Brien – The Albright Group; Carola Weil – U.S. Institute of Peace.

»Popovic is quick to say that CANVAS is “100 percent independent from any government” and funded entirely by private donors. Paranoid regimes don’t buy that, and neither do some American leftists, who have accused CANVAS of being part of a CIA-linked “Imperialist International” that targets Washington’s enemies. “One of the many sad legacies of the Bush era is that people see conspiracies even where there aren’t conspiracies, particularly regarding pro-democracy struggles against regimes the US happens to oppose,” says Stephen Zunes, a professor of international studies at the University of San Francisco who has collaborated with CANVAS in training Egyptian and Western Saharan activists57https://www.motherjones.com/politics/2010/03/maldives-democracy-popovic/

Osebje iz Goldman Sachs

Pomemben financer od CANVAS je nekdanji izvršni od Goldman Sachs Muneer Satter, ki je od leta 2007 tudi član od Council on Foreign Relations, kot tudi je član od Chicago Council on Global Affairs. Satter je predsedujoči od Goldman Sachs Foundation, ki deluje v glavnem v omrežju ”liberalne CIA”. Satter je tudi član svetovalne uprave od American Enterprise Institute, ki predstavlja ključni del omrežja od ”konservativne CIA” in neoliberalizma. Prav tako pa je tudi član uprave od The Nature Conservancy iz omrežja ”liberalne CIA”. Satter je bil pomemben član od Romney for President Global Competitiveness Policy Advisory Group, med Romneyevo predsedniško kampanjo leta 2007. Torej, ravno v času, ko postane član od CFR. Pomembna je tudi Satterjeva vloga kot člana svetovalnega odbora od super elitnih The Elders. Satter je pa tudi član uprave od Navy SEAL Foundation, kjer so člani častne uprave super elitni Robert M. Gates, Robert A. Iger, Bob Kerrey, General James Mattis, General Michael Mullen (CIA), Stephen A. Schwarzman.
Financer od CANVAS je bil tudi Shea Morenz, ki je leta 2001 začel delati za Goldman Sachs, kjer ostane do leta 2011, ko se pridruži korporativni obveščevalni agenciji Stratfor, ki je tesno povezana s CIA. Pri Stratforju postane predsednik in generalni direktor. Prav tako kot Satter, je tudi Morenz član uprave od Navy Seal Foundation.

Iz dokumentacije od WikiLeaks (del ”liberalne CIA”), ki jo je prejel od skupine Anonymous (del ”liberalne CIA”) je razvidno, da je korporativna obveščevalna agencija Stratfor med drugim uporabljala CANVAS, da je vohunil za opozicijskimi skupinami. Stranke od Stratfor so top predstavniki liberalnega establišmenta, kot so Lockheed Martin, Goldman Sachs, Bank of America, Coca-Cola in Dow Chemical Company – vse tesno povezane s Council on Foreign Relations in/ali Trilateral Commission. Sam Stratfor pa imenovan tudi CIA v senci, saj zanj delajo tudi ljudje iz CIA.
Srđa Popović je bil leta 2011 govorec pri TEDx Kraków, kjer je imel govor na temo “How to Topple a Dictator”. Kot že omenjeno večkrat, TED Conferences tesno povezane z Rockefellerjevim omrežjem in z ”liberalno CIA”.

Michael McFaul

Zelo pomemben in zagotovo ključni posameznik, ki je v imenu CANVAS lobiral za denar pri ameriški vladi je super elitni Michael McFaul, ki je prav tako tesno povezan s samim omrežjem od CIA. McFaul je študiral kot elitni Rhodes Scholar; od leta 2001 član od Council on Foreign Relations; namestnik direktorja od Freeman-Spogli Institute; bil Visiting Fellow (2004-2005), Reagan-Fascell Democracy Fellow (2005) in kasneje član uprave od National Endowment for Democracy; član direktorske uprave od National Democratic Institute for International Affairs; član od neokonservativne Henry Jackson Society; član od Rework America Task Force – Markle Foundation; član svetovalnega odbora od Alliance for Securing Democracy; član svetovalnega odbora za Evropo in centralno Azijo pri Human Rights Watch; upravitelj od Freedom House; član uprave od Eurasia Foundation; član direktorske uprave od U.S.-Russia Foundation; bil Senior Fellow od Hoover Institute; bil udeleženec okrogle mize AI Principles Project pri Defense Innovation Board; koordinator od Iran Democracy Project; član uredniške uprave od Journal of Democracy, ki spada pod International Forum for Democratic Studies, ter domuje pri National Endowment for Democracy; bil višji sodelavec od Carnegie Endowment for International Peace pri Moscow Carnegie Center, 1993 – 1995; leta 2017 je bil udeleženec od Yalta European Strategy; v Obamovi administraciji je bil posebni pomočnik predsedniku in višjemu direktorju za ruske in evrazijske zadeve pri National Security Council, 2009 – 2012; nato pa bil ambasador v Moskvi, 2012 – 2014. V tem obdobju v Moskvi, se srečuje z rusko opozicijo, tudi z Borisom Nemtsevom, in nato postane upravitelj od Boris Nemtsov Foundation for Freedom (Upravitelji – Mikhail Khodorkovsky, Toomas Hendrik Ilves, Julius von Freytag-Loringhoven). McFaul je bil govorec pri World Affairs Council Jacksonville; bil udeleženec od Valdai Club, 2013; bil udeleženec od China Development Forum, 2019.

Pogovor iz leta 2008 med direktorjem Stratforja Georgeom Friedmanom in Markom Papićem, ki je Stratforjev analitik in v stiku s Srđom Popovićem, glede financerjev od CANVAS –
»Papić … states: “A lot of American finances… I don’t know exactly, but I talked to people who lobby for their financing, such as Mike McFaul from the Hoover Institute.” (McFaul is a former US ambassador to Russia). Papic continues: “USAID is involved. The resistance was funded by Freedom House, IRI (International Republican Institute), NED (National Endowment for Democracy) and the American Institute for Peace. “Since Canvas has the same people as Otpor, I’m sure they have the same dollar resources open.”
An e-mail from an analyst at the intelligence and consulting firm Stratfor in 2007 said that these organizations, along with NDI (National Democratic Institute) and Albert Einstein Institute, were accused of being behind the riots in Serbia (2000), Georgia (2003) and Ukraine. (2004), Azerbaijan (2005), Kyrgyzstan (2005), Belarus, Uzbekistan and Tajikistan (2005-2006). The same e-mail specifies that Otpor (or Canvas) has formed groups in Georgia (Kmara), Ukraine (Pora), Belarus (Zubr) and Albania (Mjaft)58https://srbin.info/en/pocetna/aktuelno/duboka-drzava-u-srbiji-srdja-popovic-sonja-liht-slobodan-djinovic-ana-brnabic/

New Tactics in Human Rights – Center for Victims of Torture

Leta 2003 izide beležka Plan B: Using Secondary Protests to Undermine Repression o gibanju Otpor!/CANVAS, ki jo izda New Tactics in Human Rights od Center for Victims of Torture. Avtorica beležke je Zorana Smiljanić, ki je delala za s CIA tesno povezanim National Democratic Institute v Beogradu kot regionalni trener od leta 1999 dalje. Hkrati pa je leta 2000 delala za volilno kampanjo od Democratic Opposition of Serbia in za Otpor!-ovo kampanjo Vreme Je! (“It’s Time!”) get-out-the-vote. V Otporu! je vodila program za bodoče trenerje, ter usposabljala posameznike za delo z mediji, javno nastopanje in delala s prostovoljci. Financerji od beležke so –

»United States Institute of Peace, the National Philanthropic Trust, the Organization for Security and Cooperation in Europe, the United States Department of State, the Sigrid Rausing Trust (formerly known as the Ruben and Elisabeth Rausing Trust), the John D. and Catherine T. MacArthur Foundation and a foundation and an individual donor who wish to remain anonymous. Additionally, the King Baudouin Foundation provided grants to our partner the ICAR in Romania …«59https://www.newtactics.org/sites/default/files/resources/PlanB-EN.pdf; str. 2

Po nekaterih virih, naj bi New Tactics in Human Rights bil financer tudi od CANVAS, kar pa zaenkrat še ne morem dokazati. Ne bi pa bilo nič presentljivega, če pogledamo kdo so financerji od New Tactics in da tudi avtorica beležke Smiljanićeva sodeluje z njimi.
Ko pogledamo člane svetovalnega odbora od New Tactics leta 2003, takoj opazimo, da predstavljajo super elitne predstavnike, kot so –

  • Morton I. Abramowitz (Carnegie Endowment for International Peace; National Endowment for Democracy, 2000 – 2004; Balkan Action Council, 1999; International Rescue Committee; Freedom House, – 1999; Open Society Foundations, 2000 – 2002; Internatioal Crisis Group; Executive Panel – Chief of Naval Operations);
  • Walter F. Mondale (Jonestown Cult – CIA; Washington Institute for Near East Policy; CFR, 1973 – ; National Endowment for Democracy, 1985 – 1986; Goldman Sachs; Bilderberg; Trilateral Commission; National Democratic Institute for International Affairs, 1985 – 1993);
  • Elie Wiesel (NGO Monitor – James Woolsey; Gatestone Institute – James Woolsey; CFR; Balkan Action Council; America-Israel Friendship League; International Rescue Committee; International Crisis Group; Oslo Freedom Forum);
  • Edson W. Spencer (Ford Foundation; Honeywell Inc.; Rhodes Scholar);
  • J. Brian Atwood (CFR; USAID; National Democratic Institute for International Affairs; American Academy of Diplomacy; Ploughshares Fund; Intellibridge);
  • Kim Campbell (International Crisis Group; EastWest Institute; Club de Madrid; Council on Women Leaders; Arab Democracy Foundation; International Center for the Study of Radicalization);
  • Richard J. Goldstone (World Justice Project; International Criminal Court);
  • Michel Rocard (Project Syndicate).60https://web.archive.org/web/20030730165250/http://www.newtactics.org/main.php/AboutNewTactics/Partnerships/AdvisoryCommittee

Financerji od New Tactics leta 2003 –

»The International Center on Nonviolent Conflict, The John D. and Catherine T. MacArthur Foundation, The National Philanthropic Trust, The Organization for Security and Cooperation in Europe, The Rockefeller Foundation, The Sigrid Rausing Trust (formerly known as the Ruben and Elisabeth Rausing Trust), The United States Department of State, The United States Institute of Peace, and A foundation and an individual donor who wish to remain anonymous. … Additionally, Norwegian Church Aid and the CWCI Fund of the European Union and the South African National Trust provided grants to our partner the Desmond Tutu Peace Centre …«61https://web.archive.org/web/20031004200659/http://www.newtactics.org/main.php/AboutNewTactics/OurFunders; dostop 30.3.2022

Kasnejši financerji od New Tactics, obdobje 2004-2008 in 2011 –

»Since 2004, New Tactics has received a number of grants … we thank the British Foreign and Commonwealth Office (2004-05); Jacob and Hilda Blaustein Foundation (2005-06) and the National Endowment for Democracy (2006 – 08). These grants have ranged from USD250 to 7,000. … Currently [2011], New Tactics has received a grant from the National Endowment for Democracy (NED)62https://web.archive.org/web/20110902221147/http://www.newtactics.org/en/grants

Financerji od New Tactics leta 2018 in pred tem –

»[2018:] The National Endowment for Democracy. U. S. Department of State. Embassy of the Kingdom of the Netherlands in Jordan. USAID Civic Initiative Support Program. Piper Fund, a Proteus Fund Initiative … In the past: … Freedom House. Ford Foundation (Chile office). Fund for Global Human Rights … Open Society Foundations:The Information Program. Open Society Foundations: Arab Regional Office. Organization for Security and Cooperation in Europe. Rockefeller Foundation and the Foundation’s Bellagio Conference Center. The John D. and Catherine T. MacArthur Foundation. The Henry M. Jackson Foundation. The Moriah Fund … The Nathan Cummings Foundation. The National Endowment for Democracy. The National Philanthropic Trust … The Reebok Human Rights Foundation. The Sigrid Rausing Trust … United States Institute of Peace«63https://web.archive.org/web/20180717210351/https://www.newtactics.org/about/our-funders

Financerji od Center for Victims of Torture leta 2003 –

»$10,000 or more in 2003: … The Bush Foundation … Peter Buttenwieser Fund of the Tides Foundation … Greenville Foundation. General Mills Foundation … Otto Bremer Foundation … The Rockefeller Foundation … United Nations Voluntary Fund for Victims of Torture … United States Department of State: Bureau for Population, Refugees and Migration. United States Agency for International Development«64https://web.archive.org/web/20061023124240/http://www.cvt.org/file.php?ID=5512; str. 6

Financerji od Center for Victims of Torture leta 2007 –
»$100,000+ Bush Foundation … HKH Foundation … Government of The Netherlands, Ministry of Foreign Affairs. United Nations High Commissioner for Refugees … U.S. Agency for International DevelopmentU.S. Department of State … $25,000–99,999 … Otto Bremer Foundation … Connect US Fund of Tides Foundation. Nathan Cummings Foundation. DLA Piper … McKnight FoundationNational Endowment for DemocracyTides Foundation«65https://www.sourcewatch.org/index.php?title=Center_for_Victims_of_Torture; dostop 30.3.2022

Financerji od Center for Victims of Torture leta 2014 –

»$100,000+ Otto Bremer Foundation … European Instrument for Democracy and Human Rights … International Criminal Court … The Kresge FoundationOpen Society Foundation, Arab Regional Office. Open Society Foundation, U.S. Programs. Tides FoundationU.S. Agency for International Development. U.S. Department of State, Bureau of Population, Refugees and Migration … $25,000-99,999: … Moriah Fund, Inc. … Open Society Policy Center«66https://web.archive.org/web/20160428174329/ http://cvt.org/sites/cvt.org/files/attachments/u11/downloads/2014%20CVT%20annual%20report.pdf;  str. 15

Humanity in Action

CANVAS je povezan in financiran tudi s strani elitnega pro-globalističnega/progresivnega Humanity in Action, ki je pomemben promotor ideologije ”liberalne CIA”. Tudi Humanity in Action financiran s strani CIA, oz. preko National Endowment for Democracy.
Po dogodkih leta 2011 v katerih so imela glavno vlogo CIA-jina sredstva in ”revolucionarna gibanja”, je Humanity in Action organiziral konferenco Youth for Democracy – Learning from Nonviolent Struggles Across the World67https://www.humanityinaction.org/denmark-activities/youth-for-democracy/; dostop 30.3.2022. Na tej konferenci je sodeloval tudi Srđa Popović, poleg njega pa še Steve Crawshaw (vodja kabineta generalnega sekretarja od Amnesty International; delal za Human Rights Watch; pisal za The Guardian), elitna Erica Chenoweth (avtorica modela za skrajno levičarske ”upornike” Extinction Rebellion; CFR; Belfer Center for Science and International Affairs; Weatherhead Center for International Affairs – CIA; International Center on Nonviolent Conflict; One Earth Future Foundation), Aisha Fukushima (TEDx; Oprah Magazine; nastopala skupaj z Berniejem Sandersom, z Emory Douglas (Black Panthers), feministka, globalistka; klasično hip hop sredstvo ”liberalne CIA”), in ostali.

Nekako najvidenjši član mednarodne svetovalne uprave od Humanity in Action je predsedujoči emeritus Hans Binnendijk, ki je od leta 1988 član od Council on Foreign Relations, član od Studies Committee – CFR; bil Fellow od Nitze School of Advanced International Studies na Foreign Policy Institute, John Hopkins University; član mednarodnega svetovalnega odbora od U.S. Institue of Peace, cca. 2021 – ; član ustanovne svetovalne uprave od Center for New American Security (William Perry; Madeleine Albright; Richard Armitage; Norman Augustine; admiral Dennis Blair; John Podesta; R. Nicholas Burns; James Murdoch; general Jim Mattis; Kurt Campbell; Victor Cha; Paula Dobriansky; Anne-Marie Slaughter); član strateške svetovalne skupine od Atlantic Council; udeleženec od Munich Security Conference, 2011; član mednarodnega svetovalnega odbora od Center for European Policy Analysis (Zbigniew Brzezinski; Carl Bildt; Eliot Cohen; Anne Applebaum; Madeleine Albright); udeleženec od Global Security Forum – Globsec; udeleženec dogodka pri s CIA in Pentagonom tesno povezanim Center for Strategic and International Studies, 2005; namestnik direktorja in direktor za študije pri International Institute for Strategic Studies; Senior Fellow od RAND Corporation; bil pod-predsedujoči svetovalni upravi od s CIA in ”levičarskimi revolucijami” tesno povezanim Fletcher School of Law and Diplomacy; pomemben zagovornik zveze NATO in udeleženec od NATO Summit 2016; direktor od Center for the Study of Foreign Affairs, State Department; udeleženec od World Economic Forum.
Seveda, Hans Binneddijk in Peter Ackerman na Fletcher School of Law and Diplomacy tesno povezana in predstavljata pomembno ozadje od CANVAS in ostalih CIA-jinih ”aktivistov”.

Financerji in partnerji od Humanity in Action leta 2022 in v preteklosti v ZDA –

»The William H. Donner FoundationAndrew W. Mellon FoundationBill & Melinda Gates FoundationGoogle, Inc. … Partners: … Bertelsmann StiftungInclusive America … Our Supporters in the past: … The Ford FoundationU.S. Department of State«68https://www.humanityinaction.org/usa-about/usa-supporters/; dostop 30.3.2022

Financerji in partnerji od Humanity in Action leta 2022 v Bosni in Hercegovini –

»Friedrich Ebert Foundation … Open Society Fund, Bosnia & Herzegovina … National Endowment for Democracy … European Union … UNFPA … NATOGerman Marshall Fund of the U.S. … Anna Lindh Foundation … Atlantic Grupa … Messer … Visegrad Fund … Robert Bosch Stiftung … Erste Stiftung … Partnership: Transparency International Hungary … Globsec … Horizont Civitas … Anna Frank House«69https://www.humanityinaction.org/bosnia-herzegovina-about/supporters/; dostop 30.3.2022

Financerji od Humanity in Action leta 2022 in v preteklosti na Nizozemskem –

»Democracy & Media Foundation … U.S. Embassy The Hague … in recent years: Amnesty InternationaleBay«70https://www.humanityinaction.org/netherlands-about/supporters/; dostop 30.3.3022

CANVAS kot sredstvo liberalnega establišmenta/CIA vpleten v načrtovanje državnega udara v Venezueli

Kot je pisala avtorica Tina Rosenberg (MacArthur Fellow; The New York Times; Wahington Post; Visiting Fellow – National Security Archive; Senior Fellow – World Policy Institute; Institute for Press and Society – financiran s strani Open Society Institute, dobitnik nagrade od NED 2007), ki je tesno povezana z elito, je CANVAS po spremembi oblasti v Srbiji leta 2000, (kot CIA sredstvo) načrtoval odstavitev ”avtoritarnih” voditeljev po svetu, med njimi tudi sicer demokratično izvoljenega venezuelskega predsednika Chaveza. Kakršenkoli je Chavez že bil in čeprav obdan s radikalnimi sredstvi ”liberalne CIA”, je bil vseeno izvoljen demokratično in to tudi zaradi velike začetne mere podpore s strani liberalnega establišmenta. Za te poteze od CANVAS je jasno, da za njimi stoji CIA in liberalni establišment, ker je očitno Chavez določene stvari delal preveč po svoje in je postal ”avtoritaren”. Vzporedno z direktnimi napadi CIA/liberalnega establišmenta in CANVAS na Chaveza, je nanj javno, kot sredstvo ”liberalne CIA” ”streljal” tudi Noam Chomsky, s katerim sta bila pred tem tesno povezana.

Tina Rosenberg o CANVAS –

»The trainers are veterans of successful democracy movements in five countries and are paid as contractors. CANVAS participates in some workshops financed by the Organization for Security and Cooperation in Europe, the United Nations Development Program, an international NGO called Humanity in Action, and Freedom House, an American group which gets its money from the U.S. government71https://www.countercurrents.org/barker260311.pdf; str. 1

V času dogajanja te ”anti-avtokratske” ameriške geopolitike, ki jo je izvajal CANVAS, pa je bil Binnendijk pod-predsednik za raziskave na National Defense University, katere partnerske organizacije leta 2022 so –

»Booz Allen Hamilton [CFR; NSA]. Craig Newmark PhilanthropiesIBM [CFR] … Bell. Textron Systems. Boeing [CFR] … General Dynamics [Crown Family]. General MotorsMcKinsey & Co. [CFR; top promotor ”liberalne CIA”] … Northrop Grumman [CFR]. Oracle. Siemens … Airbus«72https://ndufoundation.org/; dostop 30.3.2022

”Revolucionarji” iz CANVAS izredno lepo dopolnjujejo ameriško pro-vojno zunanjo politiko v Južni Ameriki in drugje po svetu –

»Since the Second World War, Latin Americans have been subjected again and again to U.S. interventions (replicating a long history of U.S. intrusions in the region): “Guatemala in 1954; Cuba in 1961; Dominican Republic in 1965; Chile from 1970 to 1989; the Southern Cone dictatorships in the 1970s and 1980s; the contras, counterinsurgency, and death squads in Central America; invasions in Grenada and Panama.” U.S. Secretary of State Henry Kissinger flatly declared, with respect to Allende’s Chile, that it was within the rights of the United States to “set the limits of diversity” in Latin America73https://monthlyreview.org/2007/07/01/the-latin-american-revolt-an-introduction/

Za odstavitev Chaveza je poleg Council on Foreign Realtions in ostalih, močno vpet tudi U.S. Institute of Peace (USIP), katerega direktor J. Robinson West je bil prvič za ta položaj nominiran s strani Georgea W. Busha leta 2003, nato pa potrjen še leta 2008. West postane leta 2004 tudi predsedujoči od USIP. Skupaj z Westom pa je pri USIP in pri CFR tudi ključno ozadje od CANVAS Peter Ackerman. West, ki je član od Council on Foreign Relations, je istočasno tudi član od National Petroleum Council (NPC). Zaradi tega očitno tudi veliko zanimaje za odstranitev Chaveza. Najvidenjši člani od NPC tesno povezani z liberalno super elito in s CFR. V preteklosti so to bili John Swearingen, top Rockefellerjev zaveznik Robert O. Anderson, Kenneth Derr, T. Boone Pickens, Lee Raymond, David O’Reilly, John Deutch, Reily Bechtel, John Hamre, John Watson, Frederick Smith, Robert Mosbacher. Danes so to David C. Lawler iz BP America; Michael K. Wirth iz Chevron Corporation; Darren W. Woods iz Exxon Mobil; Hunter L. Hunt; Ray L. Hunt; Gretchen H. Watkins iz Shell Oil Co.; John B. Hess iz Hess Corporation; Lee M. Tillman iz Marathon Oil Co.; Vicki A. Hollub iz Occidental Petroleum Corporation.
West, ki je tesen prijatelj od Dicka Cheneya, je bil tudi pod-predsedujoči od Secretary of Energy Advisory Board; upravitelj od Trans-Alaska Pipeline Liability Fund; bil član od Executive Panel od Chief of Naval Operations; član od Industry Policy Advisory Committee on Multilateral Trade Negotiations; član direktorske uprave od Atlantic Council, kjer je med drugim vse prisotni James Woolsey; bil direktor od International Republican Institute; višji svetovalec od Energy and National Security Program od Center for Strategic and International Studies; bil član od International Institute for Strategic Studies; so-predsedujoči od German Marshall Fund of the United States; član uprave od Center for the National Interest (Henry Kissinger; James Schlesinger; Zbigniew Brzezinski; Maurice Greenberg; Evan Greenberg; Brent Scowcroft; William Kristol; Richard Perle; Conrad Black; Daniel Pipes; Morton Abramowitz; Josef Joffe; Martin Feldstein; Francis Fukuyama; Richard Burt); član uprave od National Interest Magazine; predsednik od Wyeth Foundation for American Art; upravitelj od National Gallery of Art, Washington DC; bil član Reaganove administracije, kjer je bil zadolžen za ameriško morsko naftno politiko; bil član Fordove administracije; bil prvi pod-predsednik od super elitne investicijske banke Blyth, Eastman, Dillon & Co., 1977 – 1980; član uprave od Repsol; vodja od Center for Energy Impact od The Boston Consulting Group (pomemben del ”liberalne CIA”); bil imenovan Young Leader od French-American Foundation, 1981; član od National Advisory Committee on Handicapped Children; član od Brandywine Conservancy.

Skladno s tem dogajanjem v Venezueli (cca 2007), je revolucionar Popović tudi so-ustanovitelj in predsednik prosto-tržnega Ecotopia Fund, katerega so-ustanovitelj in predsedujoči je mednarodni bankir Nikola Živanović, ki je delal za super elitno investicijsko banko Bear Stearns, ter bil od leta 2001 svetovalec guvernerja Srbske nacionalne banke. Popović in Živanović pa sta skupaj tudi v International Commmunications Partners, ki je povezana z JSMR-Inc. Živanović je bil generalni direktor Srbske naftne industrije, kar je očitno pomembno, saj je ena od strank od International Commmunications Partners naftno podjetje H Oil and Mineral Limited (ustanovljeno leta 1987), ki v tistem času išče so-invenstitorje in strateške partnerje za nafto, plin in raziskave mineralov po celotni Afriki. Glavni cilj pa so jim bile štiri države, Demokratična republika Kongo, Angola, Sudan in Nigerija. Podjetje H Oil sicer deluje preko davčne oaze na Britanskih deviških otokih. Predsedujoči emeritus od H Oil je bil Jacques Hachuel, ki je bil med drugim član mednarodne uprave od Solomon Guggenheim Foundation; bil član uprave od Marc Rich & Co. (Glencore International AG); član uprave od časopisa El Mundo; član uprave od Arthur Rubenstein Foundation. Njegov sin Alvaro Hachuel, so-ustanovitelj in generalni direktor od H Oil (1992 – 2009), je delal za super elitno banko Salomon Brothers, delal za Banque Nationale de Paris, ter bil odgovoren za posle z NIS-Petroleum Industry of Serbia. Tedanja uprava od H Oil pa je povezana s špansko-argentinskim podjetjem Repsol, kjer je, mogoče po naključju, član uprave prej omenjeni J. Robinson West.74https://www.countercurrents.org/barker260311.pdf; str. 2-3

Poročilo od CANVAS iz leta 2007

CANVAS je leta 2007 izdal poročilo75https://canvasopedia.org/wp-content/uploads/2020/12/50-Crucial-Points-web.pdf; str. 178, v katerem se zahvaljuje za pomoč raznim ljudem, ki so jim pomagali pri razvijanju njihovega projekta oz., ki so usposabljali člane od Otpor! in CANVAS, kot sredstva ameriške zunanje politike, za širjenje neoliberalizma in globalizacije. To so –

  • Jack DuVall, zelo tesen z nekdanjim CIA-jinim direktorjem, top neokonservativcem in proti-imigrantskim dezinformatorejm Jamesom Woolseyjem, s katerim ustanovita Arlington Institute; tedanji predsednik od International Center on Nonviolent Conflict.
  • Peter Ackerman iz CFR; U.S. Institute of Peace; International Institute for Strategic Studies; ICNC; Atlantic Council; Freedom House (James Woolsey; Zbigniew Brzezinski; Morton Abramowitz; Paul Wolfowitz; Donald Rumsfeld); Weatherhead Center for international Affairs (McGeorge Bundy, Henry Kissinger, Robert R. Bowie, Zbigniew Brzezinski, Samuel Huntington, Joseph Nye, Jeffrey Sachs, Anne-Marie Slaughter, Larry Summers, Graham Fuller); Albert Einstein Institute.
  • Daniel Serwer, ki je direktor od Conflict Management and American Foreign Policy Programs pri John Hopkins School of Advanced International Studies; raziskovalec pri Middle East Institute (tesno povezan s CIA; Kermit Roosevelt – CIA; Richard A. Clark, William Webster, Paula Dobriansky, Anthony Zinni); bil pod-predsednik od United States Institute of Peace, 1998 – 2000; bil izvršni direktor od Iraq Study Group (James Baker III, Lee Hamilton, Chas Freeman, Vernon Jordan, Edwin Meese, Sandra Day O’Conner, Leon Panetta – CIA, William Perry, Chuck Robb), član uprave od Syria Justice and Accountability Center; član svetovalnega odbora od J Street (del ”liberalne CIA”); bil svetovalec na U.S. Department of State
  • Judy Barsalou, ki je gostujoča strokovnjakinja na American University in Cairo; delala za Ford Foundation, od 1982 – 1990, kjer je bila programska uradnica za Bližnji Vzhod in Severno Afriko; delala za Ford Foundation, od 2008 – 2011, kot predstavnica za področje MENA, ter upravljala letne donacije v višini $13 milijonov; služila kot pod-predsednica od Grant and Fellowship Program pri United States Institute of Peace, 2001 – 2008; izvršna direktorica od Middle East Research and Information Project, kateri izdaja Middle East Report; programska uradnica od Center for Policy Analysis on Palestine pri Jerusalem Fund; direktorica akademskega programa pri Institute of Governmental Affairs, University of California, 1992 – 1995; članica znanstvenega svetovalnega odbora od Beyond Conflict (Oscar Arias, Jose Maria Figueres, Richard Goldstone, Mikhail Gorbachev, Stephen Heintz – Rockefeller Brothers Fund, John Podesta, Vaclav Havel, Nelson Madnela, Shimon Peres; tesno povezani z ”liberalno CIA”); upraviteljica od American Near East Refugee Aid.
  • Berel Rodal, so-ustanovitelj in predsedujoči od Ukrainian Jewish Encounter (Timothy Garton Ash; Stuart Eizenstat; Abraham Foxman – ADL; Bernard-Henri Lévy; Joseph Lieberman); bil član kanadskege pogajalske skupine Canada-U.S. Free Trade Agreement, predhodnika od NAFTA; pod-predsedujoči od International Center on Nonviolent Conflict; ustanovitelj od North American Forum (George Shultz); udeleženec od Yalta European Strategy, 2018; bil svetovalec od RAND Corporation; bil svetovalec od MITRE Corporation; izvršni direktor od super elitne Global Commission on Post-Pandemic Policy (General John Allen – Brookings Institute; Jacques Attali; Emma Bonino – Open Society Foundations, ECFR; Steven Chu; Andre Hoffmann – Roche Holding; Margaret Hamburg; Francois Heisbourg; Federica Mogherini – Munich Security Conference, Sorosovo sredstvo; Jim Rogers – Sorosovo sredstvo; Michael Spence; Richard Haass; Wolfgang Ischinger – Munich Security Conference; Kenneth R. Weinstein – Hudson Institute; Martin Wolf – Bilderberg Group, Financial Times); tesno povezan z ukrajinsko skorumpirano židovsko oligarhijo/mafijo; leta 2009 udeleženec izraelske varnostne Herzliya Conference (José María Aznar, John R. Bolton, Thomas L. Friedman, Josef Joffe, Ronald S. Lauder – World Jewish Congress, Sir Malcolm Rifkind, R. James Woolsey).
  • Hardy Merriman, delal za Albert Einstein Institution, 2002 – 2005; bil predsednik in generalni direktor od International Center on Nonviolent Conflict, 2015 – 2021; bil višji svetovalec od ICNC, 2007 – 2012; bil direktor za program in raziskave pri ICNC, 2005 – 2007; je Nonresident Senior Fellow pri Scowcroft Strategy Initiative pri super elitnem in pro-vojnem Atlantic Council; je vodja od Civil Resistance Funders Initiative; je vodilni raziskovalec od Fostering a Fourth Democratic Wave, ki je skupen projekt od Scowcroft Center for Strategy and Security – Atlantic Council in ICNC; imel prezentacijo pri Sorosovi Central European University; imel prezentacijo pri Council on Foreign Relations; imel prezentacije pri United States Institute of Peace (2013, 2014, 2017, 2019, 2020). Leta 2000 je sodeloval pri senatorski kampanji od Hillary Clinton, kot tudi bil pomočnik Johna Kerryja.
  • Steve York, režiser, ki je bil očitno že vsaj od leta 1972 vpleten v omrežje ”liberalne CIA”, ko je začel montažo in režijo filmov za Billa Moyersa, ki je bil tedaj upravitelj od Rockefeller Foundation (1969-1980), kot tudi član direktorske uprave od Council on Foreign Relations, ter v tem času tudi redni udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, kasneje pa postane upravitelj od Sorosove Open Society Foundations; leta 2002 posname dokumentarec Bringing Down A Dictator o Slobodanu Miloševiću in o CIA sredstvih Otpor!; sodeloval pri filmu A Force More Powerful; bil producent računalniške igre A Force More Powerful: The Game of Nonviolent Conflict; posnel film Confronting the Truth, narejen za United States Institute for Peace; leta 2007 posnel film Orange Revolution o dogodkih v Ukrajini.

Gruzija, CIA, Otpor! in Sorosovo sredstvo Saakashvili

Člani od Gibanja Otpor! so nato, kot že omenjeno, nadaljevali usposabljanje članov organizacije Kamara v Gruziji, za odstavitev tedanjega (tudi pro-ameriškega) predsednika Eduarda Shevardnadzeja. Vodilno vlogo pri financiranju gruzijskih ”aktivistov” je imel top predstavnik liberalnega establišmenta in pomemben Rockefellerjev zaveznik George Soros. Z ”revolucijo” pride na oblast leta 2004 Sorosov varovanec Mikheil Saakashvili, ki postane kasneje tudi pomembna figura v dogajanju oz. ”revolucijah” v Ukrajini. Saakashvili ostane na oblasti v Gruziji do leta 2013.
Leta 2003 je Soros preko Open Society Institute podpiral srečanja med srbsko opozicijo in gibanjem Otpor! na eni strani in med gruzijsko opozicijo na drugi strani. V te dogovore pa so bili vpleteni tudi ”aktivisti” iz Slovaške. Pomembno vlogo pri teh izmenjavah sta imela Ivan Marović in Slobodan Djinović iz Otpor!, ker sta z gruzijsko opozicijo delila njihove izkušnje in volilne strategije, ki so se izkazale za precej učinkovite pri slabitvi uveljavljenih režimov in jačanju opozicijskih sil. S CIA/Open Society Institute tesno povezan Otpor! tako postane osnova od gruzijske Kamara, ki pomeni ”Enough”, ki je bil kampanjski slogan od Otpor!. Kamara nastane aprila leta 2003, čeprav ima svoje korenine v študentskih protestih iz leta 2000. Kamara je imela leta 2003 skupaj z Liberty Institute poletne kampe in različne seminarje, kjer so usposabljali približno 1000 študentov o protestniških in volilnih tehnikah. Jasno je tudi, da je vzporedno s tem dogajanjem v Gruziji Kamara podprla stranko Nacional Movement od Sorosovega agenta Saakashvilija. Kamara je pri tem povezana tudi z Liberty Institute, katerega izvršni direktor Giorgi Meladze je kasneje prav tako povezan s CIA-jinim ICNC od Petra Ackermana. Srbski ”aktivisti” pa priskrbijo civilnim in opozicijskim skupinam (CIA) propagandne filme, med katerimi je Meladze omenil ”Otpor promotional movie” in Bringing Down A Dictator od Steveja Yorka. Yorkov film je bil predvajan tudi na gruzijski javni televiziji leta 2003 pred volitvami. In po besedah Meladzeja, sta imela oba filma velik vpliv.

”Aktivisti” od Otpor! so skupaj z raznimi srbskimi organizacijami civilne družbe, kot je CeSID (Center for Elections and Democracy), delili svoje izkušnje, kako z iskanjem načinov vzpodbujati opozicijo, da oblikuje enotni videz; vodenje ambicioznih vse-nacionalnih političnih kampanj; in da se z uporabo medijev spodreže režim, kar je bilo precej lažje v Gruziji, ki je imela bolj odprte medije in veliko zaupanje javnosti v medije. CeSID je začel delati v Gruziji jeseni leta 2002, kar je omogočil Sorosov Open Society Institute preko usposabljanja merjenja javnega mnenja, vzpodbujanjem na volitve, nadzorom volitev, preko vzporednih tabel glasov, hitrih tabel, ter nato z javnim oznanjenjem ”pravih” glasov. Otpor! pa še na razne druge načine dejaven pri vzpostavljanju sistema volitev, pri tem pa je bil v Gruziji poleg s Kamara povezan še z ISFED. Istočasno je v to vpletanje v volitve v Gruziji močno vpleten USAID, ki za to ne financira le ISFED, ampak tudi CIA-jine izpostave, kot sta vsepovsod prisotna International Republican Institute in National Democratic Institute for International Affairs, kot tudi Eurasian Foundation (Robert Zoellick; Maurice Tempelsman; Thomas Pickering; Martti Ahtisaari; Max Kampelman; Bill Bradley; Frank Carlucci; Lee Hamilton; Joseph Stiglitz; Fred Bergsten; Anders Aslund) in Horizonty. USAID in Open Society Institute pa sta skupaj zagotavljala varnostno mrežo za njim pomembne posameznike iz Gruzije, liberalni establišment pa je uporabljal povratne kanale za doseganje politikov.

V Gruziji je Soros izvajal operacije preko Open Society Institute of Georgia, kjer so domovale številne mednarodne in gruzijske skupine. Domačini so zgradbi pravili ”Soros Fund”. Za gibanje Otpor! je za časa ”revolucije” delala Nini Gogiberidze, sicer članica od Kamara. Člani Saakashvilijeve predsedniške skupine so postali številni posamezniki iz gibanj ”civilne družbe”. Vendar je Sorosov varovanec Saakashvili leta 2007 nasilno zatrl proti-vladne proteste in opozicijske medije. Ko je bil na oblasti, pa je Saakashvili vsiljeval tudi kontroverzne ideje. Nekatere od  teh so bile iskanje članstva v zvezi NATO; kupovanje na milijone dolarjev vredne vojaške opreme; vzpostavitev Gruzije kot bazo za podžiganje barvnih revolucij, ne glede na občutljivost gruzijskih sosed (predvsem Rusije). Soros pa je skupaj z UN ustanovil ”proti-korupcijski” skrbniški sklad, zaradi praznih gruzijskih državnih blagajn.

Ko je leta 2003 Saakashvili začel svoj politični pohod, mu je pri tem pomagal tudi neokonservativec Randy Scheunemann, ki je bil tudi McCainov vodilni zunanjepolitični svetovalec. Scheunemann je bil med drugim predsednik od Committee for the Liberation of Iraq, s katerim so bili povezani Bruce Jackson, Carl Bildt, Christopher Hitchens, George Shultz, John McCain, Eliot Cohen, Tom Dine, Maurice Sonnenberg, Steven Solarz, James Woolsey, Newt Gingrich, James Hoffa, Bob Kerrey, Robert Kagan, Bill Kristol in ostali. Ustanovitelj od CLI je bil Project for the New American Century, kjer je bil Scheunemann tudi član uprave. Scheunemann pa je bil tudi svetovalec tedanjega sekretarja za obrambo Donalda Rumsfelda. Do maja leta 2008 je bil Scheunamann so-lastnik dvo-članskega lobističnega podjetja Orion Strategies LLC, katerega stranke so bile Sorosov Open Society Policy Center, Lockheed Martin, BP in National Rifle Association. Hkrati s temi funkcijami, pa je bil Scheunemann tudi član uprave od International Republican Institute. Scheunemann je od leta 2001 tudi redni udeleženec od super elitne Munich Security Conference.

Leta 2003 pa je bil Saakashvilijev svetovalec tudi Daniel Kunin iz USAID in National Democratic Institute for International Affairs.

Saakashviliju  pri njegovem boju za oblast pomaga tudi Albert Einstein Institute. V Gruziji v tistem obdobju deluje tudi s AEI in s Far West tesno povezan in že prej omenjen Audrius Butkevicius. To pa ni edini predstavnik, ki je v tistem obdobju prisoten tam in je povezan s Far West. To sta Vladimir Filin in Aleksei Likhvintsev, oba pomembna ustanovitelja od Far West, ki v Gruziji delujeta preko kontroverznega podjetja Halliburton in z odobritvijo od CIA.

Zaradi svojih (proti-ruskih) zaslug in kot Sorosov varovanec, je Saakashvili tesno povezan z liberalnim establišmentom.

  • Leta 2004 se tako udeleži super elitnega World Economic Forum.
  • Leta 2005 je udeleženec od World Leaders Forum, na super elitni Columbia University. V tem študijskem letu 2005/06 so govorci še Paul Kagame, Bill Clinton, Dalai Lama, Shaukat Aziz, Alexander Kwasniewski, Pervez Musharraf, Jalal Talabani in Susilo Yudhoyono.
  • Leta 2007 se je Saakashvili udeležil Bled Strategic Forum (Janez Janša; Tanja Fajon; Danilo Türk; Colin Powell; Federica Mogherini; Jeffrey Sachs; Viktor Obran), katerega so se istega leta udeležili še Sorosovo sredstvo Martti Ahtisaari, Sorosovo sredstvo Carl Bildt, Dr. Robin Niblett, Hans van der Loo in ostali.
  • Leta 2011 je bil Saakashvili udeleženec od Clinton Global Initiative.
  • Leta 2013 Saakashvili podpira proti-ruske proteste v Ukrajini in Euromaidan.
  • Leta 2014 je bil Saakashvili udeleženec od Concordia Summit (Danilo Türk), kjer je član svetovalne uprave David Petraeus.
  • V letih 2015 in 2017 je bil Saakashvili udeleženec od Warshaw Security Forum, ki je tesno povezan z liberalnim establišmentom. Med drugim je leta 2022 član mednarodnega svetovalnega odbora prav tako David Petraeus.
  • Leta 2015 je bil Saakashvili član od Poroshenkovega International Advisory Group v Ukrajini, ki so jo sestavljali John McCain (International Republican Institute), Elmar Brok (European Endowment for Democracy – NED; German Council on Foreign Relations; Friends of Europe), Carl Bildt, Mikulas Dzurinda (Martens Centre – IRI), Andrius Kubilius.
  • Od maja leta 2015 do novembra leta 2016 je Saakashvili guverner ukrajinske pokrajine Odessa Oblast, kamor ga imenuje Poroshenko, s katerim se poznata še iz konca 80ih iz kijevske univerze.
    Saakashvili pa si je tudi zelo blizu s sedanjo ukrajinsko politično garnituro. Tako si je blizu z ukrajinskim predsednikom Volodymyrjem Zelenskyim, saj postane njegov svetovalec, kot tudi s kijavskim županom Vitalijem Klitschkom, ki ga povabi v svojo stranko, vendar zavrne ponudbo.

Pomemben podpornik od CANVAS je tudi super elitni Timothy Garton Ash, ki je ustanovni član Sorosovega European Council on Foreign Relations

»CANVAS got off to an impressive start, training the pro-democracy campaigners in Georgia, Ukraine, and Lebanon who went on to lead the Rose, Orange, and Cedar revolutions, respectively. CANVAS staff has also worked with activists from Azerbaijan, Palestine, Egypt, Western Sahara, Zimbabwe, and Burma. “It’s made an important contribution,” says Timothy Garton Ash, a professor of European Studies at Oxford and the coeditor of Civil Resistance and Power Politics, a study of nonviolent action. “It is absolutely to be admired and replicated. I’ve seen it myself in Ukraine.”«76https://www.motherjones.com/politics/2010/03/maldives-democracy-popovic/

Garton Ash je bil udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1989, 1996, 2019; je Senior Fellow od Hoover Institute (del ”konservativne CIA”); bil Fellow pri Woodrow Wilson International Center for Scholars, 1986 – 1987; častni guverner od Ditchley Foundation; guverner od Westminster Foundation for Democracy (britanska kopija od National Endowment for Democracy); član svetovalne uprave od Centre for European Reform (Carl Bildt; Esko Aho; Anthony Gardner; François Heisbourg; Wolfgang Ischinger; Lord Kerr; Caio Koch-Weser; Pascal Lamy; Mario Monti; Lord Robertson; Lord Adair Turner); bil član mednarodne svetovalne uprave od Center for European Policy Analysis (Zbigniew Brzezinski; Madeleine Albright; Carl Bildt; Eliot Cohen; Hans Binnendijk; Anne Applebaum. Financer H. Smith Richardson Foundation – ”konservativna CIA”); član od Berggruen Network (Jacques Attali; Nicolas Berggruen; Carl Bildt; Max von Bismarck; Tony Blair; Eli Broad; Jacque Delors; Jack Dorsey; John Elkann; Niall Ferguson; Christiana Figueres; Francis Fukuyama; Reid Hoffman; Arianna Huffington; Mo Ibrahim; Walter Isaacson; Pascal Lamy; Mario Monti; Elon Musk; Pierre Omidyar; Sean Parker; Romano Prodi; Condoleezza Rice; Kevin Rudd; Nicolas Sarkozy; Eric Schmidt; Stephen Schwarzman; George Shultz; Jeff Skoll; Jospeh Stiglitz; Lawrence Summers; Helle Thorning Schmidt; Laura d’Andrea Tyson; Guy Verhofstadt; Axel Weber; Fareed Zakaria) – Berggrun Institute; upravitelj od Institute for Human Sciences (George Soros; Ana Palacio; Karl Schwarzenberg; Joschka Fischer); član svetovalne uprave od Centre for European Perspective (Janšev minister Andrijanič pri National Endowment for Democracy lobira za finančna sredstva za center); član svetovalne uprave od Ukrainian Jewish Encounter (Adrian Karatnycky – Atlantic Council, Freedom House; Orange Circle, New Atlantic Initiative; James C. Temerty – Orange Circle; Abraham Foxman – Anti-Defamation League; Adam Michnik – International Committee for Democracy in Cuba, Journal of Democracy – NED); bil govorec pri EU-US Future Forum (Madeleine Albright; Ian Brzezinski; Frederick Kempe; Mateusz Morawiecki; Marietje Schaake; Fareed Zakaria) – Atlantic Council; član mednarodnega svetovalnega odbora od Istanbul Policy Center in profesor evropskih študij na University of Oxford; bil Fellow od St Antony’s College in vodja od European Studies Centre na University of Oxford, 2001 – 2006; piše kolumno za mednarodne zadeve za Guardian (del ”liberalne CIA”).

Zemljevid od CANVAS, ki prikazuje, kje vse so delovali

Fletcher School of Law and Diplomacy, Tufts University

Če se vrnem nazaj k Popoviću in njegovim gospodarjem iz liberalnega establišmenta.
Fletcher School of Law and Diplomacy na Tufts University, ki je bila ustanovljena leta 1933, je zelo pomemben rekrutni center za ameriške obveščevalne službe. Fletcher School si je skozi svojo zgodovino močno prizadevala, da njihovi študentje delajo za CIA, hkrati s tem, pa je CIA vrnila uslugo fakulteti tako, da je vzpodbujala dodiplomske študente, da se vpišejo na Fletcher School. Univerza Tafts je tako tesno povezana s CIA kot tudi z njenim osebjem, z zaposlenimi pri CIA-jinih think tankih in s službami, ki so povezane z obveščevalnimi področji. Kot je razvidno iz spodnjega članka iz The National Reporter iz leta 1985 je Fletcher School tesno povezana z omrežjem ”konservativne CIA”, posebno preko Scaife Foundations in H. Smith Richardson Foundation, ki sta pomembni zagovornici močne CIA. Vidnejše osebje, ki deluje na Fletcher School ali pa je z njim kako drugače povezano, je hkrati tesno povezano še s Council on Foreign Relations, skupino Bilderberg, Trilateral Commission, Atlantic Council in ostalimi vidnejšimi organizacijami liberalnega establišmenta.

The National Reporter, Winter 1985 –

»Although a small school, Tufts sends a large number of students each year to the CIA. A 1981 survey by Tufts’ student newspaper reported that twelve undergraduates had been interviewed by the Agency during the previous year, four had received offers, and two had accepted jobs. Even more recruiting takes place at the university’s Fletcher School of Law and Diplomacy, an institution [Tufts president Jean] Mayer himself acknowledges to have a “hawkish reputation.” As America’s oldest graduate school of diplomacy, Fletcher has been an important training center for future Foreign Service officers. The last three U.S. ambassadors to El Salvador — Thomas Pickering [CFR; Fulbright Scholar; Trilateral Commission; Bilderberg Group; Atlantic Council; Brookings Institution; Aspen Institute; CIA External Advisory Board; Foreign Affairs Policy Board – State Department; International Crisis Group; Foreign Policy Association; Carnegie Corporation of NY; Washington Institute of Foreign Affairs; Center for the Study of the Presidency and Congress; National Committee on American Foreign Policy; American Academy of Diplomacy; U.S. Institute of Peace; America Abroad Media; Partnership for a Secure America; Eurasia Foundation; Refugees International; Munich Security Conference; West-Islamic World Dialogue – World Economic Forum], Deane Hinton [CFR] and Robert White [Center for International Policy – ”anti-CIA”, del ”liberalne CIA”] — are Fletcher alumni, as are five other current ambassadors, several high-level State Department officials and over 250 other officers. At the same time, Fletcher is also an important training center for potential CIA employees. The most recent Fletcher alumni book lists nineteen graduates who acknowledge currently holding positions at the Agency. Probably an equal number of graduates have left the CIA over the last decade while others hold deep cover positions and cannot admit their true employer.
Documents obtained under the Freedom of Information Act show that there are high-level ties between Fletcher and the CIA related to recruitment going back at least to 1972. In that year, according to letters and memos, Fletcher officials took great pains, in preparing for the school’s annual Washington “placement trip” for graduating students, to include the CIA on the group’s itinerary. Recruiter Harry L. Russell reported to Langley that Fletcher Dean Edmund Gullion [CFR] and Assistant Dean Larry Griggs “are extremely happy about having their students invited to the Agency and are quite honored.” Wanting not to pass up such a good opportunity to cultivate two important university administrators (as well as potential student recruits), the Agency arranged an unusual two-hour briefing by top-level officials. …
It is easy to see why CIA recruiters would seek ties to Fletcher and encourage students to go there. Fletcher’s faculty includes a handful of present and former government officials, some of whom have held posts requiring high security clearances. Material from their courses would be useful in intelligence work, while their backgrounds could help them spot students with potential talent for such work Such professors include:
♦ William Griffith [CFR], who also teaches at M.I.T., was the main CIA liaison at Radio Free Europe until 1958, when he left to join M.I.T.’s Center for International Studies, then sponsored and partially funded by the CIA. Griffith’s International Communism project and his M.I.T. salary were paid by the CIA until the mid-l960s. He continued to be a consultant for the Agency thereafter. At Fletcher, he teaches courses on radical and communist theories and practice.
♦ Richard Shultz was a research associate with two CIA-linked think tanks, the National Strategy Information Center and Roy Godson’s Consortium for the Study of Intelligence, before his recent appointment at Fletcher. The Fletcher catalog reports that he is also “a consultant to various U.S. government agencies concerned with national security affairs” and that his professional interests include “U.S. foreign and national security policy, contemporary military strategy, intelligence and national security, unconventional war and power projection in the Third World, and propaganda and political warfare.” The CIA’s projection of power into the Third World formed the basis of the students’ criminal charges against the Agency. His most recent book, written with Godson, is Dezinformatsia: Active Measures in Soviet Strategy, and his contribution to the national security section of the Heritage Foundation’s blueprint for the second Reagan term is currently receiving much press attention. At this time, Shultz is conducting a Fletcher seminar on intelligence methods.
♦ John Roche [Rockefeller Foundation Fellow; Hudson Institute Fellow; CFR] came to Fletcher from Brandeis in 1973. Before that he had served as a special consultant to Lyndon Johnson — in part, he says, “dealing with disinformation with the great North Vietnamese ‘peace offensive'” — and as a member of Richard Nixon’s commission, headed by Milton Eisenhower to oversee the removal of Radio Free Europe and Radio Liberty from CIA control. …
♦ Leonard Unger [CFR], who came to Fletcher after retiring from the Foreign Service, had been deeply involved in U.S. war planning for Indochina — as Ambassador to Laos (1962-64), as chairman of the State Department’s Vietnam coordinating committee (1965-67) and as Ambassador to Thailand (1967-73). In Thailand, he is known to have supervised the counterinsurgency operations.
♦ Hewson Ryan [CFR] was deputy director at the United States Information Agency during the Johnson Administration, and later, under Nixon, became U.S. Ambassador to Honduras, where he played a relatively positive role supporting military reform, according to knowledgeable sources in Tegucigalpa. Since leaving the Foreign Service and coming to Fletcher in 1977, he has headed the Murrow Center for Public Diplomacy and taught courses on propaganda and on Central America. At the Murrow Center, he replaced Philip Horton, a former CIA Officer and the longtime editor of the now-defunct CIA-funded magazine, The Reporter.
♦ Theodore Eliot [CFR; Bilderberg Group] joined Fletcher as dean in 1979 after retiring from the Foreign Service, and has since been appointed Professor of Diplomacy. Though Eliot had never published, Tufts officials are said to have been more interested in the clout Eliot had accumulated over his long career, especially as inspector general of the Foreign Service from 1978 to 1979. He replaced Edmund Gullion, who had also enjoyed a long Foreign Service career (including a 1961 stint as Ambassador to the Congo). Gullion had been serving with Roche on the Eisenhower Commission at the time of the 1973 Fletcher placement trip to the CIA.

Another faculty group at Fletcher consists of those who specialize in strategic studies and who, though they have not necessarily served in government, are nonetheless well-known in government circles. They are affiliated with Fletcher’s Program in International Security Studies and with a think tank associated with the school, the Institute for Foreign Policy Analysis [del ”konservativne CIA”; Robert Pfaltzgraff, Frank Carlucci, general John Galvin]. Their courses, too, would be useful to students wanting to enter the intelligence community. Uri Ra’anen heads the Fletcher program, and Robert Pfaltzgraff [CFR; Bilderberg Group; Le Cercle; Center for the Study of the Presidency and Congress; Institute for Foreign Policy Analysis; Foreign Policy Research Institute; National Security Information Center; Jewish Institute for National Security Affairs; Prague Security Studies Institute; International Security Advisory Board – State Department; Munich Security Conference] heads the Institute. The two, who have collaborated on several books, served on Ronald Reagan’s advisory team on foreign policy and intelligence during the 1980 campaign, although they insisted they did not want government posts. One strategist who did join the Reagan Administration was W. Scott Thompson [CFR; U.S. Institute of Peace], a former assistant to the secretary of defense, who took the post of associate director for programs at USIA at a time when that agency has been increasingly used for propaganda and political-action projects that might in earlier times have been carried out by the CIA.
It is very likely that some of these Fletcher faculty members are active consultants for the CIA. The Agency’s current Coordinator for Academic Relations, Ralph E. Cook [Academic Coordinator – CIA; National Security Agency; Office of Chief of Naval Operations; LOW Lions Club], is after all himself a Fletcher alumnus. The CIA documents released under the Freedom of Information Act, which run only up through 1978, confirm that several Tufts political scientists did have consulting relationships with the Agency at least during the mid-1970s. One was former Fletcher professor Geoffrey Kemp [CFR; Center for Strategic and International Studies; Center for the National Interest; Carnegie Endowment for International Peace], who left to join the National Security Council in 1981. The documents reveal that Kemp was paid $1250 to attend a CIA conference on nuclear proliferation in October 1978. “That was an academic exercise,” he told the Tufts newspaper. “Very rarely are they on classified subjects. I have participated in several of these.”
The Agency was embarked on a campaign at that time to improve its standing with universities, which had been in decline ever since Congress had begun its inquiries into CIA activities in 1974. Kemp’s conference was part of that effort. Another part was a series of meetings by CIA Director Stansfield Turner [CFR; Rhodes Scholar; International Management and Development Institute] with university presidents. It was at this time, Tufts President Jean Mayer says, that the Tufts president met “his good friend” former CIA chief Stansfield Turner, who has since joined Mayer on an advisory board to Monsanto Corporation. Soon afterward, CIA tried to forge financial ties with Tufts. Turner offered the school an undisclosed sum of money for a research project on world famine — an offer perhaps made to impress Mayer, who is a nutritionist by profession. In 1978, the CIA also offered $100,000 to $200,000 to assist a Fletcher international economics class studying the impact of the then newly discovered Mexican oil fields.
Mayer rejected both offers. He said that the Agency link, which would have been open, would have made “much of our work abroad very much more difficult.”
Fletcher has been eager however to take money from the two foundations most active in recent years in publicly promoting the need for a strong CIA. One of them, the Scaife Foundation [del ”konservativne CIA”] (together with the closely linked Scaife Family Charitable Trusts and Allegheny Foundation) has provided the largest part of Fletcher’s foundation backing since 1977, donating over $1.5 million. The other, the Smith Richardson Foundation [del ”konservativne CIA”], contributed over $100,000 from 1979 to 1981 for two projects it describes as a “project on [the] history of Vietnamese communism” and the “completion of [a] study of communist propaganda and political warfare.” Since 1978, these two foundations have also provided most of the private funding to Pfaltzgraff’s Institute for Foreign Policy Analysis, with Scaife alone donating over $500,000.
The promotional efforts of the CIA by these foundations, consisting so far of at least eleven separate projects together costing over $500,000, appear to have begun on October 30, 1978, when Scaife president Richard Larry phoned Ernest Lefever [CFR; Brookings Institution] (an IFPA “research consultant”) to ask if his Ethics and Public Policy Center at Georgetown University would supervise a study of media treatment of the CIA and the KGB. This work resulted in the pro-CIA collection by Lefever and Roy Godson, The CIA and the American Ethic.
Six months later, Scaife sponsored a conference of Fletcher’s International Security Studies Program entitled: “Intelligence: Deception and Surprise.” In attendance was an assortment of scholars and former spies, including Reginald Jones, Director of British Scientific Intelligence during World War II; former CIA officer Thomas Latimer, staff director of the House Intelligence Committee; former CIA Director William Colby [CFR; Opus Dei; Veterans of the OSS; Association of Former Intelligence Officers; Le Cercle; Nugan Hand Bank]; former Czech intelligence officer Ladislav Bittman (contributing the obligatory exposition on KGB “active measures”), Richard Perle [CFR; Trilateral Commission; Bilderberg Group; World Economic Forum; American Enterprise Institute; Washington Institute for Near East Policy; Foundation for the Defense of Democraties; Committee for the Liberation of Iraq; Henry Jackson Society; New Atlantic Initiative; Center for the National Interest; Jewish Institute for National Security Affairs; Balkan Action Council; Iranian Freedom Institute; Vulcan Team; Benador Associates], soon to be Assistant Secretary of Defense; and Harvard’s Richard Pipes [CFR; Bilderberg Group; American Security Council; National Committee on American Foreign Policy; Colloquium on Counterintelligence conference; Colloquium on Clandenstine Collection conference; Benador Associates], a CIA consultant who soon afterwards joined the NSC.
Fletcher programs also receive corporate support, with most of that support for the International Security Studies Program coming from four companies which hold intelligence-related government contracts: Raytheon [CFR], EG&G, Hughes Aircraft and United Technologies. The first three have representatives on Fletcher boards; their presence gives the companies a say in school affairs. Raytheon has a particularly close relationship with Fletcher. The maker of missiles, electronic warfare devices and other military products, Raytheon is represented by its former chairman, Charles Adams [Woods Hole Oceanographic Institution; First National Bank of Boston; Gillette Company], on both Fletcher’s Board of Visitors, where he is chairman, and on IFPA’s Board of Directors. Adams is also a trustee emeritus of Tufts. Philip Phalon [World Affairs Council of Boston], a Raytheon senior vice president, sits on the Advisory Council to the International Security Studies Program. Theodore Eliot [CFR; Bilderberg Group; Hoover Institution; American Academy of Diplomacy; San Francisco World Affairs Councils; World Peace Foundation; Planning and Conservation League of California; Point Reyes Bird Observatory], in turn, is a Raytheon director.
Just as there has been no known funding by the CIA at Fletcher, there are no current CIA employees known to be on its boards. Still, some members have former ties and many are supporters of a strong CIA. Besides Adams, the Board of Visitors includes Gerald Blakeley [Woods Hole Oceanographic Institution; U.S. China Future Leaders Program; Cabot, Cabot & Forbes Co.], longtime business partner of CIA lawyer Paul Hellmuth [Notre Dame Univeristy; Anderson Security Cousultants – CIA front; Cabot, Cabot & Forbes Co.]; Daniel Patrick Moynihan [CFR; Fulbright Scholar; American-Israel Friendship League; Institute for International Education; International Rescue Committee; New Atlantic Initiative; Children’s Scholarship Fund], Vice Chairman of the Senate Intelligence Committee; Haydn Williams [CFR; Deputy Assistant Secretary of Defense for National Security Council Affairs – Eisenhower; Deputy Assistant Secretary for International Security Affairs – Kennedy], president of the former CIA proprietary, the Asia Foundation; former CIA employee Joseph Sisco [CFR; American Academy of Diplomacy; American University; Assistant Secretary of State for International Organization Affairs; Assistant Secretary of State for Near Eastern Affairs; CNN]; Henry Cabot Lodge [Pilgrims Society; CFR; Atlantic Council; Atlantic Institute for International Affairs; World Affairs Council of Boston; American Academy of Diplomacy; United Fruit Company], the former ambassador to South Vietnam; and Winston Lord [Trilateral Commission; National Endowment for Democracy; Freedom House; National Committee on American Foreign Policy; American Academy of Diplomacy; International Management and Development Institute; International Rescue Committee], president of the Council on Foreign Relations and former top aide to Henry Kissinger. Besides Phalon, the 19-member Advisory Council to the Program in International Security Studies includes former CIA analyst William Bundy [CFR; Bilderberg Group; Skull & Bones; American Academy of Diplomacy; Covington and Burling]; Stansfield Turner; former CIA Deputy Director Bobby Inman [CFR; Trilateral Commission; Atlantic Council; Bretton Woods Committee; Association of Former Intelligence Officers; Hoover Institution; Pacific Council on International Policy; Clements Center for National Security; Blackwater/Academi]; U. Alexis Johnson [Atlantic Council; Washington Institute of Foreign Affairs; Rockefeller Public Service award], longtime member of the 40 Committee [Henry A. Kissinger; David Packard; Richard Helms; Admiral Thomas Moorer], the CIA oversight group of the NSC; R. Daniel McMichael [Bilderberg Group; Center for the Study of the Presidency and Congress; Prague Security Studies Institute; The Carthage Foundation] of the Scaife Foundation; Gen. Matthew B. Ridgway [CFR; Pilgrims Society; Atlantic Council], a former Scaife trustee; Reginald Jones [R. V. Jones Intelligence Award – CIA; World Cultural Council]; Rear Adm. Jonathan Howe [Deputy Assistant to the President for National Security Affairs – George H. W. Bush; United Nations Operation in Somalia II], Director of the State Department’s Bureau of Politico-Military Affairs; Ret. Gen. Andrew Goodpaster [CFR; Bilderberg Group; Atlantic Council; American Security Council; Bretton Woods Committee; Committee on the Present Danger; Center for the Study of the Presidency and Congress; American Academy of Diplomacy; Institute for Defense Analyses; Commission on Integrated Long-Term Strategy]; Robert Everett [Defense Science Board], president of the CIA-linked MITRE Corporation; Charles Wilcox of Hughes Aircraft; and Ret. Adm. Elmo Zumwalt [CFR; Bilderberg Group; Committee on the Present Danger; National Strategy Information Center; Jewish Institute for National Security Affairs; Balkan Action Council; Colloquium on Analysis and Estimates – CIA]. With members such as these, the complaints to Mayer over the temporary CIA recruitment ban should come as no surprise.
There is evidence, in fact, that many connected with Fletcher see the opportunity the school offers for jobs with the CIA not only as a right of students (as Mayer has argued) but as a national duty as well. Robert Pfaltzgraff contends, for example, that “the idea of courses in intelligence in schools of international affairs, and especially in professional schools, emerges from the consideration of the needs of the intelligence community set forth [at the Fletcher intelligence conference].”«77http://www.namebase.net:82/campus/roosa.html; dostop 17.5.2022

Vidnejši predstavniki liberalnega establišmenta, ki so študirali na Fletcher School of Law and Diplomacy
Richard Burt (Kissinger Associates), Robert Hormats, Wolfgang Ischinger (Munich Security Conference), Winston Lord, Daniel Patrick Moynihan, Thomas R. Pickering, Bill Richardson, Philip D. Zelikow, Peter Ackerman, Walter B. Wriston (Citigroup), C. Fred Bergsten, Vali Nasr, James G. Stavridis.

Vidnejši upravitelji od Tufts University skozi različna obdobja –
Vannevar Bush; Ellen P. Cabot; John G. L. Cabot; Jonathan M. Tisch; Leslie H. Gelb; Peter Ackerman; Kathryn C. Chenault; Pierre Omidyar; Karen M. Pritzker; William B. Richardson; Bill O’Reilly.

Srdja Popović se je tako leta 2016 udeležil delavnice New Security for a New Europe, ki jo je organiziral The Institute for Global Leadership, ki deluje na Tufts University.78https://www.tuftsgloballeadership.org/2016-new-security-new-europe
Vidnejši udeleženci delavnice – super elitni Graham Allison; Steedman Hinckley – CIA; General Arlen “Dirk” Jameson – U.S. Strategic Command; Vlad Lavrov – Organized Crime and Corruption Reporting Project (del ”liberalne CIA”); Steven E. Miller – Belfer Center for Science and International Affairs; Gregg Nakano – USAID; Elizabeth H. Prodromou – Religions for Peace; General in Lord David Julian Richards – DynCorp., International Institute for Strategic Studies, Royal United Services Institute; Brigadier General Kevin Ryan – Belfer Center for Science and International Affairs, Russia in Global Affairs; Richard H. Shultz – Fletcher School, National Strategy Information Center (CIA), Consortium for the Study of Intelligence (CIA), Heritage Foundation (del ”konservativne CIA’‘).

International Center on Nonvilent Conflict

Peter Ackerman

Ustanovni predsedujoči in vodilni financer od ICNC je od leta 2002 super elitni Peter Ackerman, ki je bil tedaj član uprave in je bil vse do smrti (24.4.2022) član od Council on Foreign Relations; upravitelj in nekdanji predsedujoči od Freedom House; so-predsedujoči mednarodnemu svetovalnemu odboru od United States Institute of Peace; član izvršnega odbora uprave od Atlantic Council; bil član uprave od America Abroad Media; bil član ustanovne uprave od Albert Einstein Institute, 1983 – ; bil 15 let predsedujoči nadzorni upravi od Fletcher School of Law and Diplomacy; član uprave od neoliberalnega CATO Institute (del ”konservativne CIA”; del liberalnega establišmenta).

»Ackerman would go on to serve on the board of the neoliberal CATO Institute and would advocate for that enduring neoliberal aspiration, the privatization of social security, through the CATO Institute’s Project for Social Security Choice79https://www.jacobinmag.com/2019/12/gene-sharp-george-lakey-neoliberal-nonviolence; dostop 3.4.2022

CATO Institute sta sicer ustanovila Edward H. Crane in Charles Koch, ki je tudi ključni ustanovni financer. Tudi, ko pogledamo najpomembnejše člane vodstva inštituta poleg Ackermana, z lahkoto opazimo, da pripadajo ozkemu krogu okrog Davida Rockefellerja oz. liberalnemu establišmentu. To so George Shultz, Theodore Forstmann, Rupert Murdoch, Thomas McLarty (Kissinger Associates). Tako ni presenečenje, da sta Edward H. Crane in Charles Koch tudi člana od Mont Pelerin Society, ključnega sredstva neoliberalizma. Charles Koch in njegov brat David sta bila tudi člana uprave od top financerja ”konservativne CIA” Lynde and Harry Bradley Foundation in udeleženca od Bohemian Grove. David Koch po vrhu vsega še član uprave od super elitnega Aspen Institute; bil upravitelj od Rockefeller University; bil direktor od Lincoln Center for the Performing Arts, katerega ustanovitelj je bil John D. Rockefeller III; član od super elitnega The Economic Club. David Koch je bil tudi član nacionalnega odbora od American Enterprise Institute, ki je prav tako pomemben del liberalnega establišmenta, čeprav deluje v okviru ”konservativne CIA” in je tesno povezan z Monet Pelerin Society. Sam CATO inštitut ni povezan z neokonservativci, je pa pomemben podpornik migracij, liberalizacije drog, istospolnih porok, ter zelo omejene vloge države. Zaradi tega inštitut verjetno delno financiran s strani vodilnih fundacij in organizacij ”liberalne CIA”, kot so Carnegie Corporation of NY, Ford Foundation, Joyce Foundation, Marijuana Policy Project, Open Society Institute, William & Flora Hewlett Foundation, Atlantic Philanthropies in ostalih.

Zelo pomembna je tudi povezava Petra Ackermana od leta 2010 dalje z industrijo menjave režimov pri Spirit of America, kjer se srečajo razni CFR/CIA PsyOp elementi. S Spirit of America so tako skozi njegovo dokaj kratko zgodovino povezani Mike Palmer, Jim Hake, admiral Jeremiah Denton, John McCain, Kimberley Kagan, George Shultz, general Jack Keane, polkovnik John A. Nagl (Rhodes Scholar; CFR; Center for a New American Security; International Institute of Strategic Studies; Defense Policy Board; American Association of Rhodes Scholars; Joint Force Quarterly – Royal United Services Institute; Young Leader French-American Foundation; American Council on Germany; Veterans of Foreign Wars), general Stanley McChrystal, Nancy Soderberg, general James L. Jones, general Mike Flynn (”anti”-establišment; pro-Trump; del ”konservativne CIA”), general Jim Mattis, general H. R. McMaster, general Mike DeLong, Jack Vaughn, Michele Flournoy, Jeh Johnson.

»Speaking at the «Secretary’s Open Forum» at the State Department on June 29, 2004, in a speech entitled, «Between Hard and Soft Power:The Rise of Civilian-Based Struggle and Democratic Change,» Ackerman elaborated on the concept involved. He proposed that youth movements, such as those used to bring down Serbia, could bring down Iran and North Korea, and could have been used to bring down Iraq — thereby accomplishing all of Bush’s objectives without relying on military means. And he reported that he has been working with the top US weapons designer, Lawrence Livermore Laboratories, on developing new communications technologies that could be used in other youth movement insurgencies. «There is no question that these technologies are democratizing,» he stressed, in reference to their potential use in bringing down China, «they enable decentralized activity. They create, if you will, a digital concept of the right of assembly«80https://dedona.wordpress.com/2017/04/15/the-new-gladio-in-action-jonathan-mowat/; dostop 2.4.2022

Ackerman je v tem obdobju (cca 2008 – 2014) tudi član od Center for Preventive Action81https://www.sourcewatch.org/index.php/Center_for_Preventive_Action, ki ga je leta 1994 ustanovil Council on Foreign Relations, za poseganje liberalnega establišmenta v konflikte po svetu. Predsedujoči emeritus centra je general John W. Vessey Jr., ki je bil Reaganov vodja kabineta in bil nadzornik invazije na Granado. Vessey, ki je od leta 1982 član od Council on Foreign Relations, je bil tudi član od Defense Science Board; član od Commission on Integrated Long-Term Strategy (Albert Wohlstetter; Anne Armstrong; Zbigniew Brzezinski; William Clark; general Andrew Goodpaster; admiral James Holloway; Samuel Huntington; Henry Kissinger; Joshua Lederberg; general Bernard Schriever); član svetovalne uprave od George C. Marshall Foundation. Center je bil močno vpleten v vojno v Jugoslaviji, kasneje pa se je osredotočal na odstranitev venezuelskega predsednika Chaveza, vzporedno z njimi pa tudi njihovo CIA sredstvo CANVAS.

Ackerman je bil član globalnega svetovalnega odbora od ”proti-korupcijske” in ”proti-dezinformacijske” organizacije IREX, katera prav tako deluje v omrežju ”liberalne CIA” in je preko svojega vodstva prav tako tesno povezana z liberalnim establišmentom. Člani guvernerske uprave in globalne svetovalne uprave so tako povezani s Council on Foreign Relations, Trilateral Commission, Atlantic Council, Center for Strategic and International Studies, National Democratic Institute for International Affairs, U.S. Institute of Peace, U.S. Global Leadership Coalition, Aspen Institute, Brookings Institute, German Marshall Fund of the U.S., World Economic Forum, Center for Global Development, Belfer Center for Science and International Affairs – Harvard, Institute of Politics – University of Chicago, Rockefeller Brothers Fund, Open Society Institute, Charles Stewart Mott Foundation, USAID, Oxfam America, Fulbright Scholarship Board, Aga Khan Foundation, Project fort he Middle East Democracy, Save the Children, Pulitzer Board, Committee to Protect Journalists, RAND Corporation, Carlyle Group, Morgan Stanley, AT&T, Citigroup, IBM, Boston Consulting Group. Najvidnejša članica globalne svetovalne uprave poleg Ackermana super elitna Paula Dobriansky.
Financerji od IREX leta 2022 –

»Adobe Foundation. Arizona State University. Bill & Melinda Gates Foundation. Canada, Department of Foreign Affairs, Trade, and Development. Carnegie Corporation of New York … Denmark, Ministry of Foreign Affairs … Facebook. Ford Foundation. Google. Intel … Maersk Oil … Mastercard Foundation. McKinsey Social Initiative. Microsoft. Millennium Challenge Corporation. Mozilla Foundation. The Netherlands, Ministry of Foreign Affairs. Norway, Ministry of Foreign Affairs. Open Society Foundations. Radio Free Asia … Sweden, Ministry of Foreign Affairs. Switzerland, Ministry of Foreign Affairs … Twitter. UNICEF. U.S. Agency for International Development (USAID). U.S. Department of State … United Kingdom, Foreign and Commonwealth Office … U.S. Russia Foundation … Walmart Foundation. WhatsApp Inc. W.K. Kellogg Foundation. World Bank«82https://www.irex.org/our-supporters; 3.5.2022

Ackerman, ki je na začetku kariere deloval kot Wall Street investitor, je v 80ih tesno sodeloval z Michaelom Milkenom pri super elitni investicijski banki Drexel Burnham. Medtem, ko je šel Milken zaradi trgovanja z notranjimi informacijami vsaj za nekaj časa v zapor, je Ackerman odšel z nekaj $100 milijoni, potem, ko je podjetje bankrotiralo. Zaradi njunega trgovanja z neželenimi obveznicami, so morala podjetja odpustiti več deset tisoč delavcev, kar je bila posledica odvzema premoženja, da se je pokrilo korporativne dolgove.

»After graduating from Colgate, he [Ackerman] joined the graduate program at Tufts University Fletcher School, where he met Gene Sharp. “Ackerman spent eight on-and-off years at Tuft’s refining Sharp’s thesis.” After obtaining a PhD in 1976, he joined investment bank Drexel Burnham Lambert, where, according to James B. Stewart’s Den of Thieves, he had his head so far up his boss’s ass, he was known as “the Sniff”. Recruited by Milken to work as one of Drexel’s traders, Ackerman soon became the junk bond king’s highest-paid subordinate. In 1988, he made $165 million, after putting together the $26 billion KKR leveraged buyout of RJR Nabisco. One year later, his net worth having soared to about $500 million, he quit finance and turned to whittling down his 1,100 page PhD dissertation into a book, Strategic Nonviolent Conflict.
It should come as no surprise that a man who reeks of wealth, heads a private investment firm, and sits on the board of the premier U.S. establishment think-tank, defines a central element of democracy as protecting “property rights.” Indeed, the promotion of this central tenet of capitalist ideology is the reason Freedom House, the organization he formerly headed, exists. “You can’t,” Ackerman insists, “have government constantly expropriating the fruits of the labor of its citizens.” Which citizens? Since property rights, in the words of Ackerman and other owners of productive property, are the rights of ownership to what other people have produced, Ackerman equates democracy with capitalism. What he really wants to protect is the right of investors (himself included) to expropriate the fruits of other peoples’ labor. That might explain why he thinks the United States, the world’s premier champion of capitalist exploitation, “has an awful lot to teach people around the world.”«83https://gowans.blog/category/foundations/; dostop 3.5.2022

Tesno povezana s tem omrežjem je tudi Ackermanova žena Joanne Leedom-Ackerman, sicer pisateljica in novinarka. Joanne je članica od Council on Foreign Relations; članica svetovalnega odbora od predsedujočega od United States Institute of Peace; bila članica uprave od Sorosove International Crisis Group; bila članica uprave od Albert Einstein Institute; in direktorica od International Center for Journalists, katerega poleg vodilnih fundacij ”liberalne CIA”, financirata tudi Freedom House in National Endowment for Democracy. Joanne je upraviteljica od super elitnega Refugees International; članica svetovalne uprave od Edward R. Murrow Center (James Murdoch; Admiral James Stavridis; Richard Burt – McLarty Associates; James Glassman – George W. Bush Institute; David Rhodes – CBS News) pri The Fletcher School of Law and Diplomacy; bila upraviteljica od Johns Hopkins University, 1996 – ; bila članica uprave od School of Advanced International Studies – Hopkins University; direktorica emeritus od Human Rights Watch, katerega vodilni financer je Soros; upraviteljica od Save the Children in bila članica njegovega Advisory Board on Global Education; članica svetovalne uprave od Woodrow Wilson National Fellowship Foundation; članica svetovalne upave od International Center for Research on Women. Joanne je pod-predsednica emeritus od PEN International; bila novinarka pri The Christian Science Monitor, 1969-1972; bila pomožna profesorica na elitni New York University, 1976-1977; bila upraviteljica od Brown University, 1996-2002. Bila svetovalka od PBS-ovega propagandnega dokumentarca A Force More Powerful: A Century of Nonviolent Conflict, ki je prejel nagrado Emmy.

Jack DuVall

Ustanovni predsednik od ICNC, ki je na položaju do 2014, kasneje pa direktor emeritus, je Jack DuVall. DuVall, ki je tudi očitno zelo povezan s CIA, je bil skupaj z CIA-jinim Jamesom Woolseyem ustanovitelj od leta 1989 ustanovljenega ”futurističnega” The Arlington Institute, ki je tesno povezan z omrežjem ”liberalne CIA” in raznimi UFO kulti, kot tudi s konspiratorno dezinformativno oddajo Coast to Coast AM. Verjetno pa je ključna strateška naloga inštituta uporaba post-modernih državnih udarov. Stranke inštituta so bile Boeing, Honda, vse štiri ameriške veje vojske, kot tudi IBM.
Ključni ustanovitelj in predsedujoči od Arlington Institute je John L. Peterson, ki je bil pred tem svetovalec pri Chief of Naval Operations. V tem obdobju, ko Petersen ustanavlja inštitut, pa je bil od leta 1987 – 1991 Adjunct Fellow od s CIA in Pentagonom tesno povezanim Center for Strategic and International Studies. Pred ustanovitvijo inštituta, pa je tudi ustanovitelj in predsedujoči od National Security Group, 1987-1988; član od Visiting Committee pri Center for East Asian Studies, na Rockefellerjevi University Chicago, 1987 – 1990; in Associate scholar na Foreign Policy Research Institute, Philadelphia, 1988. Petersen je bil tudi član od Global Agenda Council of the Geography of Innovation pri super elitnem World Economic Forum.
Kot član Demokratske stranke, je bil Petersen leta 1984 predsedjoči in član izvršnega finančnega odbora od Gary Hart for President Campaign, v državi Illinois. In istega leta izvoljeni delegat in pod-predsedujoči od Illinois Delegation to Democratic National Convention.
Peterson je tudi gost od ”new agerskega” konspiratornega dezinformativnega programa Coast to Coast AM; član vodstvenega odbora od Securing America’s Future Energy/Energy Security Council (James Woolsey; Robert McFarlane; general Paul X. Kelley; admiral Vernon Clark; Maurice Greenberg; John Lehman; Frederick Smith; general James Conway; Peter Ackerman; admiral Dennis Blair; Robert Hormats; Jon Stewart); direktor od World Future Society (John Gardner; Sol Linowitz; Robert McNamara; Irving Shapiro; Maurice Strong; Arthur C. Clarke; Carl Sagan; Neil deGrasse Tyson; Robert Salmon – L’Oreal; Harlan Cleveland; John Naisbitt – Search for Common Ground); član od Global Business Network (John Perry Barlow; Brian Eno – U2; Francis Fukuyama; Peter Gabriel; Robert Hormats; Marc Malloch-Brown; Pierre Omidyar); član direktorske uprave od Charles A. and Anne Morrow Lindbergh Foundation; bil kandidat za obrambnega sekretarja; bil član osebja pri National Security Council; dvakrat se potegoval za položaj Secretary of the Navy. Peterson je bil odlikovani udeleženec vojn v Vietnamu in v Perzijskem zalivu. V obdobju od 1999 – 2001 je bil Petersen pod-predsedujoč upravi od United States Navy Memorial Foundation.
Petersen je bil podpisnik od The Coalition for a Realistic Foreign Policy, ki je delovala kot ”opozicija” ameriškemu imperializmu. Glavni cilj skupine pa so neokonservativci in njihova politika do Iraka, Sirije, Irana in Severne Koreje.
Peterson je bil povezan tudi z izraelskim nacionalno-varnostnim Institute for National Security Studies, katerega so-ustanovitelj je super elitni zionist Frank Lowy. Z inštitutom pa so povezani še top neokonservativni zionisti, kot so Nina Rosenwald, Martin Indyk, Mortimer Zuckerman, Jacob Frenkel in Obamov top financer Lester Crown. Govorci pri inštitutu so bili Elliott Abrams, Angela Merkel, George Mitchell, Francois Heisbourg, John Detuch, Ehud Barak, Benjamin Netanyahu, savdski princ Hasan bin Talal al Saud, David Ignatius, general Michael Herzog, Stephen Hadley, general David Petraeus, Joschka Fischer, Thierry de Montbrial, Abraham Foxman, Jane Harman, Sir Malcolm Rifkind, Walter Russell Mead, H. R. McMaster, Richard Haass.

Peterson je glede svojega inštituta dejal, da je to –

»Future-oriented research institute, the purpose of which was to work with the leadership of the national security community to change the idea of “national security” from death and destruction to a broader understanding of security that included, environmental degradation, climate change, social value shifts, science and technology breakthroughs, and other global issues that clearly contributed to our security. The “think tank” now serves as a global agent for change focusing on facilitating the transition to a new world. It does that by developing new concepts, processes and tools for anticipating potential futures and translating that knowledge into better present-day decisions.«84https://arlingtoninstitute.org/; dostop 3.4.2022

»TAI operates on the premise that effective thinking about the future is impossible without casting a very wide net. The “think tank” serves as a global agent for change by developing new concepts, processes and tools for anticipating the future and translating that knowledge into better present-day decisions. Using advanced information technology, a core group of bright thinkers and an international network of exceptionally curious people along with simulations, modeling, scenario building, polling and analysis, Arlington helps equip leaders and organizations from many disciplines with tools and actionable perspectives for dealing with uncertain times.«85https://arlingtoninstitute.org/about-us/meet-john-l-petersen/; dostop 3.4.2022

Povezava DuValla z Woolseyem, ki je bil med drugim tudi predsedujoči od Freedom House, je dovolj zgovorna sama zase. DuVall je bil izvršni producent od PBS-ove dvo-delne serije (1999) A Force More Powerful, ter so-avtor istoimenske kampanjske knjige. So-financerja filma sta bila United States Institute of Peace in Albert Einstein Institution. Film je bil nominiran za Emmy Award za Outstanding Historical Program. V preteklosti so bile DuVallove stranke tudi Turner Broadcasting System, z Rockefellerji povezana Colonial Williamsburg Foundation, ter še številne televizijske in neprofitne organizacije. DuVall je kljub temu, da je del CIA-jine skupine, ki ustvarja ”revolucije” in konflikte po svetu, leta 2005 zanikal, da naj bi bila njegova skupina vpletena v usposabljanje aktivističnih skupin in ”barvnih revolucij” v Vzhodni Evropi, kot tudi pri vzpodbujanju nasprotovanja proti venezuelskemu predsedniku Chavezu. Chavez sicer tesno povezan z radikalnimi (hollywoodskimi) levičarskimi sredstvi iz omrežja ”liberalne CIA”, kar je samo po sebi dovolj zgovorno o sami situaciji. Kljub temu je DuVall marca leta 2005 v svojem pismu priznal, da je ICNC podprl Albert Einstein Institute za izvajanje delavnic za ”nenasilne akcije v Venezueli”, ki so se izvajale v Bostonu. Albert Einstein Institute je tesno povezan s CIA-jinimi ”levičarskimi” državnimi udari v Srbiji, Ukrajini, Venezueli, Belorusiji, Zimbabveju, itd. Inštitut je postal del omrežja od ”new left” in tesno povezan z aktivisti iz ”liberalne CIA”. O globalnem pomenu inštituta je bil leta 2011 posnet propagandni film How to Start a Revolution, ki je postal neuradni film od Occupy Wall Street (del ”liberalne CIA”), ter bil predvajan po okupiranih kampih po celem svetu. DuVall je tudi član pokroviteljske uprave od Rev. Dr. Martin Luther King, Jr. International Chapel na Morehouse College. Od leta 1980 – 1985 pa je bil direktor za korporativne odnose pri Rockefellerjevi University of Chicago, od koder med drugim prihajajo ”Chicago School Boys”, ki so v imenu Rockefellerjev in Kissingerja delali neoliberalno doktrino šoka v Čilu.

Ivan Marović

Svetovalec pri ICNC je Ivan Marović, eden od so-ustanoviteljev od gibanja Otpor!, ki je usposabljal številna ”gibanja” po svetu, med drugim v Ukrajini, Egiptu, Palestini, Ugandi, Gruziji, Tajvanu in Keniji. Marović je bil močno prisoten v medijih pred in po padcu Miloševića, ter bil eden od predstavnikov za stike z javnostjo . Februarja leta 2005 je bil Marović udeleženec dogodka Champions of Freedom, ki ga je v Beli hiši gostil George W. Bush.86https://georgewbush-whitehouse.archives.gov/news/releases/2005/02/20050224-3.html; dostop 10.8.2022

Dogodka so se udeležil še ostali vpleteni v to CIA/National Endowment for Democracy/Soros omrežje ”revolucij” in državnih udarov –

  • George (Giga) Bokeria, Gruzija – preko Sorosove Open Society Institute postane učenec od CIA ”aktivistov” Otpor! v Srbiji in jih kasneje pomaga pripeljati v Gruzijo, da tam poučujejo bodoče ”aktiviste”; član od Kamara – Otpor!; član gruzijskega parlamenta; so-ustanovitelj od Liberty Institute; bil pod-predsednik od Parliamentary Assembly – Council of Europe, 2005 – 2008; bil pod-predsedujoči od ALDE;
  • Martin Butora, Slovaška – slovaški ambasador v ZDA, 1999 – 2003; ključni aktivist od Velvet Revolution; ustanovitelj od Institute for Public Affairs; član svetovalne uprave od Project on Justice in Times of Transition (Anne-Marie Slaughter; Joseph Nye; Martha Minow; James Hoge; Samantha Power; Karel Schwarzenberg; Jose Maria Figueres; Mikhail Gorbachev; Nelson Mandela; Shimon Peres; Nancy Soderberg – International Crisis Group; Tim Wirth – UN Foundation; Deborah Harding – Open Society Institute); udeleženec od Globsec; bil govorec pri Woodrow Wilson Center for International Scholars; udeleženec od Forum 2000 Foundation; dobitnik Democracy Service Medal – National Endowment for Democracy; Freedom Award – American Jewish Committee; 
  • Pavol Demes, Slovaška – direktor bratislavske pisarne za centralno in vzhodno Evropo od German Marshall Fund of the U.S.; bil član mednarodne svetovalne uprave od The Democracy Coalition Project (George Soros; Madeleine Albright; Emma Bonino – OSF; Aung San Suu Kyi); član guvernerske uprave od European Endowment for Democracy; bil Woodrow Wilson Centre in Washington Fellow, 1999; sodeloval pri CIA ”protestih” na Slovašem leta 1998, v Srbiji leta 2000 in v Ukrajini leta 2004; bil govorec pri Globsec; dobitnik USAID Democracy and Governance Award, 1999);
  • Natalya Dmytruk, Ukrajina – vpletena v ”Oranžno revolucijo”; udeleženka prireditve od Freedom House Champions of Freedom, 2005;
  • Miklós Haraszti, Madžarska – služil kot OSCE Representative on Freedom of the Media, 2004 – 2010; profesor na School of International & Public Affairs – Columbia Law School; gostujoči profesor na Sorosovi Department of Public Policy – Central European University;
  • Sandra Kalniete , Latvija – ustanovna članica od Latvian Popular Front; članica uprave od Robert Schuman Foundation; članica od European People’s Party;
  • Vladyslav Kaskiv, Ukrajina – ključni voditelj od gibanja Pora (“It’s Time” – tesno sodelovanje z Otpor!), ki je sodelovalo v Oranžni revoluciji; bil član ukrajinskega parlamenta; bil goverc pri Solidarity Twenty-Five Years On (Govorci – Zbigniew Brzezinski; Carl Gershman; Lech Walesa; Radek Sikorski; Peter Ackerman; Sonja Licht; Vincuk Viachorka – Belarusian Popular Front; moderator Joshua Muravchik), katerega organizatorji87https://www.aei.org/events/solidarity-twenty-five-years-on/; dostop 10.8.2022 so bili Atlantic Initiative, Freedom House, International Republican Institute, Lech Walesa Institute, National Democratic Institute, National Endowment for Democracy, Radio Free Europe/Radio Liberty, leta 2005;
  • Tinatin (Tina) Khidasheli, Gruzija – Master of Political Science – Central European University; predsednica od Georgian Young Lawyers’ Association, 1997 – 1999; udeleženka od CIA/Sorosove Rose Revolution, 2003; predsedujoča od Open Society Georgia Foundation, 2004 – 2005; ministrica za obrambo, 2015 – 2016; predavateljica na Georgian Institute of Public Affairs, 2017 – ;
  • Irina Krasovskaya , Belorusija – ustanoviteljica in predsednica od We Remember Foundation; udeleženka projekta Democratic Change in Belarus A Framework for Action (udeleženci – David J. Kramer – Freedom House; Kurt Volker; Damon Wilson – Atlantic Council; Peter B. Doran – CEPA; Anders Åslund – PIIE; Ian Brzezinski – Atlantic Council; Stephen Nix – IRI; Rodger Potock – NED; Pavol Demeš)88https://freedomhouse.org/sites/default/files/FH%20CEPA%2C%20Democratic%20Change%20in%20Belarus%2C%20September%202011.pdf, ki je projekt od Freedom House in Center for European Policy Analysis (CEPA) leta 2011;
  • Mart Laar, Estonija – član od Mont Pelerin Society; član od International Committee for Democracy in Cuba (Madeleine Albright; Jose Maria Aznar; Kim Campbell; Vaclav Havel; Toomas Henrik Ilves – ECFR; Jeane Kirkpatrick; Milan Kučan; Karel Schwarzenberg – ECFR); ustanovni član od Sorosovega European Council on Foreign Relations; član mednarodnega svetovalnega odbora od Victims of Communism Memorial Foundation (Zbigniew Brzezinski; Claiborne Pell; George W. Bush; Lev Dobriansky; Paula Dobriansky; Carl Gershman; Newt Gingrich; Edwin Feulner; Richard Pipes; general John Singlaub; Jack Kemp; Brian Crozier – 6I; Bob Dole); član mednarodnega odbora od Human Rights Foundation (Oslo Freedom Forum – CIA); član akademskega odbora od Wilfried Martens Centre for European Studies; član od European Leadership Network; služil kot estonski premier, 1992 – 1994, 1999 – 2002; bil minister za obrambo, 2011 – 2012; član nadzorne uprave od Bank of Estonia, 2013; po Rose Revolution svetovalec od Sorosovega/CIA varovanca Mikheila Saakashvilija; dobitnik Milton Friedman Prize for Advancing LibertyCATO Institute, 2006;
  • Vytautas Landsbergis, Litva – mednarodni pokrovitelj od Henry Jackson Society; član mednarodnega svetovalnega odbora od International Campaign for Tibet (Richard Gere; Harrison Ford; Desmond Tutu; Elie Wiesel); član od International Committee for Democracy in Cuba; član mednarodnega svetovalnega odbora od Victims of Communism Memorial Foundation; bil član evropskega parlamenta; bil govorec pri Human Rights Foundation;
  • Sonja Licht, Srbija in Črna gora – bila predsednica od Fund for an Open Society Yugoslavia; direktorica od East-West Institute (Martti Ahtisaari; Stephen B. Heintz – Rockefeller Brothers Fund; Wolfgang Ischinger; Ross Perot, Jr.; John C. Whitehead; George H. W. Bush; Helmut Kohl; Hans-Dietrich Genscher; Thorvald Stoltenberg); članica mednarodne svetovalne uprave od Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces; predsednica od Club of Madrid (Danilo Türk; Milan Kučan); članica mednarodne uprave od International Centre for Democratic Transition (George Soros; Madeleine Albright; Donald Blinken; Gustavo A. Cisneros; Paula J. Dobriansky; György Habsburg; Mark Palmer; George E. Pataki; Prince Hassan bin Al Talal; Vaira Vīķe-Freiberga; George Herbert Walker; John C. Whitehead; Toomas Hendrik Ilves); članica od European Council on Foreign Relations; bila udeleženka od Concordia Summit (David Petraeus; Danilo Türk); predsedujoča od Roma Programs Advisory Board – Open Society Foundations; članica uprave od Roma Education Fund; služi kot Richard von Weizsacker Fellow na Robert Bosch Academy; predsednica od Belgrade Fund for Political Excellence (Belgrade Security Forum); predsednica zunanje-političnega odbora na srbskem ministrstvu za zunanje zadeve, cca. 2022);
  • Zhanna Litvina, Belorusija – predsednica od Belarusian Association of Journalists; bila govornica pri Human Rights Foundation);
  • Alexandr (Sasha) Vondra, Češka – udeleženec evropskega srečanja od Trilateral Commission; predsednik od Czech Euro-Atlantic Council; član neokonservativnega think tanka The Program of Atlantic Security Studies – Prague Security Studies Institute; član mednarodne svetovalne uprave Prague Security Studies Institute (Roger W. Robinson Jr.; Frank Gaffney; Vaclav Havel; James Woolsey); član uprave od Vaclav Havel Library; bil zunanje-politični svetovalec Vaclava Havela; bil govorec pri Atlantic Council; dobitnik Democracy Service Medal – National Endowment for Democracy).

Leta 2016 je Marović med drugim pomagal osnovati in razvijati Global Coaching Corps za organizacijo Rhize, ki je financirana s strani Bill & Melinda Gates Foundation89https://www.gatesfoundation.org/about/committed-grants/2015/11/opp1138674, in sicer leta 2015, v višini $201,670. Za Rhiza pa je tudi implementiral njihov Fellowship Program.

Marović je delal tudi za United States Institute of Peace, kjer je vodil razvoj njihove skupine Coach-Mentor znotraj SNAP (Synergizing Nonviolent Action and Peacebuilding Program).

Marović sodeluje tudi pri propagandnem filmu A Force More Powerful, ter po njem leta 2006 osnuje računalniško igro. Marović je bil tudi bloger pri znanem srbskem radiju B92, ki je tudi financiran s strani ”liberalne CIA”. Leta 2018 je izdal vodnik za usposabljanje The Path of Most Resistance: A Step-by-Step Guide to Planning Nonviolent Campaigns.

Gene Sharp in Albert Einstein Institute

»His 93-page book, “From Dictatorship to Democracy,” is available on the Internet in 24 languages and was as influential to would-be revolutionaries during last year’s Arab Spring as any other text. His work was reportedly taught in training workshops for Egyptian revolutionaries long before the events in Tahrir Square. And it has been used by activists in Zimbabwe, Estonia, Serbia, Vietnam, Burma and Lithuania. Officials in Damascus and Iran have accused him of being a C.I.A. agent. … Unlike Gandhi or Martin Luther King Jr., whom Sharp admired (Coretta Scott King wrote an introduction to one of Sharp’s books), he is not a practitioner of nonviolent movements but rather a theorist of power. …
Violence, Sharp says, is “your enemy’s best weapon.” Dictators will only try to crush rebellions. …
“If there is one powerful message to send to the world — that nonviolent social change is the way to change it for the better — then there is nobody else who deserves the Nobel Peace Prize more than Gene,” says Srdja Popovic, a young Serb who first encountered Sharp’s work during the revolt against Slobodan Milosevic in 2000, and who now runs the Center for Applied Nonviolent Action and Strategies in Belgrade. Popovic calls Sharp “the Master” and uses his theories while teaching activists around the world, including those in Syria, Iran and the Maldives. (In Sharp’s office hangs a poster that reads, “GOTOV JE!” — “He’s finished!” — the rallying cry that Popovic and his comrades sent to thousands of cellphones during their first attempt at overthrowing the Serbian dictator90https://www.nytimes.com/2012/09/09/t-magazine/gene-sharp-theorist-of-power.html; dostop 5.4.2022

Ključna oseba in ustanovitelj od Albert Einstein Institute Gene Sharp je bil v obdobju od 1974 – 1976 Rockefeller Foundation Fellow; leta 1983 je ustanovil Program on Nonviolent Sanctions in Conflict and Defense (Financiran leta 2006 s strani – David Rockefeller Center for Latin American Studies, William and Flora Hewlett Foundation, Weatherhead Center for International Affairs, John D. and Catherine T. MacArthur Foundation) pri Weatherhead Center for International Affairs na Harvard University. Leta 1965 je bil Sharp rekrutiran na Weatherhead Center s strani vplivnega ameriškega nuklearnega stratega Thomasa Schellinga (CFR), za katerega je Washington Post dejal “the man who made the Cold War what it was.”
Sharp deluje pri Weatherhead Center kot raziskovalec od leta 1965 do 1995 in tukaj razvije svoje jedro teorije o ”nenasilni akciji”. To je metoda vojskovanja, preko katere je možno sesuti države preko teatralnih družbenih gibanj, zasnovanih na raztapljanju skupne volje, ki podpira vlade, ne da bi bil pri tem izstreljen en sam naboj. Iz tega položaja pri ”CIA na Harvardu”, je Sharp spodbujal ameriško in NATO-vo obrambno vodstvo, da uporabi to metodo proti Sovjestki zvezi. Weatherhead Center je deloval kot utrdba obrambnega, obveščevalnega in varnostnega establišmenta hladne vojne.

»Schelling, who would be a key champion of Sharp’s work … [was] In the mid-1960s … also a consultant for the US Department of Defense’s “Project Camelot.” Camelot was a massive social-science research initiative focused on quelling counterinsurgency and smoothly transitioning the globe to an American-led world order. Among its priorities: “peace research.” With Schelling’s help, Sharp too would secure Department of Defense funding for his doctoral research on the dynamics of nonviolent action. The results would eventually be published as Sharp’s magnum opus, The Politics of Nonviolent Action. Sharp’s affiliation with the CIA at Harvard would be long, positive, and productive. He would remain there for thirty years, calling it his “academic home.” …
Sharp’s nonviolent weapons system was in fact used to help achieve the ultimate Cold War goal: collapsing the Soviet Union. In 1985, Sharp published Making Europe Unconquerable under the auspices of something called the Program on Nonviolent Sanctions in Conflict and Defense. This was Sharp’s very own center within the CIA at Harvard, established with Schelling’s help. Sharp’s thesis in Making Europe Unconquerable was that NATO should adopt a policy of “nonviolent sanctions” vis-à-vis the Soviet Union. “Father of the Cold War” George Kennan contributed the book’s forward. …
Beginning in the late 1980s and continuing all the way up to the formal dissolution of the Soviet Union in December 1991, Sharp and colleagues from his NGO the Albert Einstein Institution (AEI) provided nonviolent action training directly to secessionist leadership in the Baltics and Russia, making several in-person trips to the region to provide on-the-ground consultation. (Lakey acknowledges Sharp “consult[ed] with Baltic and other governments.”) AEI’s help proved pivotal. After the dissolution of the Soviet Union, the new Lithuanian defense minister [Audrius Butkevičius – direktor zloglasnega Far West Ltd., posvezanega z rusko FSB, Halliburton, Savdsko Arabijo, terorizmom] remarked that, if forced to choose, he would prefer Sharp’s nonviolent action weapons system to the nuclear bomb.
To sum up: throughout the Cold War, Gene Sharp theorized defense questions, with US Department of Defense monies, with express reference to the Soviet Union, with the approbation of US defense leadership, within an intellectual nerve center of the US defense and intelligence establishment, the CIA at Harvard. He even directly counseled those applying his theories on the ground in the Soviet Union. He was a Cold War defense intellectual91https://www.jacobinmag.com/2019/12/gene-sharp-george-lakey-neoliberal-nonviolence; dostop 3.4.2022

Da so Sharp in njegov Albert Einstein Institute delovali le kot geopolitično orodje liberalnega establišmenta/CIA je jasno tudi iz vidika, da do ”nenasilnih akcij” v povojnem obdobju ne pride v ključnih pro-ameriških dikaturah in avtokratskih državah, kjer so brez problemov ostali na oblasti diktatorji ali avtokrati, kot so Ferdinand Marcos na Filipinih (1965 – 1986); Chun Doo-hwan v Južni Koreji (1980 – 1988); iranski šah Mohammad Reza Pahlavi (1941 – 1979); Fulgencio Batista na Kubi (1952 – 1959); Jean-Claude Duvalier na Haitiju (1971 – 1986); Rafael Leónidas Trujillo iz Dominikanske Republike (1952 – 1961); Anastasio Somoza v Nikaragvi (1967-1972, 1974 – 1979); Ngo Dinh Diem v Južnem Vietnamu (1955 – 1963); Augusto Pinochet v Čilu (1973 – 1990); Suharto v Indoneziji (1968 – 1998); Pervez Musharraf v Pakistanu (2001 – 2008); družina Saud v Savdski Arabiji, trden zaveznik od druge svetovne vojne dalje; Teodoro Obiang Nguema Mbasogo v Ekvatorialni Gvineji (1979 – ), ki je v preteklosti dobil 103% glasov in je pomemben naftni partner ”Bele hiše”; Islam Karimov v Uzbekistanu (1991 – 2016); Hamad bin Isa Al Khalifa iz Bahraina (2002 – ), ki je brez problemov krvavo zadušil ”arabsko pomlad”, ki je menda prišla iz Irana, gosti pa tudi pomembno ameriško vojaško bazo; Meles Zenawi v Etiopiji (1995 – 2012), na pobudo ZDA napade Somalijo, kar povzroči močan porast terorizma v regiji; njegov naslednik in tesen prijatelj Hailemariam Desalegn v Etiopiji (2012 – 2018), član uprave Sorosove International Crisis Group, ter Rockefellerjeve in Gatesove Alliance for a Green Revolution in Africa; Emomali Rahmon v Tadžikistanu (1994 – ), ki je do nedavna uporabljal ameriške oskrbovalne poti za tihotapljenje drog, znan tudi po zapiranju in mučenju političnih desidentov; zelo tesno povezan z liberalnim establišmentom Paul Kagame iz Ruande (2000 – ); Hun Sen iz Kambodže (1985 – ), nekdanji Rdeči kmer; Yoweri Museveni iz Ugande (1986 – ), nagnjen h genocidom in smrtnemu kaznovanju istospolnih; diktatura v Katarju, pomemben financer ”arabske pomladi”, skrajnega islamizma in terorizma,  ter gostitelj ameriške vojaške baze; diktatura v Združenih arabskih emiratih, tudi financer ”arabske pomladi” in gostitelj ameriških vojaških baz; Nursultan Nazarbayev v Kazahstanu (1990 – 2019), kjer črpajo nafto pomembena CFR-ova naftna podjetja; in še številni ostali.
Prav tako sta imela podporo od CIA/liberalnega establišmenta skorumpirana z zelo diktatorjem podobnimi lastnstimi še Hamid Karzai v Afganistanu (2001 – 2014), v tem obdobju tudi popolni razcvet trgovine z drogo; Nouri al-Maliki v Iraku (2006 – 2014), spodbujal sektaško nasilje in pobijanje Sunitov.

Sharpov varovanec je tudi prej omenjeni super elitni Peter Ackerman. Z nastopom Reaganovega obdobja zunanje politike komunističnega umikanja, je začel Sharp mednarodno promovirati ”strategic nonviolence” preko svojega Albert Einstein Institute.

»Gene Sharp and AEI enjoyed frequent positive press coverage, especially throughout the Arab Spring, wherein activists frequently invoked Sharp and CANVAS and Ackerman’s ICNC provided training support. Often these articles would note and dismiss rumors that Sharp was a spook. And indeed, there is no evidence Sharp was on retainer with any U.S. intelligence organization. That might be more compelling if Bissell and his colleagues at the Central Intelligence Agency had not recognized back in 1968 that clandestine funding of civil society groups by intelligence agencies could end up undermining U.S. interests—the thesis upon which the National Endowment for Democracy itself was founded. …
Sharp’s position on U.S. involvement in international protest movements did appear to evolve over time, from vocal support to disavowal. In 2003, defending U.S. funding of Otpor!, Sharp grumbled, “What do they [critics of U.S. intervention] prefer that the U.S. spend the money on? …I think any superpower has a responsibility to explore other kinds of struggles that might be developed so that frustrated people seeking democracy don’t kill thousands of people. Superpowers should devote one or two percent of their military budgets to exploring these other possibilities. That’s the least that one could ask for.” But in 2011, Sharp’s position had changed: “I think the U.S. should stay out of these situations completely.” Arrow recounts, “One of the last things I told him about from my research was that the US Iran democracy program had incorporated his work at State department level and on his deathbed he turned to me and managed one word. ‘Yuck.’ …
And so he [Gene Sharp] rationalized the weapons of the weak to advance the interests of the strong: at the CIA at Harvard, he theorized the dynamics of nonviolent action with Department of Defense funds and strategized about arms control with the likes of Kissinger and Bundy; he dreamed of a world free of government regulation in a book marked with the imprimatur of a libertarian senator; he encouraged NATO to use his theories to undermine states resisting their economic and geopolitical agenda; and alongside Ackerman, the National Endowment for Democracy, and the former head of the National Defense Intelligence College, he helped re-order the post-Cold War world along lines most favorable to capital.«92https://nonsite.org/change-agent-gene-sharps-neoliberal-nonviolence-part-one/; dostop 29.3.2022

Pod pokroviteljstvom od Albert Einstein Institute Gene Sharp leta 1985 napiše knjigo Making Europe Unconquerable: The Potential of Civilian-Based Deterrence and Defense, katera je močno navdušila super elitnega Georgea Kennana, ki nato napiše uvod v drugi izdajo knjige. Kennan je bil v 40ih arhitekt Hladne vojne in tudi ustanovitelj od Operations Division od CIA.

»In his forward, Kennan praises Sharp for showing the «possibilities of deterrence and resistance by civilians» as a «partial alternative to the traditional, purely military concepts of national defense.» The book was promptly translated into German, Norwegian, Italian, Danish, and other NATO country languages93https://dedona.wordpress.com/2017/04/15/the-new-gladio-in-action-jonathan-mowat/; dostop 2.4.2022

Kennan, ki je bil član od OSS, je bil od leta 1947 – 2004 član od Council on Foreign Relations. Kennan je bil tudi pomemben teoretik, ki je spodbujal CIA-jine taktike ”stay-begind”, katero omrežje so prvotno sestavljali nacistični in fašistični agentje, kasneje pa je to omrežje v boju proti širjenju komunističnega vpliva v Evropi prevzel Anglo-ameriški establišment. To delovanje zveze NATO je bolj poznano pod zloglasnim imenom Gladio, preko katerega so se izvajali številni teroristični napadi in atentati na pomembne politične predstavnike. Kennan je bil tesno povezan s super elitnim Paulom Nitzejem.
Kennan je bil tudi član od CIA-jine skupine ”Georgetown Set”, ki je bila pomembna super elitna skupina, ki gojila močne proti-komunistične občutke in bila tesno povezana z liberalnim establišmentom. Del tega je bil tudi Alibi Club. Pomembnješi člani od Georgetown Set so bili izredno pomembni višji CIA uradniki, kot Allan Dulles, Richard Helms, Richard Bissell, James Angleton, Cord Meyer, Frank Wisner in njegova žena Polly. Člana te skupine sta bila tudi lastnika in publicista od Washington Post Donald in Katherine Graham, kot tudi njun dolgoletni urednik Benjamin Bradlee. V to skupino sta spadala tudi tesen prijatelj od Henrya Kissingerja in Katherine Graham Jospeh Alsop, kot tudi Walter Cronkite.

Kot član od Council of Foreign Relations, je bil Kennan ključni snovalec od National Security Directive 4/A iz decembra leta 1947 –

» … which authorized the newly-established Central Intelligence Agency to conduct “covert psychological operations designed to counteract Soviet and Soviet-inspired activities which constitute a threat to world peace and security.” He asked the CIA in early 1948 to recommend whether the mass of refugees from the USSR and Eastern Europe “can be effectively utilized to further U.S. interests in the current struggle with the U.S.S.R.” In May 1948 he submitted to the NSC a paper titled “The Inauguration of Organized Political Warfare” that proposed support of émigré liberation committees, underground activities behind the Iron Curtain, and indigenous anticommunist forces in threatened countries of the Free World. To that end he proposed formation of a public American organization, working closely with government, “enabling selected refugee leaders to keep alive as public figures with access to printing presses and microphones [but] not engage in underground activities.” That paper provided the rational and language for National Security Directive 10/2 of June 1948, which endorsed covert anti-Communist projects, including “assistance to refugee liberation groups,” “propaganda,” and “subversion against hostile states.”«94https://www.wilsoncenter.org/blog-post/george-kennan-father-free-europe-committee-and-american-committee-liberation; dostop 2.4.2022

Na začetku 50ih je bil Kennan direktor od Free Russia Fund, katerega financer je bila CIA-jina Ford Foundation. Namen te politike od Ford Foundation, kot del širše Rockefellerjeve politike zajezitve, je bila osvojitev src in razuma evropske intelektualne levice, hkrati pa so vzpodbujali umetnike, pisatelje in izvajalce na domači fronti. Prvo donacijo, ki jo je podelil sklad je prejela Free University Berlin, katero so obiskovali tudi študentje iz sovjetskega bloka. Sklad je pomagal migrantom pri integraciji, hkrati pa je od njih pridobival potrebne informacije glede njihovih izkušenj v Sovjetski zvezi. Proračun sklada je bil $200,000, Ford Foundation pa leta 1951 financira Free University Berlin v višini $1,3 milijona in še dodatnih $125,000 za ozgradnjo prostorov za seminarje in knjižnico.95The Ford Foundation report 1954, str. 19.

Predsednik od Free Russia Fund (1952 – 1961) je bil super elitni Philip E. Mosely, tesno povezan z Rockefellerjivimi interesi, ki je bil pred tem direktor od Institute for Pacific Relations; član od Council on Foreign Relations, 1942 – 1971; bil Director of Studies – Council on Foreign Relations, 1955 – 1963; bil upravitelj od Foreign Policy Association; bil upravitelj od RAND Corporation, 1950 – 1970; bil direktor od Research Program on USSR, 1951 – 1961; bil svetovalec od Ford Foundation (1952-68) in Rockefeller Foundations (1944-65) glede sovjetskega bloka; bil vodja od East European Fund – Ford Foundation; udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1958 – 1967; so-ustanovitelj in udeleženec od Dartmouth Conferences, 1960-70; član od Arms Control and Disarmament Agency, vsaj do leta 1969; direktor od European Institute – Columbia University, 1950 – 1971; preko financiranja od Rockefeller Foundation ustanovitelj in direktor od Russian Institute – Columbia University, 1963 – 1970.

Kennan je bil ameriški ambasador v Sovjetski zvezi leta 1952 in v Jugoslaviji od 1960 – 1963. Kennan je bil George Eastman Visiting Professor na Oxford University (1957-58), in University Fellow pri Harvard (1965-69). Leta 1975 je bil so-ustanovitelj od Kennan Institute for Advanced Russian Studies kot del od Woodrow Wilson International Center for Scholars, katerega namen je bil, da se javnosti in političnim oblikovalcem zagotovi boljše razumevanje Sovjetske zveze.
Kennan je bil tudi član najpomembnejši mož ameriške zunanje politike ”The Wise Man”, kot skupino v svoji knjigi opisuje super elitni Walter Isaacson. To skupino sestavaljaja 6 ljudi okoli Rockefellerjevega omrežja, ki so bili najpomembnejši oblikovalci ameriške zunanje politike od F. D. Roosevelta do L. Johnsona. Polega Kennana so preostali možje (po mnenju Isaacsona) še Dean Acheson, Charles E. Bohlen, W. Averell Harriman, Robert A. Lovett in John J. McCloy. Njihovi nasledniki pa prav tako prihajajo iz krogov, ki so v glavnem del liberalnega establišmenta oz. del Rockefellerjevega omrežja.
Kennan je bil tudi član od elitnega Institute for Advanced Study na Harvard University, od leta 1956 do smrti leta 2005. Pred tem je Kennan deloval na inštitutu kot strateško pomemben strokovnjak za zunanjo politiko (Sovjetsko zvezo), vsaj leta 1953 pa je njegovo raziskovanje financirala Rockefeller Foundation, v višini $15,00096The Rockefeller Foundation, Annual Report, 1953; str. 258.. Na inštitutu delujejo tako predstavniki super elite, kot tudi top sredstva ”liberalna CIA”. Tako so z inštitutom povezani Marvin Goldberger, James Wolfensohn, Charles Simonyi, Sidney Drell, Toru Hashimoto, Marie-Josee Kravis, Nathan Myhrvold, Eric Schmidt, Michael Bloomberg, Vartan Gregorian, David Rubenstein, Nancy Petersman, Jeff Bezos, Noam Chomsky, Paul Dirac, Freeman Dyson, J. Robert Oppenheimer, John von Neumann, Erwin Panofsky, Albert Einstein. Pomemben financer inštituta tudi super elitni pedofil Jeffrey Epstein.
Kennan je bil član od National Committee on American Foreign Policy, katerega ustanovitelj je bil Hans Morgenthau leta 1974. Morgenthau prav tako član od Council on Foreign Relations, od leta 1958 – 1980. Vidnejši upravitelji so odbora so bili Nancy Soderberg, Richard Pipes, Francis Kellogg, Harlan Cleveland, Maxwell Rabb, Robin Chandler Duke, Anthony Draxler Duke, Jeane Kirkpatrick, general Wesley Clark, Paul Volcker, Thomas Pickering in Nina Rosenwald. Vidnejši član svetovalne uprave so bili James Schlesinger Jr., Winston Lord in J. Stapleton Roy. Vidnejši dobitniki nadgrad od odbora so bili Henry Kissinger, David Rockefeller, George Shultz, Sol Linowitz, James Baker III, Margaret Thatcher, jordanski kralj Hussein, Cyrus Vance, Martti Ahitisaari, Richard Haass, Muhtar Kent, Henry H. Arnhold. Govorec leta 2013 tudi pomembno sredstvo ”liberalne CIA” in Rhodes Scholar Ronan Farrow, sin top feministke ”liberalne CIA” Mie Farrow. Odbor financiran tako s strani ”liberalne CIA”, kot tudi ”konservativne CIA”.
Kennan je bil tudi član od American Academy of Diplomacy; bil udeleženec od tajnih Darthmouth Conferences, glede ameriško-sovjetskih odnosov; bil ustanovni član od American Committee on U.S.-Soviet Relations; bil član od super elitne Century Association.
Prav tako je bil Kennan pokrovitelj od Coalition for Nuclear Disarma/Peace Coalition, skupaj s številnimi sredstvi ”liberalne CIA”, kot so Harry Belafonte, Noam Chomsky, Freeman Dyson – Institute of Advanced Studies, Marian Wright Edelman – Children’s Defense Fund, Bob Edgar – Common Cause, Daniel Ellsberg, Richard Falk, John Kenneth Galbraith, Coretta Scott King, Lawrence J. Korb, Thomas Pickering, Frank von Hippel, Andrew Young, Howard Zinn.
Po Kennanu se tudi imenuje George F. Kennan Chair in National Security Strategy pri National War College.

Relativno zapleteno znanje o tem, kako razviti nenasilno moč ni bilo intuitivno, zato je Freedom House financiral srbsko zasebno skupino Civic Initiatives, da je natisnila in distributirala 5000 izvodov knjige From Dictatorship to Democracy: A Conceptual Framework for Liberation, katere avtor je Gene Sharp. Upravitelji od Freedom House v tistem obdobju (90a in/ali takoj po letu 2000) so super elitni Morton Abramowitz, Paul Wolfowitz, boter Talibanov Zbigniew Brzezinski, John N. Moore, Donald Rumsfeld, Al Shanker, Bette Bao Lord, Samuel Huntington, Jeanne Kirkpatrick, Steve Forbes, Theodore Forstmann, David Eisenhower, Lane Kirkland, Otto Reich, Bill Richardson, Peter Ackerman, Stuart Eizenstat, Peter Collier, Anthony Lake, Diana Villieres Negroponte.
Za sam Otpor! je bila najbolj pomembno Geneovo delo The Politics of Nonviolent Action, ki so ga priredili v beležko v srbskem jeziku z naslovom Otpor User Manual.

Analize še nekaterih oseb, ki so delovali pri Albert Einstein Institute

  • Polkovnik Robert Helvey, nekdanji predsednik od Albert Einstein Institute. Helvey je bil Senior Fellow pri Weatherhead Center for International Affairs, ki se je, kot že omenjeno, imenoval ”CIA at Harvard”. Preko Defence Intelligence Agency (Department of Defence), za katero je delal Helvey, je na njegovo povabilo Gene Sharp ilegalno prišel v Burmo, da bi tamkajšnjo opozicijo naučil ”ne-nasilne strategije”, za kritiziranje krute vojaške hunte. Helvey, ki je bil hkrati tudi vojaški ataše v Rangoonu od 1983 – 1985. Ob tajsko-burmanski meji pa je deloval tudi preko International Republican Institute. Februarja leta 1990 je Albert Einstein Institute gostil Conference on Non Violent Sanctions, kjer se je zbralo 185 strokovnjakov iz 16 držav. Na konferenci sta imela glavno besedo Robert Helvey in Reuven Gal (Israeli National Security Council). S to konferenco pa se je tudi začel proti-komunistični križarski pohod. Preko vseh teh dogodkov, ko se Gene Sharp posveča urjenju baltskih upornikov proti Rdeči armadi, pa pridemo do Litvanca Audriusa Butkevičiusa, ki kasneje postane minister za obrambo. Helvey s svojo skupino iz Albert Einstein Institute predstavlja pomembno (CIA) ozadje od ”gibanja” Otpor!, kot tudi kasneje v Gruziji preko ”gibanja” Kamara, preko ”gibanja” Pora! v Ukrajini, kot tudi v Afriki, Aziji, itd. Helvey je srbskim ”aktivistom” iz Otpor! predaval o metodah ”nenasilnega uporništva”, ter jim predstavil teorije Genea Sharpa, ki ga je opisal kot ”Clausewitza nenasilnega gibanja”, kar se nanaša na priznanega pruskega vojnega stratega. Med drugim jim je pod pokroviteljstvom od Freedom House predaval v hotelu Hilton, marca leta 2000.

»The creation and deployment of coups of any kind requires agents on the ground. The main handler of these coups on the «street side» has been the Albert Einstein Institution, which was formed in 1983 as an offshot of Harvard University under the impetus of Dr. Gene Sharp, and which specializes in «nonviolence as a form of warfare.» Dr. Sharp had been the executive secretary of A.J. Muste, the famous U.S. Trotskyite labor organizer and peacenik. The group is funded by Soros and the NED. Albert Einstein’s president is Col. Robert Helvey, a former US Army officer with 30 years of experience in Southeast Asia. He has served as the case officer for youth groups active in the Balkans and Eastern Europe since at least 1999.
Col. Helvey reports, in a January 29, 2001, interview with film producer Steve York in Belgrade, that he first got involved in «strategic nonviolence» upon seeing the failure of military approaches to toppling dictators — especially in Myanmar, where he had been stationed as military attache — and seeing the potential of Sharp’s alternative approach. According to B. Raman, the former director of India’s foreign intelligence agency, RAW, in a December 2001 paper published by his institute entitled, «The USA’s National Endowment For Democracy (NED): An Update,» Helvey «was an officer of the Defence Intelligence Agency of the Pentagon, who had served in Vietnam and, subsequently, as the US Defence Attache in Yangon, Myanmar (1983 to 85), during which he clandestinely organised the Myanmarese students to work behind Aung San Suu Kyi and in collaboration with Bo Mya’s Karen insurgent group. . . . He also trained in Hong Kong the student leaders from Beijing in mass demonstration techniques which they were to subsequently use in the Tiananmen Square incident of June 1989» and «is now believed to be acting as an adviser to the Falun Gong, the religious sect of China, in similar civil disobedience techniques.» Col. Helvey nominally retired from the army in 1991, but had been working with Albert Einstein and Soros long before then97https://dedona.wordpress.com/2017/04/15/the-new-gladio-in-action-jonathan-mowat/; dostop 2.4.2022

»Peter Ackerman, an immensely wealthy investor … and Robert Helvey … are the principal proponents of a nonviolent alternative to military intervention in the pursuit of U.S. foreign policy goals. Students of Gene Sharp, who developed a theory of how to destabilize governments through nonviolent means, Ackerman and Helvey have been at the head of a kind of Imperialist International, training “a modern type of mercenary,” who travel “the world, often in the pay of the U.S. government or NGOs, in order to train local groups” in regime change. Ackerman and Helvey’s new type of mercenary are practioners of what the CIA used to call destabilization. To escape the taint of its CIA past, destabilization has been rebranded as nonviolent resistance (NVR), shrewdly drawing upon the reputation of Martin Luther King Jr.’s nonviolent struggles for black civil rights in the 1960s. But where King sought to bring about change within the system, and in the United States, NVR is strictly a foreign affair, seeking to overturn governments abroad that operate outside the system of U.S. imperial domination. NVR is not about pursuing social, economic and political justice at home. It’s about taking power overseas, in order to bring resistant countries into the U.S. imperial fold. To make itself appear to be squeaky clean, NVR explicitly rejects overt CIA and U.S. military sponsorship. As Helvey explains, “The easiest way to destroy a movement is for the CIA to taint it.” That, however, doesn’t make NVR any different in its aims and content from the destabilization campaigns the CIA used to plan, sponsor and implement. Indeed, Ackerman and Helvey have simply taken over a CIA function, made it semi-overt, and created the illusion that it’s progressive98https://gowans.blog/category/foundations/; dostop 3.5.2022

  • Audrius Butkevičius, vsaj od leta 1991 povezan z Albert Einstein Institute; leta 1992 gosti simpozij od AEI, kjer se zahvali za ključno vlogo, ki jo je imel inštitut med procesom osamosvojitve Baltskih držav. Butkevičius pa je bil tudi direktor od zlogalsnega podjetja Far West Ltd., ki je tesno povezano z rusko FSB/GRU. Pomembni vlagatelji od Far West so podjetja in posamezniki, kot so Halliburton (kot del CIA geopolitike), Diligence (povezani z Rothschildi), Adnan Khashoggi, Fritz Ermarth, savdski princ Turki al Faisal. Zelo verjetno je bila s Far West povezana tudi Al Haramain Foundation, ki je fasada od Al Kadje, kot tudi iransko nacionalno naftno podjetje, Petroleos de Venezuela in še številni ostali.
  • Curt Goering, član direktorske uprave od Albert Einstein Institute od okoli leta 2000 – 2022; višji namestnik izvršnega direktorja od Amnesty International USA, s katerim je (kot CIA sredstvo) deloval v Afganistanu, Bosni, Egiptu, Izraelu, Libanonu, Iraku, Jordaniji, Mongoliji, Tajvanu, Turčiji in Tanzaniji; služil kot začasni vodja urada v Gazi za UN High Commissioner for Human Rights; izvršni direktor od Center for Victims of Torture (del ”liberalne CIA”); Fellow od Carr Center for Human Rights Policy – Harvard University; član svetovalne uprave od World Without Genocide (del ”liberalne CIA”).
  • Major general Edward B. Atkeson, tesno povezan s CIA je bil član svetovalne uprave od Albert Einstein Institute; višji sodelavec od s CIA in Pentagonom povezanim Center for Strategic and International Studies; služil kot Deputy Chief of Staff Intelligence, U.S. Army Europe; bil član od National Intelligence Council pod Director of Central Intelligence; bil Senior Fellow od Rand Institute of Land Warfare; bil Fellow pri Center for International Affairs pri Harvard University, od 1973 – 1974. Atkeson prvi predlaga Geneu Sharpu uporabo imena ‘’civilian based defense‘’. Kasneje je imel Atkeson seminarje na Harvard University z naslovom Civilian-based Defense and the Art of War.
  • Thomas Crombie Schelling, bil direktor in predsedujoči od Albert Einstein Institute; član od Council on Foreign Relations, 1958 – 1973; leta 1956 začel delati za RAND Corporation, ki je tesno povezan s Pentagonom; leta 1958 postane profesor ekonomije na Harvard University; ker je tesno povezan s CIA, istega leta s Kissingerjem in Robertom Bowiejem postane so-ustanovitelj od CIA-jinega Center for International Affairs, ki se kasneje preimenuje v Weatherhead Center for International Affairs; delal raziskave na International Institute for Applied Systems Analysis, 1994 -1999; bil direktor od American Economic Association, 1991 – ; bil sodelavec od Center for International Security Studies; bil član uprave od Drug Strategies (Michael Crichton; Margaret Hamburg; Lee Hamilton; Robert S. McNamara; Herbert Sturz – Open Society Institute; Nancy Dickerson Whitehead).
  • Jamila Raqib, ki je bila izvršna direktorica od Albert Einstein Institute, je članica svetovalne uprave od The Climate Mobilization (del ”liberalne CIA”), ki nastane leta 2014 na People’s Climate March (del ”liberalne CIA”). Tudi iz tega primera se jasno vidi, kako so ”klimatski aktivisti” in ”gibanja” na povsem enak ” nonviolent action” način vodena s strani CIA in liberalnega establišmenta, kot ostala ”pro-demokratična” in ”proti-diktatorska” gibanja. Raqibova, ki je bila tesna sodelavka od Genea Sharpa, je bila, kot se za sredstva ”liberalne CIA” spodobi, tudi govornica pri TED Conferences, povezana je z Oslo Freedom Forum in z United Nations Alliance of Civilizations. Raqibova je tudi Director’s Fellow pri MIT Media Lab, kjer so člani svetovalega odbora Paola Antonelli – The Museum of Modern Art (Rockefeller); Amy Brand – Berkman Klein Center for Internet and Society; John Seely Brown – MacArthur Foundation; June Cohen – TEDTalks, TED.com, TED Open Translation Project; Jesse Dylan – reklame za Georgea Sorosa, Open Society Foundations, The Clinton Global Initiative, Council on Foreign Relations; Maria Eitel – Nike Foundation; Jonathan F. Fanton – John D. and Catherine T. MacArthur Foundation, Rockefeller Brothers Foundation, Human Rights Watch; Peter Gabriel; Reid Hoffman; Julie T. Katzman – Inter-American Development Bank; Michelle Kydd Lee – Creative Artists Agency; Yo-Yo Ma; John Maeda – Kleiner Perkins Caufield & Byers; Anthony W. Marx – The New York Public Library; Jennifer McCrea – CFR, Acumen Fund, Teach for America, Comic Relief, X Prize Foundation; Henry Crown Fellow – The Aspen Institute; Martha Minow; Dwight Poler – Bain & Company, Morgan Stanley. Raqibova je tudi članica uprave od Climate Defense Project, še ene organizacije iz omrežja ”liberalne CIA”.

Leta 2007 je Hugo Chavez (sicer kar nekaj časa tesno povezan s top sredstvi ”liberalne CIA”, kljub temu se ga hoče liberalni establišment znebiti) kritiziral Albert Einstein Institute, da je v ozadju mehkega državnega udara proti njemu, kar je inštitut zanikal. Kot odgovor na Chavezove obtožbe, je profesor Stephen Zunes (ICNC; Institute for a New Middle East Policy; U.S. Institute of Peace; Foreign Policy In Focus – Institute for Policy Studies) ustvaril peticijo Open Letter in Support of Gene Sharp and Strategic Nonviolent Action, ki so jo med drugim podpisala pomembna sredstva ”liberalne CIA”, kot so Noam Chomsky, Daniel Ellsberg in Howard Zinn. Kot je razvidno iz povezav Zunesa, je sam zelo tesno vpleten v to CIA-jino omrežje. Dovolj je samo, če pogledamo, da je bil raziskovalni strokovnjak pri U.S. Institute of Peace, kjer delujeta tudi vodila super elitna agenta za državne udare in vojne Madeleine Albright in Peter Ackerman. Inštitut financiran s strani države, nastane za časa Reagana, ter deluje v istem omrežju kot NED, IRI, NDI in v glavnem skupaj z ”liberalno CIA”. Izjemno pomembna je tudi Zunesova povezava z Institute for Policy Studies, ki je še eno pomembno leglo ”liberalne CIA” oz. t.i. kontrolirane opozicije, in je pod popolno kontrolo liberalnega establišmenta. Zunes je bil nekaj let redni pisec za Open Democracy, ki je redno financirana s strani Sorosa, Rockefellerjev, Tides Foundation in ostalih iz omrežja ”liberalne CIA”. Pisec pa je bil tudi za Huffington Post, od tesne Sorosove zaveznice Arianne Huffington. Zunes je redni pisec od Common Dreams, katerega financerji za fiskalno leto 2020 in pred tem99https://www.commondreams.org/ownership-funding; dostop 30.3.2022 so s Sorosom tesno povezani Schumann Media Center, ter Park Foundation, Wallace Action Fund, Lear Family Foundation, Fonda Family Foundation, Stephen and Tabitha King Foundation.
Spodaj je del vsebine pisma, kjer se vidi, kako sredstva ”liberalne CIA”, kot so Chomsky, Ellsberg, Zinn in ostala množica podpisanih, namerno lažejo in dezinformirajo javnost. In kljub temu oz. ravno zato ohranjajo svoj lažni renome in profesure na elitnih univerzah. V pismu tako izpostavljajo samo NED, IRI, kot tiste s CIA in ”Bushevo” administracijo povezane organizacije, ki naj bi, kot edine promovirale ameriški imperializem liberalnega establišmenta in hkrati lažno zavračajo trditve, da Albert Einstein Institute z njimi naj ne bi bil povezan. Čeprav so dokazi o povezavah, financiranju in kolaboraciji vsepovsod okoli. Pri vsebini pisma je še večji absurd, da se problematizira samo organizacije, ki so financirane s strani države, nikjer pa niso omenjene Ford Foundation, Open Society Institute, Ploughshares Fund, U.S. Institute of Peace, Arca Foundation, katere so vse del čisto istega CIA-jinega omrežja liberalnega establišmenta, kot NED in IRI, in so hkrati financerji inštituta. Da ne omenjam, kako je CANVAS, financiran s strani NED, dokazano del CIA-jinega pro-globalističnega, oz. kot temu pravijo zgoraj omenjena CIA sredstva, del ameriškega imperializma. Skupaj s temi sredstvi ”liberalne CIA”, pa je tudi prej omenjeni Jack DuVall namensko lagal, da je tudi njegov ICNC popolnoma izoliran od ameriških političnih elit, katere ustvarjajo tudi njeno zunanjo politiko. Pri tem DuVall niti ne omeni Albert Einstein Institute in vseh ostalih povezav.

»During the past year and a half, Dr. Sharp and the Albert Einstein Institution have been subjected to a series of false accusations by a number of foreign governments of receiving guidance and financial support from the Bush administration, working with the CIA, and engaging in activities designed to promote U.S. imperialism. These and other groundless charges have also appeared in a series of articles which have been posted in recent months on a number of progressive web sites and elsewhere as if they were true. We, however, reject such claims categorically.
We are aware of, and are adamantly opposed to, efforts by the National Endowment for Democracy (NED), the International Republican Institute (IRI) and other U.S. government-funded efforts to advance U.S. strategic and economic objectives under the guise of “democracy promotion.” We recognize, however, that Dr. Sharp and the Albert Einstein Institution are not part of such an agenda. …
As with similar false charges which have recently appeared regarding the work of the International Center on Nonviolent Conflict (ICNC), the Center for Applied Nonviolent Actions and Strategies (CANVAS), and similar groups, critics confuse the Albert Einstein Institution’s willingness to provide generic information on the history and dynamics of strategic nonviolent action with nefarious efforts by the U.S. government to undermine foreign governments critical of U.S. hegemonic goals and neoliberal economic policies. …
Except for receiving a couple of small one-time grants from the NED and IRI (well prior to the Bush administration coming to office) in order to translate some of Dr. Sharp’s theoretical writings, the Albert Einstein Institution has never received any money from any government or government-funded entity. Nor does Dr. Sharp or the Albert Einstein Institution collaborate with the CIA, the NED, or any U.S. government or government-funded agencies; nor has Dr. Sharp or the Albert Einstein Institution ever provided financial or logistical support to any opposition groups in any country; nor has Dr. Sharp or the Albert Einstein Institution ever taken sides in political conflicts or engaged in strategic planning with any group. …
Unlike some U.S.-funded “democracy-promotion” projects which assist pro-Western elites in top-down institution-building efforts and sophisticated political campaigns with the goal of seizing power, the Albert Einstein Institution, ICNC, CANVAS and related groups work primarily with grassroots activists who seek to empower civil society through nonviolent direct action regardless of their particular government’s relations with the United States100http://stephenzunes.org/wp-content/uploads/2010/12/Open-Letter_Academics_Zunes.pdf; str 1-2.

Financerji od Albert Einstein Institute od leta 1993 – 1999, so klasične top fundacije iz omrežja ”liberalne CIA” –

»The Arca Foundation. Burma Project of the Open Society Institute. Compton Foundation. C.S. Fund. Ford Foundation. Friedrich Naumann Stiftung. International Republican Institute. Joseph Rowntree Charitable Trust. Joyce Mertz-Gilmore Foundation. National Endowment for Democracy … Olof Palme International Centre. Ploughshares Fund. United States Institute for Peace«101https://www.aeinstein.org/wp-content/uploads/2014/04/1993-99rpt.pdf; str. 2.

Financerji od Albert Einstein Institute od leta 2000 – 2004 –

»The Arca Foundation. California Community Foundation. The Greenville Foundation. Mertz-Gilmore Foundation. The Miriam G. and Ira D. Wallach Foundation«102https://www.aeinstein.org/wp-content/uploads/2014/04/2000-04rpt.pdf; str 2.

Weatherhead Center for International Affairs

Tukaj je potrebno izpostaviti, da so ključni ustanovitelji od leta 1957 ustanovljenega Weatherhead Center naslednji –

  • Henry Kissinger – kmalu po tem top predstavnik liberalnega establišmenta in tudi predstavlja pomembno ozadje in nadzor od CIA.
  • Robert R. Bowie – ustanovni direktor centra od 1957 – 1972; pomemben predstavnik od CIA, služil kot vodilni National Intelligence Officer, 1977 – 1979; član od Council on Foreign Relations, 1947 – 2008; so-ustanovitelj od Trilateral Commission; delal za Ford Foundation; član od American Academy of Diplomacy; bil član od American Law Institute; bil udeleženec od Darthmouth Conferences; bil direktor od Policy Planning Staff na State Department (John Foster Dulles), 1953 – 1957; bil svetovalec državnega sekretarja Deana Ruska, 1966 – 1968; bil pomemben zaupnik od vodilnega predstavnika Rockefellerjev Johna J. McCloya.
  • Edward S. Mason – študiral kot Rhodes Scholar; član od Council on Foreign Relations, 1947-1972; udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1956, 1963, 1966; bil dekan od Graduate School of Public Administration, preimenovana v John F. Kennedy School of Government, 1947 to 1958; bil predsednik od American Economic Association, 1962; delal za OSS; zgodnji ekonomist pri United Nations za Marshall Plan.
  • James A. Perkins – pod-predsednik od Carnegie Corporation of NY; direktor od Rockefellerjeve Chase Manhattan; upravitelj od RAND Corporation; bil vodja odbora od Rockefeller Brothers Fund, ki je izdalo poročilo The Power of the Democratic Idea; bil član od Carnegie Commission on Higher Education, 1967 to 1973; ustanovitelj od International Council for Educational Development na Princeton University; bil član izvršnega odbora od Bilderberg Group, obiskovalec 1968, 1970, 1971,1972; član od Council on Foreign Relations, 1948-1998; bil predsednik od Cornell University, 1963 to 1969; bil član 12 članskega General Advisory Committee  od U.S. Arms Control and Disarmament Agency, katerega predsedujoči je bil John J. McCloy; bil član skrivne bratovščine Quill & Dagger.
  • Thomas C. Schelling – opisan pod Albert Einstein Institute.

Nadzornik od Harvard University, ko ustanovijo Center for International Affairs je bil super elitni McGeorge Bundy, ki je nato od leta 1964 upravitelj od Ford Foundation.

Direktorji od Weatherhead Center
Glede samih direktorjev od centra je razvidno, da je imel center najpomembnejšo vlogo od ustanovitve, pa tja do nekje leta 2006, ko se preneha mandat Jorgeja I. Domíngueza. Kasnejši direktorji precej nepomembni (v primerjavi s super elitnimi), nižje rangirani Harvardovi intelektualci, ki delujejo veliko bolj v okviru ”liberalne CIA”.

  • Raymond Vernon – direktor centra od 1973–1978; član od Council on Foreign Relations, 1957 – 1999; bil član od United States United Nations Association; bil vodja od New York Metropolitan Region Study za Harvard Graduate School of Public Administration, financirane od Ford Foundation in Rockefeller Brothers Fund; bil ekonomist pri razvijanju od Marshall Plan; preko State Departmenta razvijal General Agreement on Tariffs and Trade (GATT).
  • Samuel P. Huntington – direktor centra od 1978–1989; član od Council on Foreign Relations, 1966 – 2008; bil upravitelj od Freedom House, 1997 – 2006; član mednarodne svetovalne uprave od New Atlantic Initiative; bil upravitelj od Institute for Defense Analyses; bil član svetovalne uprave od Federal Emergency Management Agency (FEMA); bil član od Commission on Integrated Long-Term Strategy (Albert Wohlstetter; Anne Armstrong; Zbigniew Brzezinski; William Clark; general Andrew Goodpaster; admiral James Holloway; Henry Kissinger; Joshua Lederberg; general Bernard Schriever; general John Vessey); bil guverner od H. Smith Richardson Foundation (del ”konservativne CIA”); bil član od Foreign Policy Research Institute; bil član od Consortium for the Study of Intelligence Project pri National Strategy Information Center (del ”konservativne CIA”); bil član od Council of Academic Advisors od American Enterprise Institute; bil član svetovalne uprave od America Abora Media; bil udeleženec od Consultation on International Security and Arms Control – Carter Center of Emory University, 1985; nekajkratni udeleženec od World Economic Forum; član delovne skupine, ki je izdala poročilo The Crisis of Democracy: On the Governability of Democracies od Trilateral Commission, 1975; bil udeleženec konference Colloquium on Clandestine Coalition, katere posamezni udeleženci tesno povezani s CIA.
  • Joseph S. Nye, Jr. – direktor centra od 1989–1992; študiral kot Rhodes Scholar; bil direktor in je član od Council on Foreign Relations, 1970 – ; je član in bil predsedujoči severno-ameriški skupini od Trilateral Commission, 2009 – 2017; bil udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1994; je direktor od Atlantic Council; upravitelj od s CIA in Pentagonom tesno povezanega Center for Strategic and International Studies; skupaj z Scowcroftom je bil so-predsedujoči od Aspen Strategy Group – Aspen Institute; član od Saban Center for Middle East Policy – Brookings Institute; bil Fellow od Hoover Institute; Fellow od Academy of Diplomacy; direktor od Belfer Center for Science and International Affairs; bil član od Defense Science Board, 1996 – 1998; bil član od Presidential Study Group on U.S. Policy in the Middle East – Washington Institute for Near East Policy, 1988; bil član od Foreign Affairs Policy Board (Ustanovni člani – Stephen Hadley; Jane Harman; Carla Hills; Robert Kagan; Jim Kolbe; Thomas McLarty; admiral Michael Mullen; John D. Negroponte; Thomas Pickering; John Podesta; Anne-Marie Slaughter; Strobe Talbott; Jacqueline Novogratz; Laura d’Andrea Tyson; kasnejši člani – Christine Todd Whitman; Stephen Hadley; Nicholas Burns; Jon Huntsman Jr.; Johnnie Carson; Jared Cohen; Paula Dobriansky) – State Department, 2011 – ; bil član svetovalne uprave od Center for the Study of the Presidency and Congress; bil član pod-odbora od Strenghtening Americ’s Global Engagement (Condoleezza Rice; William Perry; Paula Dobriansky; David Abshire; Jane Harman; Anne-Marie Slaughter; John Marks; James Zogby) – Woodrow Wilson Center for International Scholars, 2010 – ; bil direktor od EastWest Institute; član od Global Commission on Internet Governance (Carl Bildt; Michael Chertoff; Dominic Barton; Marietje Schaake; Michael Spence), ki je projekt od RIIA in CIGI; komisar od Global Commission on the Stability of Cyberspace (Carl Bildt; Michael Chertoff; Marietje Schaake; Uri Rosenthal); bil direktor od International Institute for Strategic Studies; član od Nixon Center od Center for the National Interest; član svetovalnega odbora od Oxford Martin School; bil član od Princeton Project on National Security (George Shultz; Anthony Lake; Anne-Marie Slaughter; Francis Fukuyama; Henry Kissinger; Samantha Power), ki je pripravil poročilo Forging A World of Liberty Under Law: U.S. National Security In The 21st Century (Financerji – Ford Foundation; William & Flora Hewlett Foundation; David M. Rubenstein; Woodrow Wilson School of Public and International Affairs), katero je močno vplivalo na prihajajočo Obamovo administracijo; bil član svetovalnega odbora od Institute of International Economics; bil predsedujoči od National Security Council Group on Nonproliferation of Nuclear Weapons – State Department, 1977 – 1979; bil predsedujoči od National Intelligence Council, 1993 – 1994; bil govorec pri Foreign Policy Association; bil govorec pri World Affairs Council of Northern California; bil udeleženec od Consultation on International Security and Arms Control – Carter Center of Emory University, 1985; bil govorec pri ASU + GSV Summit – Arizona State University; bil govorec pri Royal Institute of International Affairs; bil udeleženec od Munich Security Conference, 2012, 2017; bil pisec za Project Syndicate, katerega ključni financer je Soros; bil govorec pri Group of 50; bil udeleženec od World Economic Forum, 1989, 1993; bil govorec pri Institute for Cultural Diplomacy (Janez Janša); bil govorec pri TED Conferences; bil govorec pri Henry Jackson Society.
  • Robert D. Putnam – direktor centra od 1993–1996; študiral kot Fulbright Scholar; član od Council on Foreign Relations, 1980 – ; bil član od Trilateral Commission, 1990 – 1998; član guvernerske uprave od Watson Institute for International & Public Affairs – Brown University; član od International Institute of Strategic Studies, 1986 – ; član od National Academy of Sciences, 2001 – ; služil kot Stansfield Professor of International Peace, Harvard University; služil kot dekan od John F. Kennedy School of Government, Harvard University; bil Fellow od Center for Advanced Study in the Behavioral Sciences – Stanford University, 1974–1975 in 1988–1989; bil Fellow od Woodrow Wilson International Center for Scholars, 1977 in 1979; bil Ford Foundation Fellow, 1970; bil German Marshall Fund Fellow, 1979; ustanovitelj od The Saguaro Seminar: Civic Engagement in America (Financerji – »Carnegie Corporation; The William and Flora Hewlett Foundation; The Lilly Endowment; The John D. and Catherine T. MacArthur Foundation; The Rockefeller Foundation; The Rockefeller Brothers Fund; The Charles Stewart Mott Foundation; Surdna Foundation; and the Lila-Wallace Reader’s Digest Fund«) 103http://robertdputnam.com/better-together/the-report/; dostop 7.4.2022; član svetovalne uprave od International Freedom Center; član svetovalne uprave od Thomas C. Wales Foundation; bil član osebja od National Security Council; bil govorec na temo The Performance in Italian Institutions, 1983, in na temo Global Trust and Governance in the Trilateral Democracies, 1998, pri Bellagio Study and Conference Center od Rockefeller Foundation; bil so-avtor delovnega papirja Education and Social Capital (Financerji – »Pew Charitable Trusts, the Rockefeller Foundation, the Lilly Endowment, the Norman Foundation, the Carnegie Corporation of NewYork, and the Bertelesmann Science Foundation«)104https://www.nber.org/system/files/working_papers/w7121/w7121.pdf od National Bureau for Economic Resarch, 1999.
  • Jorge I. Domínguez – direktor centra od 1996 – 2006; član od Council on Foreign Relations, 1975 – ; ustanovni član od Inter-American Dialogue; član od Club de Madrid (Danilo Türk; Milan Kučan); član strateškega odbora od Project on Justice in Times of Transition; bil član od Independent Task Force on Peace and Security in Colombia, katere financerja sta bila CFR in Inter-American Dialogue; Senior Fellow od Gorbachev Foundation of North America; bil strokovnjak pri Cuba Study Group; bil sodelavec od David Rockefeller Center for Latin American Studies, Harvard University; bil predsedujoči od Harvard Academy for International and Area Studies; bil višji urednik PBS-ove televizijske serije Crisis in Central America, ki je dobila Peabody Award; leta 2018 obtožen spolnega nadlegovanja, kar je počel od konca 70ih.
  • Beth A. Simmons – direktorica centra od 2006–2013; delala za International Monetary Fund; bila Fellow pri Straus Institute for the Advanced Study of Law and Justice na New York University.
  • Jeffry Frieden – direktor centra od 2013–2015; član mednarodne svetovalne uprave od Hellenic Foundation for European and Foreign Studies (Francois Heisbourg; Ivan Krastev); bil govorec pri World Policy Conference od French Institute for International Policy, 2018. Njegov brat Thomas Frieden je član od Council on Foreign Relations.
  • Michèle Lamont – direktorica centra od 2015–2021; članica uprave od Princeton Institute for International and Regional Studies; članica uprave od American Council of Learned Societies; članica uprave od The Graduate Institute of International and Development Studies; članica uprave od Max Planck Institute for the Study of Religious and Ethnic Diversity; bila Andrew Carnegie Fellow; bila Fellow od Russell Sage Foundation, leta 1996 in 2019 – 2020.

Bissell Meeting

O zelo tesni povezavi med Weatherhead Center for International Affairs in liberalnim establišmentom/CIA, poleg samih ustanovnih članov in članov uprave, priča tudi “Bissell Meeting” oz. bolje poznan kot The third meeting of the Discussion Group on Intelligence and Foreign Policy, ki je potekal leta 1968 pri Council on Foreign Relations. Iz Harvardovega Center for International Affairs sta bila na tem sestanku prisotna vsaj dva, in sicer William R. Harris in Thomas L. Hughes. Teme pogovorov so bili razni prikriti in neprikriti načini delovanja od CIA v državah po svetu, kot tudi tesne povezave CIA-jinih uradnikov z raznimi visokimi tujimi politiki.

Udeleženci so bili –

  • vodja pogovorov Richard M. Bissell, Jr. (CIA – U-2, Bay of Pigs Invasion; Georgetown Set; CFR; American Security Council; Institute for Defense Analyses; Colloquium on Counterinelligence Conference; Ford Foundation);
  • predsedujoči Douglas Dillon (CFR; Rockefeller Foundation; Pilgrims Society);
  • sekretar William J. Barnds (CIA; CFR);
  • poročevalec William R. Harris (Center for International Affairs; RAND Corporation; National Security Council; U.S. Arms Control and Disarmament Agency; Foundation for Resilient Societies);
  • George Agree (American Political Foundation; Transnational Interactions of Political Parties – Freedom House; Twentieth Century Fund Study of Political Finance; American League for a Free Palestine);
  • Frank Altschul (CFR; Atlantic Council; Pilgrims Society; Institute for International Education; National Committee for a Free Europe; Lazard Freres; Chase National Bank);
  • Robert Amory, Jr. (CIA; CFR; National Security Council; Metropolitan Club; Cosmos Club; Harvard University board of overseers from 1963 to 1969);
  • Meyer Bernstein (Steel Workers Organizing Committee; United Steel Workers of America; United Mine Workers of America);
  • Col. Sidney B. Berry, Jr. (CFR 1967-1968; vietnamska vojna);
  • Allen W. Dulles (CFR; CIA; American Committee on United Europe; National Committee for a Free Europe; United Fruit);
  • George S. Franklin, Jr. (Pilgrims Society; CFR; Trilateral Commission; Atlantic Council; American Committee on United Europe; Ditchley Foundation);
  • Eugene Fubini (IBM; Pentagon; Harvard University; Urban Institute; Advancement of Scientific Research and Development; Air Force Scientific Advisory Board);
  • General Julius C. Holmes (CFR);
  • Thomas L. Hughes (Rhodes Scholar; Center for International Studies, 1971 – 1976; CFR; Trilateral Commission; Bilderberg; Atlantic Council; Carnegie Endowment for International Peace; German Marshall Fund United States; American Academy in Berlin; The Washington Institute of Foreign Affairs; Arms Control Association; Ditchley Foundation; International Institute for Strategic Studies; American Academy of Diplomacy; Woodrow Wilson School; American Association Rhodes Scholars; Cosmos Club; Century Association);
  • Joseph Kraft (CFR; The Washington Post; The New York Times; Ford Foundation Fellow – Harvard);
  • David W. MacEachron (CFR; Atlantic Council; Ford Foundation; Japan Society; International Chamber of Commerce);
  • Philip W. Quigg (CFR; Foreign Affairs);
  • Harry Howe Ransom (CIA; International Institute for Strategic Studies; Rockefeller Foundation Award, 1964-1965; Woodrow Wilson International Center for Scholars Fellow, 1974 – 1975; Defense Studies Program – Harvard University, 1955 – 1961; Vanderbilt University; Princeton University; U.S. Senate Select Committee on Intelligence, 1975 to 1976);
  • Theodore C. Sorensen (CFR; bil kandidat za direktorja od CIA, 1977; National Democratic Institute for International Affiars; National Security Network; International Center for Transitional Justice; Century Foundation; Partnership for a Secure America);
  • David B. Truman (CFR; Dekan od Columbia University, 1968; Russell Sage Foundation).

Številni prisotni na tem sestanku, ne samo, da predstavljajo pomemben del od CIA, ampak poleg članov, predstavljajo pomemben del (nekateri po letu 1968) vodstva od Council on Foreign Relations – kot so Douglas Dillon, izvršni pod-podpredsedik, 1965–78, pod-predsedujoč upravi 1976–78; George S. Franklin Jr., član uprave 1934–72, pod-predsednik 1951 – 1971, sekretar 1944 – 1972, častni sekretar 1972 – 1981; Allen W. Dulles, član uprave 1927 – 1969; predsednik 1946 – 1950, pod-predsednik 1944 – 1946, sekretar 1933 – 1944; George S. Franklin Jr., član uprave 1972 – 1983, izvršni direktor 1953 – 1971; David W. MacEachron, namestnik izvršnega direktorja (vsaj leta) 1971, pod-predsednik 1972-1974; Theodore C. Sorensen, član uprave 1993 – 2004. Predsedujoči od CFR leta 1968 John J. McCloy, ki ga leta 1970 na položaju zamenja David Rockefeller. Najvidnejši člani tudi člani od Pilgrims Society.

Del teme pogovorov pri “Bissell Meeting” je bilo razmerje CIA z zasebnimi inštitucijami; delovanje preko prikritih operacij, kot je politično svetovanje, financiranje posameznikov, financiranje in ”tehnična pomoč” političnim strankam, pomoč zasebnim organizacijam, prikrita propaganda, ekonomske operacije, in paramilitarne ali politične operacije za odstranitev ali podporo režimov –

»The Chairman, Mr. Dillon, opened the meeting, noting that although this entire series of discussion was “off-the-record,” the subject of discussion for this particular meeting was especially sensitive and subject to the previously announced restrictions.
Mr. Dillon noted that problems involving CIA’s relationships with private institutions would be examined at a later meeting, though neither Mr. Bissell nor others should feel restricted in discussion of such problems this evening. …
The essential control of CIA rested in a Cabinent-level committee, comprising a representative of the White House staff the Under Secretary of State, Deputy Secretary of Defense, and in recent years the personal participation of the Director of Central Intelligence. Over the years this committee has become a more powerful and effective device for enforcing control. It reviews all new projects, and periodically scrutinizes ongoing projects. …
The “cover” may be to shield visibility from some junior officials or, in the case of a “private adviser” to a chief of state, to shield this fact from politicians of the local government. (Another observation was that the method of reporting, through CIA channels, constituted one difference and had some influence. A chief of state who knew that CIA’s reports would be handfed in a smaller circle, with less attendant publicity, might prefer these channels for some communications.)
Concerning the second category, covert action:
The scope of covert action could include: (1) political advice and counsel; (2) subsidies to an individual; (3) financial support and “technical assistance” to political parties; ( 4) support of private organizations, including labor unions, business firms, cooperatives, etc.; (5) covert propaganda; (6) “private” training of individuals and exchange of persons; (7) economic operations; and (8) paramilitary [or] political action operations designed to overthrow or to support a regime (like the Bay of Pigs and the programs in Laos). These operations can be classified in various ways: by the degree and type of secrecy required [,] by their legality, and, perhaps, by their benign or hostile character. …
Covert operations could be classified by their legality or illegality. Many of them are legal. They can also be classified as “benign” or “hostile.” Most operations in Western Europe have been “benign,” though involving the gravest improprieties, and in some cases clearly illegal action. (E.g., covert support of political parties.)
In the case of a large underdeveloped country, for example, money was put into a party’s funds without the knowledge of that party. The relatively few economic operations that have been undertaken have been both benign and legal. …
Covert intervention is usually designed to operate on the internal power balance, often with fairly short-term objectives in view. An effort to build up the economy of an underdeveloped country must be subtle, long continued, probably quite costly, and must openly enlist the cooperation of major groups within the country if it is to have much influence. On the other hand an effort to weaken the local Communist party or to win an election, and to achieve results within at most two or three years, must obviously be covert, it must pragmatically use the people and the instrumentalities that are available and the methods that seem likely to work. It is not surprising that the practitioners within the United States government of these two types of intervention differ temperamentally and in their preferences for methods, friends, and ideologies«105https://info.publicintelligence.net/CFR-BissellMeeting.pdf; str. 1, 6, 7

Ko pogledamo financerje od Weatherhead Center for International Affairs v obdobju 1997/1998, med ustanavljanjem ”gibanja” Otpor!, je takoj opazno, da zopet vodilni financerji prihajajo iz omrežja ”liberalne CIA”, v precejšnji meri tudi iz omrežja ”konservativne CIA”. Še več, med njimi tudi ključni financerji povezani s financiranjem od Otpor! in kasneje od CANVAS –

»Contributors: … Army Research Institute … Lynde and Harry Bradley FoundationCarnegie Corporation … Charles Darwin Foundation. Dillon Fund … Forbes Inc. Ford Foundation. Harvard-Radcliffe International Relations Council. The William and Flora Hewlett FoundationThe InterAmerican Dialogue John D. and Catherine T. MacArthur FoundationPaul H. NitzeNorthrop Grumman Foundation. Occidental Oil and Gas … John M. Olin FoundationSmith Richardson FoundationFritz Thyssen Stiftung … United States Department of Defense. United States Agency for International Development [USAID]. United States Information Agency. United States Institute of Peace. The Weatherhead Foundation, led by Albert and Celia Weatherhead«106Weatherhead Center for International Affairs, Annual Report 1997 – 1998, str. 9

Preko članov mednarodnega svetovalnega odbora od Weatherman Center for International Affairs v obdobju 1997/1998, je jasno razvidno, da so tesno povezani samim (CIA) ozadjem kreiranja vojn, ”barvnih revolucij”, ”nenasilnih akcij”, ter prihajajo iz Council on Foreign Relations, Trilateral Commission, National Endowment for Democracy, Freedom House, U.S. Institute of Peace, Albert Einstein Institute in ostalih najpomembnejših ustanov liberalnega establišmenta –

  • Peter Ackerman – varovanec Genea Sharpa iz Albert Einstein Institute; ustanovni član uprave od Albert Einstein Institute; član od Council on Foreign Relations; član mednarodnega svetovalnega odbora od U.S. Institute of Peace; član svetovalne upave od Spirit of America; član uprave od Atlantic Institute; upravitelj od Freedom House; ustanovni predsedujoči od International Center on Nonviolent ConflictFletcher School of Law and Diplomacy.
  • Hans J. Bär – švicarski bankir; predsedujoči od Bank Julius Bär and Co.,Ltd.; banka leta 2008 poskuša preprečiti objavo podatkov od Wikileaks (del ”liberalne CIA”).
  • Zbigniew Brzezinski – top predstavnik liberalnega establišmenta, poleg Kissingerja in Shultza najpomembnejši človek Rockefellerjevega (CIA) kroga; zgodaj rekrutiran s strani Weatherhed Center for Internaitonal Affairs; član od Council on Foreign Relations, 1968 – ; bil Ford Foundation Fellow, 1971; ključni so-ustanovitelj od Trilateral Commission; direktor od National Endowment for Democracy, 1988 – 1997; član svetovalnega odbora od U.S. Global Leadership Coalition; član od Pilgrims Society; član od International Institute for Strategic Studies; upravitelj od s CIA in Pentagonom tesno povezanega Center for Strategic and International Studies, od 1980ih – 2017; svetovalec od Sorosove International Crisis Group; upravitelj od Freedom House, 1993 – 2004; član izvršnega odbora od Balkan Action Council (Morton Abramowitz; Richard Burt; Frank Carlucci – CIA; Paula Dobriansky; Max Kampelman; Lane Kirkland; Jeane Kirkpatrick; Ronald Lehman; John O’Sullivan; Richard Perle; Eugene Rostow; Donald Rumsfeld; Stephen Solarz; Helmut Sonnenfeldt; William Taft IV; Elie Wiesel; Paul Wolfowitz; admiral Elmo Zumwaldt), 1999 – , dodatni podpisniki za ”Clintonovo”/NATO ukrepanje proti Miloševićevi politiki/vojni na Kosovem (Bob Dole; William Kristol; Mel Levine; William Odom; Vin Weber; Caspar Weinberger; James Woolsey; Hodding Carter III; Chester Crocker; Bianca Jagger; Robert Kagan; Rabbi Michael Lerner; Rabbi David Saperstein; Norman Podhoretz), tudi preko New York Times; ustanovni član odbora od American Committee for Peace in Caucasus (Alexander Haig; Max Kampelman; John Dunlop; John Brademas; Richard V. Allen; Norman Podhoretz; Frank Gaffney; Barbara Haig; Thomas Kean; Michael Ledeen; William Kristol; Robert McFarlane; Richard Perle; Caspar Weinberger; James Woolsey; Richard Pipes; Helmut Sonnenfeldt; Morton Abramowitz; Paula Dobriansky; William Taft IV; Stephen Solarz; Robert Kagan; Bruce Jackson; Richard Burt; William Schneider; Elliott Abrams; Joshua Muravchik; William Odom; George Weigel; Eliot Cohen; Richard Gere), 2000, ki je domoval v Freedom House in bil propaganda proti ruski invaziji v Čečeniji; bil udeleženec ustanovne večerje in član mednarodne svetovalne uprave od pro-zahodne ukrajinske skupine povezane z ukrajinsko revolucijo Orange Circle (Udeleženci večerje 2005 – Carla Hills; Madeleine Albright; Vitali Klitschko; Viktor Yushchenko; John Turner; kongresnica Dana Rosenbacher; Polly Draper. Ustanovna uprava – Nadia Diuk – National Endowment for Democracy; Ihor Rakowsky – Citibank; Julian Kulas – vojaški obveščevalec, bankir in pravnik iz Chicaga; James Temerty – kanadski poslovnež. Člani mednarodne svetovalne uprave – Carl Bildt; Bruce Jackson; Vaclav Havel; Tim Draper; Janusz Onyszkiewicz; Ema Bonino; Vitaly Klitschko. Govorec – Anders Åslund. Predsednik od Orange Circle – Adrian Karatnycky –Senior Scholar Freedom House), 2005-2008; bil direktor od Amnesty International, 1970; bil guverner od H. Smith Richardson Foundation, 1999-2016; bil udeleženec zasedanja od skrivne ultrakonservativne obveščevalne skupine Le Cercle; vodilni Obamov zunanje politični svetovalec.
  • Wenceslao Bunge – svetovalec pri David Rockefeller Center for Latin American Studies; bil svetovalec od World Bank; bil član uprave od McDonnell Douglas Corporation.
  • James L.Cochrane – pridruženi profesor na University of Southern California, Columbia, 1968-1977; višji član osebja od National Security Council, 1978-1979; član obveščevalnega direktorata pri CIA, 1980-1983; višji pod-predsednik in glavni ekonomist od New York Stock Exchange, 1988 – ; sodelavec od Brookings Institution, 1972 – 1978; član direktorske uprave od Catalyst Institute; član direktorske uprave od Center Law and Economic Studies pri Columbia University; član svetovalne uprave od Asia Society, 1986 – .
  • Frederick H. Dulles – sodelavec od Shearman & Sterling, 1971-1980; bil svetovalec od Philip Morris Incorporated; član od American Bar Association; bil Fellow od Foreign Policy Association; bil upravitelj od American University of Paris.
  • Nobuyuki Nakahara – član od Trilateral Commission; upravni direktor od Toa Nenryo Kogyo, K.K.; član uprave od World Trade Asia Pacific Group pri IBM; član programske uprave od Bank of Japan; član uredniške uprave od Energy and Environmental Policy Centre pri J. F. Kennedy School of Government, Harvard University.
  • Hisashi Owada – član od Trilateral Commission; sodnik pri International Court of Justice, 2003 – 2018, predsednik sodišča od 2009 – 2012; bil predsednik od Japan Institute of International Affairs; emeritus član uprave od Nuclear Threat Initiative; član uprave od UN Foundation; častni član uprave od Ditchley Foundation; član mednarodnega odbora od Whitney R. Harris World Law Institute; član svetovalnega odbora od Crimes Against Humanity Initiative; bil gostujoči profesor mednarodnega prava na Harvard Law School, 1979-1981, 1987, 1989, 2000-2002; bil višji svetovalec predsednika od World Bank, 1999-2000; tast od japonskega cesarja Naruhita

Vidnejši člani odbora za obiske od Weatherhead Center v obdobju od 1997/1998 so tesno povezani s CFR in s Trilateral Commission, kar skupaj z mednarodnim svetovalni odborom centra jasno nakazuje tendence liberalnega establišmenta/CIA, glede širjenja globalizma v države, ki naj bi v bližnji prihodnosti na način ”nenasilnega” ali bolj odprtega vojnega delovanja, postale del ameriške imperialne politike –

  • Kim Campbell – nekdanja kanadska premierka, 1993; predsedujoča svetovalni upravi kanadskemu vrhovnemu sodišču; članica od Council of Women Leaders (Janez Janša); bila predsedujoča izvršnemu odboru od World Movement for Democracy, 2008 – 2015; bila upraviteljica Sorosove International Crisis Group; bila članica uprave od EastWest Institute; ustanovna upraviteljica od The International Centre for the Study of Radicalisation and Political Violence pri King’s College London; članica mednarodnega odbora od Asia Society; članica od Pacific Council on International Policy; ustanovna članica od Club de Madrid (Danilo Türk; Milan Kučan); članica uprave od madžarskega International Center for Democratic Transition (Janusz Onyszkiewicz; George Soros; Madeleine Albright; Donald M. Blinken – so-ustanovitelj od E. M. Warburg Pincus & Company, tesno povezan s Sorosom, oče Anthonya Blinkena; Gustavo A. Cisneros; Paula J. Dobriansky; Aleksander Kwaśniewski; Mark Palmer – National Endowment for Democracy, Freedom House; Prince Hassan bin Al Talal; Vaira Vīķe-Freiberga; John C. Whitehead; Toomas Hendrik Ilves); članica svetovalne uprave od Global Security Institute (Oscar Arias; Jane Goodall; Mikhail Gorbachev; David Hamburg; Kim Cranston; Thomas Graham, Jr.); Senior Fellow od The Gorbachev Foundation of North America; članica svetovalne uprave od Middle Powers Initiative; bila ustanovna predsedujoča mednarodni svetovalni upravi od ukrajinskega Foundation for Effective Governance, 2007 – , katere ustanovitelj je pomemben ukrajinski oligarh Rinat Akhmetov; bila govornica pri World Leaders Forum (Danilo Türk) na Columbia University; bila Fellow na Joan Shorenstein Center for the Study of Press and Politics pri John F. Kennedy School of Government na Harvard University, 1994 – 1995; Honorary Fellow od London School of Economics.
  • Richard W. Fisher – član od Council on Foreign Relations, 1976 – , bil predsedujoči od Congressional Roundtable on International Trade & Economics – CFR; član od Trilateral Commission; upravitelj od Brookings Institute, 2001 – ; član od Pacific Council on International Policy; predsedujoči od American Assembly; na začetku kariere delal za super elitno banko Brown Brothers, Harriman and Co., kjer je bil pomočnik super elitnemu Robertu Roosau, cca. 1975 – 1987; v posebni pomočnik super elitnemu W. Michaelu Blumenthalu, tedanjemu sekretarju za finance, 1978 – 1979; služil kot Deputy U.S. Trade Representative, 1997 – 2001, kjer je nadziral implementacijo pro-globalističnega North American Free Trade Agreement (NAFTA); bil višji član skupine, ki je sprejela Kitajsko v World Trade Organization; bil pod-predsedujoči od Kissinger McLarty Associates (kateri so preko Kissingerja tesno povezani s poslovnimi interesi od AIG in Blackstone Group; vpleteni tudi v škandal od banke BCCI/CIA), 2001 – 2005; bil predsednik in generalni direktor od Federal Reserve Bank of Dallas, 2005 – 2015; višji svetovalec od Barclays Plc. (del od CFR); direktor od PepsiCo. (del od CFR); član uprave od AT&T (del od CFR; del od Sun Valley Meetings), 2015 – ; višji svetovalec od Covington & Burling (del od CFR); višji uredniški sodelavec od CNBC; služil v Harvard Board of Overseers, 2011 – 2017; član uprave od Inter-American Dialogue; upravitelj od American Institute for Contemporary German Studies; upravitelj od School for Advanced International Studies; upravitelj od American Council on Germany; upravitelj od Southwestern Medical Foundation na University of Texas; bil predsedujoči upravitelj od Stanford University Business School Trust; Honorary Fellow od Hertford College na Oxford University; bil Weatherhead Fellow, 2001; bil predsedujoč upravi od Institute of the Americas na University of California; član svetovalne uprave od Stanford University Graduate School of Business; dobitnik nagrade Woodrow Wilson Award for Public Service, 2014; bil imenovan Young Leader od French-American Foundation, 1982; bil pod-predsedujoči direktorski upravi od Overseas Private Investment Corporation; bil član od National Intellectual Property Law Enforcement Coordination Council; bil direktor od US-Russia Fund; član od American Academy of Arts and Sciences; leta 2005 je imel z njim intervju Milton Friedman.
  • Donald J. Gogel – študiral kot Rhodes Scholar; član od Council on Foreign Relations, 1978 – 1983; član od Trilateral Commission; član od Business Council; upravni direktor in so-ustanovitelj od Merchant Banking – Group Kidder, Peabody & Company; partner pri McKinsey & Company (del od CFR; top propagandist ”liberalne CIA”); predsedujoči in generalni direktor od Clayton, Dubilier & Rice, LLC (upravlja s kapitalom v višini $22 milijard); višji pod- predsedujoči od Mount Sinai Medical Center; pod-predsedujoči od Cancer Research Institute; član od Dean’s Council na Faculty of Arts and Sciences, Harvard University; upravitelj od Rhodes Trust; udeleženec od World Economic Forum.
  • Helga Haftendorn – profesorica emeritus političnih znanosti na Free University of Berlin; članica svetovalne uprave od Atlantic Initiative (Alexander Lambsdorff; Carl Eduard von Bismarck; Karl-Theodor zu Guttenberg; Horst Teltschik; Mark Brzezinski; Lord Wallace; Charles Kupchan – CFR representative; Julianne Schmit – CSIS representative; Jeffrey Gedmin – Aspen Institute Berlin; Ronald D. Asmus – GMF); članica odbora od Atlantik-Brücke, 1989 – ; članica odbora od Atlantik-Brücke Foundation, 1998 – ; članica odbora od International Institute for Strategic Studies, 1990 – 1996; bila Ford Foundation Scholar na Center for International Affairs, Harvard University, 1988; Visiting Scholar od Weatherhead Center for International Affairs, Harvard University, 1998; članica od Committee to Visit the Center for International Affairs, Harvard University, 1995-2005; bila Public Policy Fellow od Wilson International Center of Fellows, 2007; bila članica mednarodne svetovalne uprave od Stockholm International Peace Research Institute, 2001 – 2006; študirala kot Fulbright-Hayes Scholar, Georgetown University, 1977-1978, University of Arkansas, 1955-1956; dobitnica raziskovalnih sredstev od Ford Foundation, 1979.
  • Roberto Hernández Ramírez – milijarder; bankir in vplivni prekupčevalec kokaina in pralec denarja od prepovedanih drog – Boston Phoenix, 1999, WorldNetDailey, 2001; leta 1999 organiziral ”anti-narcotics summit” (Udeleženca – Bill Clinton; Ernesto Zedillo); član od Latin American Conservation Council od Nature Conservancy (top ”liberalna CIA”); častni predsedujoči od Banco Nacional de Mexico, predsedujoči od 1991 – 2013, generalni direktor 1997 – 2001; član uprave od Grupo Televisa; služil kot predsedujoči od Mexican Stock Exchange, 1974 – 1979, član uprave od 1972 – 2003; služil kot predsedujoči od Mexican Banking Association, 1993 – 1994; so-ustanovitelj od Grupo Financiero Banamex-Accival (Banacci), 1991—2001, postane del od Citigroup (del od CFR); član uprave od Citigroup, 2001 – 2009; bil član mednarodnega svetovalnega odbora od Federal Reserve Bank of New York, 2002 – ; predsedujoči od Mexico Banker´s Club; član uprave od David Rockefeller Center Latin American Studies na Harvard University; član uprave od World Monuments Fund.
  • Karen Elliott House – bila direktorica in je članica od Council on Foreign Relations, 1978 – ; članica od Trilateral Commission; udeleženka od Bilderberg Group; bila članica svetovalnega odbora od Center for Strategic & International Studies; predsedujoča upraviteljica od RAND Corporation, 2009 – ; guvernerka od H. Smith Richardson Foundation (top ”konservativna CIA”); članica uprave od Asia Society; bila direktorica od Center for a New American Security; bila članica uprave od Pacific Council on International Policy, 1995 – 2001; je Adjunct Senior Fellow na Belfer Center for Science and International Affairs pri Kennedy School of Government, Harvard University; upraviteljica od Boston University; članica svetovalnega odbora od Moody College of Communication na UT Austin; imela častno vlogo pri Women in International Security; bila govornica pri American Committees on Foreign Relations; bila govornica pri World Affairs Council of Northern California; bila novinarka in upravna urednica od The Wall Street Journal; bila višja-podpresednica od Dow Jones; dobitnica od Pulitzer Prize, 1984; bila članica uprave od Committee to Protect Journalists (del ”liberalne CIA”).
  • Harold K. Jacobson – član od Council on Foreign Relations, 1969 – 2001; bil direktor od Center for Political Studies na University of Michigan Institute for Social Research; bila član od Committee for Research on Global Environmental Change pri Social Science Research Council; bil član od Committee on the Human Dimensions of Global Change pri National Academy of Sciences National Research Council; bil vodilni avtor od IPCC, 1994-1996.
  • Karl Kaiser – ustanovni član od Trilateral Commission, 1973 – 2005; udeleženec zasedanj skupine Bilderberg; bil direktor od German Council on Foreign Relations, 1974 – 2003; udeleženec od Munich Security Forum; član strateškega odbora od French Institute of International Affairs, 2006 – 2013; Fellow od Belfer Center for Science and International Affairs pri Kennedy School of Government, Harvard University; profesor emeritus na University of Bonn; bil ustanovitelj in Fellow od Project on Europe and the Transatlantic Relationship (prvotno na Weatherhead Center for International Affairs) Belfer Center na Harvard Kennedy School; dobitnik Atlantic Award of NATO; bil član svetovalnega odbora od Carnegie Commission Preventing Deadly Conflict (Morton Abramowitz; Graham T. Allison; Carol Bellamy – UNICEF; Harold Brown; McGeorge Bundy; Jimmy Carter; Sidney Drell; Lawrence Eagleburger; Leslie Gelb; Andrew J. Goodpaster; Mikhail Gorbachev; James Grant – UNICEF; Lee Hamilton; Theodore Hesburgh; Michael Howard – IISS; Sol Linowitz; Richard Lugar; Robert McNamara; Sam Nunn; Condoleezza Rice; Elliot Richardson; George Shultz; Richard Solomon – US Institute of Peace; James Gustave Speth; Desmond Tutu; Elie Wiesel) od Carnegie Corporation of NY; bil direktor od Research Institute of the German Society for Foreign Affairs.
  • Yotaro Kobayashi – bil član mednarodne svetovalne uprave od Council on Foreign Relations; bil predsedujoči od azijsko pacifiške sekcije in član od Trilateral Commission, 1980 – ; bil član mednarodne svetovalne uprave od Freeman-Spogli Institute; član mednarodne svetovalne uprave od Pew Global Attitudes Project (Madeleine Albright; Gareth Evans; Leslie Gelb; Carla Hills; Henry Kissinger; Peter Peterson; Peter Sutherland; Desmond Tutu; jordanska kraljica Noor; Tommy Koh; Kenneth Roth; John Sweeney – AFL-CIO; Laura D’Andrea Tyson) – Pew Research Center (del ”liberalne CIA”); predsedujoči od Aspen Institute Japan – Aspen Institute; upravitelj od Asia Business Council; bil upravitelj od Sasakawa Peace Foundation; bil vodja japonskega odbora pri First China–Japan Friendship 21st Century Committee; upravitelj od United States-Japan Foundation; bil predsedujoči od Japan-U.S. Business Council; bil predsedujoči od Japan-EU Business Dialogue Roundtable, 2002; bil član mednarodnega svetovalnega odbora od Rockefellerjeve Chase Manhattan Bank; bil član svetovalne uprave od Booz Allen Hamilton (del od CFR); bil član uprave od Sony (del Sun Valley Meetings); udeleženec od World Economic Forum; bil predsedujoči od Fuji Xerox (del Sun Valley Meetings).
  • David E. Moore – ustanovni upravitelj od Pulitzer Center on Crisis Reporting (Financerji centra leta 2020 – MacArthurFoundation, Omidyar Network, Humanity United, Rockefeller Foundation, Henry Luce Foundation, Arnold Ventures, Art for Justice Fund, Facebook Journalism Project, Norwegian International Climate and Forest Initiative, Charles Stewart Mott Foundation, The William and Flora Hewlett Foundation, The Miami Foundation, PIMCO Foundation, Hollywood Foreign Press Association)107 https://reports.pulitzercenter.org/pulitzer-center-2020-annual-report/index.html; dostop 10.4.2022, 2006 – 2009, član uprave od 2009 – 2011; bil direktor in član izvršnega odbora od Pulitzer Publishing Co.; bil član uprave od Pulitzer, Inc.; bil član uprave od World Security Institute; vnuk od Josepha Pulitzerja.
  • Hassan Nemazee – član od Council on Foreign Relations, 2004 – 2010; bil predsedujoči in generalni direktor od Nemazee Holdings, 1972 – 1979, partnerski podjetji sta bili American International Group in Morgan Bank; nominiran od Clintona za ambasadorja v Argentini; član direktorske uprave od American Iranian Council, 2001 – 2002; bil upravitelj od Asia Society; bil član od Middle East Center Advisory Council na Harvard University, 1990 – 1994; član svetovalne uprave od Center for Middle East Public Policy – RAND Corporation, 2006 – ; bil leta 2010 obtožen poneverjanja dokumentov, da je dobil posojila v višini $292 milijonov, od Bank of America Corp, Citigroup Inc in HSBC Holdings Plc.; zbiral finančna sredstva za kampanjo od Baracka Obama leta 2008 in bil leta 2008 nacionalni finančni predsedujoči predsedniški kampanji od Hillary Clinton; pod Trumpovo administracijo pride predčasno iz zapora.
  • William A. Nitze II – sin super elitnega Paula H. Nitzeja; član od Council on Foreign Relations, 1990 – ; član uprave od Atlantic Council; upravitelj od Aspen Institute; član od Aspen Strategy Group – Aspen Instutute; član svetovalne uprave od European Institute; bil predsedujoči od Climate Institute (Financerji leta 2022 – American Gas Foundation; Asian Development Bank; BP; CS Mott Fund; Ford Motor Company Fund; GE Foundation; Goldman Sachs; Moriah Fund; National Science Foundation; Rockefeller Brothers Fund; The Rockefeller Foundation; Shell Foundation; Swedish International Development Cooperation Agency; Toyota Motor Company; Turner Foundation, Inc.; US Agency for International Development; US Environmental Protection Agency; United Nations Foundation; US Department of State; World Resources Institute)108https://climate.org/donors-and-partners/; dostop 11.4.2022, 2002 – 2009; bil direktor in predsednik od Alliance to Save Energy; direktor emeritus od Lindbergh Foundation; leta 1994 je bil s strani ameriškega senata potrjen za Assistant Administrator for International Activities (ključen za implementacijo od NAFTA – skupaj z Al Goreom) pri EPA, 1994 – 2001.
  • Emma Rothschild – članica super elitne pro-zionistične družine Rothschild; bila članica uprave od United Nations Foundation, 1998 – 2015; profesorica zgodovine na Harvard University; direktorica od Joint Centre for History and Economics na Harvard University; častna profesorica zgodovine in ekonomije na University of Cambridge; upraviteljica od Rothschild Archive; bila predsedujoča od United Nations Research Institute for Social Development, 1999 – 2005; bila članica uprave od British Council, 1993 – 1998; bila upraviteljica od Institute for Public Policy Research, 1988 – 1992; bila članica uprave od Olof Palme Memorial Fund, 1986 – 2007; bila članica od he Royal Commission on Environmental Pollution, 1986 – 1994; bila članica rektorjevega svetovalnega odbora od The United Nations University, 1986 – 1988; bila članica guvernerske uprave od Stockholm International Peace Research Institute, 1983 – 1993; bila članica od Carnegie/MacArthur Committee on International Security, 1983 – 1984; bila Fulbright Legacy Lecture (David Miliband; Lord Nicholas Stern; Joseph E. Stiglitz; Thomas Pickering; Anne‐Marie Slaughter), 2014.
  • Enid C. B. Schoettle – članica od Council on Foreign Relations, 1978 – ; bila posebna svetovalka predsedujočega od National Intelligence Council; članica svetovalne uprave od Women in International Security; bila direktorica programa za zunanje zadeve pri Ford Foundation; bila direktorica od Henry L. Stimson Center; bila leta 1999 volunterka pri Capital Campaign (Stephen J. Hadley; Max M. Kampelman; John C. Whitehead; Frank G. Wisner) od U.S. Institute of Peace.
  • Herbert S. Winokur, Jr. – član od Council on Foreign Relations, 1987 – ; član mednarodnega svetovalnega odbora od Belfer Center for Science and International Affairs; svetovalec od Woodrow Wilson International Center for Scholars; član nadzorne uprave od Columbia Journalism Review; upravitelj od National Humanities Center; član uprave od DynCorp International Inc., 1988 – 1997; član od American Council for Capital Formation (George Shultz; Paul Volcker; John C. Whitehead; William Ruckelshaus; Robert Strauss; Ken Duberstein; Ken Lay – Enron; Robert Galvin); bil član uprave od Enron, 1985 – 2002; upravitelj od JSTOR.

Tunizija

National Endowment for Democracy

Financiranje od National Endowment for Democracy v Tuniziji naj bi se začelo leta 2005, ko prvič financirajo al-Jahedeh Forum for Free Thought v višini $40,000 –

»To expose Tunisians to concepts and applications of civic education. AJFFT will hold bi-weekly discussion groups to encourage debate and dialogue on democracy, lead training courses on the relationship between Islam and democracy, hold periodic seminars and workshops, and publish a bi-monthly internal educational newsletter109https://web.archive.org/web/20060815151544/http://www.ned.org/grants/05programs/grants-mena05.html#Tunisia

Leta 2006 NED v Tuniziji in glede Tunizije financira –

»Al-Jahedh Forum for Free Thought (AJFFT): $51,000 … American Center for International Labor Solidarity: $99,026 … Arab Institute for Human Rights (AIHR): $37,500 … Committee for the Respect of Freedom and Human Rights in Tunisia (CRLDH): $70,000 … Mohamed Ali Center for Research, Studies and Training (CEMAREF): $39,500«110https://web.archive.org/web/20071024222902/http://www.ned.org/grants/06programs/grants-mena06.html#tunisia

Financiranje teh tunizijski nevladnih organizacij je bilo namenjeno za usposabljanje novih ”aktivistov”, za organiziranje delvanic, za srečanje z evropskimi parlamentarci in z evropskimi nevladnimi organizacijami.
National Endowment for Democracy je leta 2009 financiral v višini $131,000 in nato še leta 2010 v višini $57,000 tunizijski Al-Jahedh Forum for Free Thought za promoviranje ”demokracije” med mladimi aktivisti.
Leta 2010 je NED financiral tudi Centre Mohamed Ali de Reserches d’Etudes et de Formation, v višini $37,800 za usposabljanje nove generacije mladih aktivistov glede vodstvenih sposobnosti in za vzpodbujanje njihove udeležbe v demokratičnih programih. Preko tega programa od NED je center leta 2010 izvajal 4 dnevno intenzivno usposabljanje trenerskega-programa za skupino desetih mladih tunizijskih aktivistov glede vodstvenih in organizacijskih sposobnosti, usposabljal 50 moških in ženskih aktivistov glede vodenja in pooblaščenega odločanja, ter nadaljevanje dela z usposobljenimi aktivisti preko obiskov njihovih organizacij.
Leta 2010 sta prejemnika od NED glede Tunizije še Center for International Private Enterprise (CIPE) v višini $163,205 in Tunisian Arab Civitas Institute, v višini $40,300.111https://web.archive.org/web/20100320201605/http://www.ned.org/where-we-work/middle-east-and-northern-africa/tunisia

Open Society Foundations

V Tuniziji je skupaj z NED prisotna tudi Open Society Foundations, preko svoje pisarne v Jordaniji, kjer izvaja Middle East and North Africa Program, preko katerega nadzira Egipt, Jordanijo, Libanon, Maroko, Palestino, Sirijo in Tunizijo. Soros v okviru Open Society Foundation med drugim v Tuniziji nadzira tunizijski parlament. Uradno naj bi bila Tunizija po CIA ”revoluciji” prva ”demokratična” država v arabski regiji.
V tej smeri v Tuniziji deluje tudi Amira Yahyaoui, financirana s strani Open Society Foundations.112https://www.opensocietyfoundations.org/who-we-are/programs/middle-east-and-north-africa-program Yahyaouijeva je bila imenovana Young Global Leader od World Economic Forum leta 2016; bila svetovalka za Bližnji Vzhod in Severno Afriko pri Amnesty International, 2016 – 2020; bila članica od Advisory Group on Gender, Forced Displacement, and Protection pri UNHCR, 2015 – 2019; dobitnica Global Leadership Award od Vital Voices, 2015; bila govornica pri Oslo Freedom Forum (govorci tesno povezani s CIA revolucijami).
Yahyaouijeva je leta 2012 za nadzor tunizijskega parlamenta in lokalnih mestnih hiš ustanovila Al Bawsala, katere ključni financer je Soros. Sicer financerji v obdobju 2014/2015 in leta 2016 so bili naslednji –

»Open Society Institute … OXFAM NOVIB … National Endowment For Democracy«113https://www.albawsala.com/files/2018/09/RapportAudit-CAC-2015.pdf ; str. 15

»Foundation To Promote Open Society … l’Union Européennes … OXFAM NOVIB … HEINRICH BÖLL STIFTUNG«114https://www.albawsala.com/files/2018/09/RapportAudit-CAC-2016.pdf; str. 16

Regionalni direktor za Middle East-North Africa pri Open Society Foundations je Issandr Amrani. Kot vodja tega programa, nadzira financiranje, zagovorništvo in raziskave na področju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Pred tem je bil Amrani direktor programa za Severno Afriko pri Sorosovi International Crisis Group; bil predstavnik od International Crisis Group pri United Nations, Arab League, African Union, vladah, nevladnih organizacijah in medijih. Amrani je tudi Visiting Fellow od Sorosovega European Council on Foreign Relations. Je redni komentator za Al-Jazeera English; ter piše za The Economist, Financial Times, Foreign Policy in Guardian.
Amrani piše tudi za The Cairo Review of Global Affairs, kjer med člani uredniške uprave zopet srečamo tesnega Sorosovega zaveznika savdskega princa Turkija Al-Faisala, ter top predstavnika liberalnega establišmenta Walterja Isaacsona in Thomasa R. Pickeringa. Vidnejši člani uprave so še David D. Arnold – Asia Foundation, Daniel C. Kurtzer – Woodrow Wilson School of Public and International Affairs, Marwan Muasher – Carnegie Endowment for International Peace, David B. Ottaway – Woodrow Wilson Center for International Scholars, Mark Suzman – Bill and Melinda Gates Foundation.

Financerji od Cairo Review –

»King Faisal Center for Research and Islamic Studies, HRH Prince Turki Al-Faisal, chairman. AUC Parents Association«115https://www.thecairoreview.com/donors/; dostop 25.4.2022

Amrani je s Stevenom A. Cookom 15. aprila 2011 pripravil epizodo Bloggingheads (CFR) o Egiptu. Cook je Senior Fellow za Middle East and Africa studies in direktor od International Affairs Fellowship for Tenured International Relations Scholars pri Council on Foreign Relations. Cook je strokovnjak za arabsko in turško politiko, kot tudi za ameriško-bližnje vzhodno politiko. Cook je leta 2012 dobil zlato medaljo od Washington Institute for Near East Policy (Walter Mondale; Alexander Haig; Henry Kissinger; Richard Perle; Stuart Eizenstat; Max Kampelman; Edward Luttwak; Jeane Kirkpatrick; Eugene Rostow; Paul Wolfowitz; Warren Christopher; Eliot Cohen; Condoleezza Rice; Joseph Lieberman; general John Allen; admiral James Stavridis; Lawrence Eagleburger; Richard Haass) za delo False Dawn: Protest, Democracy, and Violence in the New Middle East; The Struggle for Egypt: From Nasser to Tahrir Square; kot tudi avtor od Ruling but Not Governing: The Military and Political Development in Egypt, Algeria, and Turkey. Cook je bil Research Fellow pri Brookings Institution, 2001 – 2002; bil Soref Research Fellow pri Washington Institute for Near East Policy, 1995 – 1996.

Od leta 2019 je North Africa Regional Manager pri Open Society Foundations Mohieddine Abdellaoui. Abdellaoui je od leta 2005 – 2019 delal za International Republican Institute, ki ga je vodil John McCain. Leta 2021 je bil moderator in govorec na konfrenci Fact as Fiction – Identifying Mis/Disinformation in North Africa to Advance Citizen, Civil Society and Institutional Resilience, ki sta ga organizirala National Democratic Institute for International Affairs in Konrad Adenauer Stiftung.

Open Society Foundations financira tudi prej omenjeni EuroMed Rights – Euro-Mediterranean Human Rights Network, kjer je član izvršnega odbora Moataz el-Fegiery, kolega od skrajega člana Muslimanske bratovščine Mohameda Soltana, s katerim sta ustanovila Egyptian Human Rights Forum. Euro-Med je precej tesno povezan s samo Tunizijo, ima pa pisarne še v Parizu, Bruslju in v Kopenhagenu.

Financerji od Euro-Med –

»EU [2015 – 2022: Sirija, Tunizija, Egipt, Turčija, HUB/Majalat – €1,357,590] … Open Society Foundation [2015 – 2020: Sirija, Egipt, Tunizija – €325,120] … SIDA [2014 – 2022: €1,656,639] … Heinrich Böll Stiftung … Sigrid Rausing Trust Fund«116https://euromedrights.org/wp-content/uploads/2019/07/EuroMed-Rights-Annual-financial-report-2018_EN.pdf; str. 12

Moncef Marzouki

Moncef Marzouki, naslednik od diktatorja Ben Alija, je bil od decembra leta 2011 – 2014 začasni tunizijski predsednik, očitno nastavljen s strani ZDA in prav tako povezan z omrežjem ”liberalne CIA”. Najpomembnejše položaje v njegovi vladi so zasedli prestavniki džihadistične stranke Ennahda,117https://scholarship.law.cornell.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1805&context=cilj; str. 91 ki je sicer del Muslimanske bratovščine. Marzouki je bil od leta 1989 – 1994 predsednik od Tunisian League for Human Rights , ki je članica od International Federation for Human Rights,118https://www.moncefmarzouki.com/biography-2/?lang=en; dostop 14.3.2022 katere vidnejši financerji leta 2012 so bili –

»National Endowment for DemocracyOpen Society Institute … Sigrid Rausing Trust … The John D. and Catherine T. MacArthur FoundationTides Foundation … European Commission … Ministry of Foreign Affairs of the Netherlands … Ministry of Foreign Affairs of Norway … Swedish International Development Cooperation Agency (SIDA)«119https://web.archive.org/web/20120720070917/http://fidh.org/Features; dostop 23.4.2022

Marzouki je bil ustanovni član uprave od Arab Commission for Human Rights, katero je med drugim leta 2009 med govorom pri UN zastopal borec ”za človekove pravice” Rachid Mesli, delujoč v Ženevi, ki je bil leta 1999 obtožen terorizma. Zaradi tega je bila ACHR suspendirana iz United Nations Economic and Social Council. Za njen suspenz so med drugim glasovali Katar, Egipt, Alžirija, Sudan in Velika Britanija. Mesli je ustanovitelj od ženevske organizacije za ”človekove pravice” Alkarama, katere predsednik in upravitelj je vplivni katarski poslovnež Khalifa bin Mohammed al-Rabban, ki je pomemben financer političnega islamizma in terorizma. Al-Rabban je član od Global Anti-Aggression Campaign, ki jo vodi Safar bin Abdul Rahman al-Hawali, mentor Osame bin Ladena. Global Anti-Aggression Campaign je podpornik od Hamasa in njihovega džihadizma. Ustanovna člana od Alkarama sta Abd al-Rahman bin Umayr al-Nuaymi in Abdul Wahab al-Humaiqani.

Marzouki se je leta 2015 udeležil pro-Hamasove Freedom Flotilla III, katere začetek je bil na Švedskem. Pomembni podporniki flotilje so bili vodilni financer skrajnega islama, terorizma in Muslimanske bratovščine Katar; Švedska vlada; Hamas; tunizijski Democratic Forum for Labour and Liberties (član od Socialist International); španski Podemos (deluje kot sredstvo ”liberalne CIA”). Podporniki flotilje tudi razni predstavniki in nevladne organizacije iz Belgije, Danske, Švedske, Španije, Italije, Kanade in ostalih držav.

NED je leta 2021 objavil članek Coup in Tunisia: Is Democracy Lost?, ki ga je napisal Marzouki. Od leta 1997 – 2000 je bil Marzouki ustanovni predsednik od Arab Commission for Human Rights, od leta 2000 – 2003 pa predsednik od African Network for Prevention of Child Abuse and Neglect (ANPCAN). Poleg tega pa je Marzouki dobitnik nagrade od Human Rights Watch leta 2001 in od Royal Institute for International Affairs leta 2012. Leta 2012 je bil Marzouki tudi govorec pri Council on Foreign Relations; bil govorec pri elitnem World Leaders Forum na Columbia University, kjer so bili poleg njega govorci še top predstavniki liberalnega establišmenta, kot so Madeleine Albright, Bill Clinton, Michael Bloomberg, Al Gore, George Soros, Vikram S. Pandit, ter Petro Poroshenko, Martti Ahtisaari, José Manuel Barroso, Gro Harlem Brundtland, Paul Kagame, Dalai Lama, Jacinda Ardern, Ban Ki-moon, Nicholas Sarkozy, Kofi Annan, Recep Tayyip Erdogan, Jens Stoltenberg, Frans Timmermans, Danilo Türk in Vladimir Putin.

Svetovalka od Marzoukija v njegovi vladi je bila Mabrouka M’Barek. M’Barekova nato leta 2014 postane raziskovalka od s CIA povezanim Middle East Institute, za katerega nastanek leta 1966 sta zelo pomembna Ford Foundation in Rockefeller Foundation. Člani guvernerske uprave inštituta so pomembni predstavniki liberalnega establišmenta, kot so Paula Dobriansky (National Endowment for Democracy; International Republican Institute), Richard A. Clarke, General Anthony Zinni, Hunter Hunt, William H. Webster. Inštitut je tesno povezan s Savdsko Arabijo, katera hkrati ščiti nekdanjega tunizijskega diktatorja Ben Alija.

Financerji inštituta leta 2020 so –

»$500,000-$2,000,000: Embassy of the United Arab Emirates … $250,000-$499,999: Aramco Services Company … $100,000-$249,999: … Carnegie Corporation of New York … $50,000-$99,999: Embassy of the Kingdom of Bahrain … Ploughshares Fund. $25,000-$49,999: Chevron. Richard A. Clarke … ExxonMobil. Foundation for Middle East Peace … $10,000-$24,999: … Arnold & Porter LLPLockheed Martin … $5,000-$9,999: … Embassy of the State of Libya«120https://www.mei.edu/sites/default/files/2021-08/MEI2020AnnualReportfinal.pdf; str. 57

V preteklosti so financerji inštituta še Soros, Council on Foreign Relations, Carnegie Corporation of NY, Coca-Cola Co., Halliburton, DynCorp International, Abdullah bin Abdulaziz al Saud in ostali.

Konferenca ”Adressing the Past, Building the Future: Justice in Times of Transition

Za dogajanje v Tuniziji, kot tudi drugod po Severni Afriki, je seveda pomembno tudi dogajanje pred letom 2011, ko CIA-jine in ostale organizacije financirajo razne nevladne organizacije iz tega območja, ki so povezane z ”arabsko pomladjo”.
Od 14. – 15.4 2011 je v Tuniziji potekala mednarodna konferenca z naslovom ”Adressing the Past, Building the Future: Justice in Times of Transition”. Konferenco so gostili Arab Institute for Human Rights, International Center for Transnational Justice in Tunisian League of Human Rights, v sodelovanju z visokim komisarjem za človekove pravice. Financer konference je bila Sorosova Open Society Foundations.121https://www.ictj.org/sites/default/files/ICTJ-Tunis-Conference-Report-2011-English.pdf

Arab Institute for Human Rights
Financer od Arab Institute for Human Rights leta 2011 v višini $42,900 je bil s CIA tesno povezani National Endowment for Democracy. NED pa je prav tako leta 2011 skupno v višini $775,000 financiral elitni International Republican Institute za raziskave tunizijskega javnega mnjenja; za podporo političnih in državljanskih aktivnosti v Tuniziji; in za podporo demokratične vlade v Tuniziji. Predsedujoči od IRI je bil John McCain, hkrati tudi član od Council on Foreign Relations. Za aktivnosti v Tuniziji je NED v višini $139,500 financiral tudi Search for Common Ground za projekt Enhancing Youth Engagement through New Media. Search for Common Ground sicer financirana s strani Rockefellerjev in ostalih iz omrežja ”liberalne CIA”.
Arab Institute for Human Rights je prejel $120,100 od NED tudi leta 2009. Leta 2009 pa je NED za delovanje na področju Severne Afrike financiral tudi International Republican Institute v višini $500,000; National Democratic Institute for International Affairs v višini $546,000; kot tudi Search for Common Ground v višini $130,600.122https://web.archive.org/web/20100707113908/http://www.ned.org/publications/annual-reports/2009-annual-report/middle-east-and-north-africa/description-of-2009-gr-15; dostop 14.3.2022

International Center for Transnational Justice (ICTJ)
Financerji od International Center for Transnational Justice (ICTJ) leta 2011 so bili

»The African Union … Atlantic Philanthropies … The Compton Foundation … The European Commission … The Ford Foundation … Foreign Commonwealth Office, United Kingdom … Foundation to Promote Open SocietyHumanity UnitedThe John D. and Catherine T. MacArthur FoundationNot On Our Watch. The Oak Foundation. Office of the United Nations Commissioner for Human Rights. Open Society Foundations … The Sigrid Rausing Trust … Silicon Valley Community Foundation. The Skoll Foundation … Swedish International Development Agency«123https://www.ictj.org/sites/default/files/ICTJ-Global-Annual-Report-2011-English_0.pdf; str. 30

Vidnejši financerji od ICTJ leta 2010 so bili Rockefeller Brothers Fund, Ford Foundation, Foundation to Promote Open Society, Humanity United, John D. and Catherine T. MacArthur Foundation, John Merck Fund, Charles Stewart Mott Foundation, Not On Our Watch, Oak Foundation, Open Society Institute, Sigrid Rausing Trust, Konrad Adenauer Stiftung in Skoll Foundation.124https://www.ictj.org/sites/default/files/ICTJ_AnnualReport_2010.pdf; str. 15 Rockefellerji, Ford Foundation in Soros pa pomembni financerji od ICTJ tudi še pred letom 2010. Članica direktorske uprave od ICTJ leta 2006-2007 je Samantha Power, ki kasneje postane administratorka od USAID, ki je osnovni financer od National Endowment for Democracy in od International Republican Institute. V obdobju, ko se je dogajala ”arabska pomlad” pa je bil administrator od USAID Rajiv Shah, ki je bil pred tem direktor od Bill & Melinda Gates Foundation, kasneje pa je upravitelj od Rockefeller Foundation. Za časa dogajanja ”arabske pomladi” je Samantha Power v Obamovi administraciji članica od National Security Council.

Predsedujoči od ICTJ leta 2011 in še tudi leta 2022 je Kofi Appenteng, ki je od leta 2016 predsedujoči in generalni direktor od Africa-America Institute, ki je bil v preteklosti financiran s strani CIA, kasneje pa sta financiranje od CIA prevzeli Rockefeller Foundation in Ford Foundation. Appenteng je član uprave od Ford Foundation, od leta 2019 pa je tudi član uprave od Hilton Foundation, prav tako iz omrežja ”liberalne CIA”. Leta 2013 je bil s strani Carnegie Corporation of NY imenovan za “Great American Immigrant”. Poleg tega je Appenteng višji svetovalec od The Rock Creek Group od Afsaneh Beschloss, katera je tesno povezana z liberalnim establišmentom, in je članica od Council on Foreign Relations, predsedujoča od PBS Foundation, ter v preteklosti delala za J.P. Morgan. Član svetovalne uprave od The Rock Creek Group pa tudi super elitni Alan Greenspan, Laura D’Andrea Tyson, John Lipsky, kot tudi Jessica Einhorn, ki je bila upraviteljica od Rockefeller Brothers Fund in bila Rockefeller Foundation Fellow, ter Fulbright Scholar.
Predsedujoč upravi od ICTJ je bil leta 2011 Richard Goldstone, ki je častni predsedujoči od World Justice Project (WJP), skupaj s super elitnimi člani, kot so Madeleine Albright, Cheire Blair (žena od Tonya Blaira), Jimmy Carter, Lee Hamilton, Sandra Day O’Connor, Mary Robinson, Giuliano Amato, James A. Baker III, Stephen G. Breyer, Mo Ibrahim, George J. Mitchell, Ana Palacio in Andrew Young. Financerji125https://worldjusticeproject.org/about-us/who-we-are/supporters; dostop 14.3.2022 od WJP pa seveda top predstavniki ”liberalne CIA”, kot so to Bill & Melinda Gates Foundation, Chandler Foundation, Charles Stewart Mott Foundation, Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit GmbH, European Union, General Electric, Inter-American Development Bank, Microsoft Corporation, Mo Ibrahim Foundation, Charles Stewart Mott Foundation, Open Society Foundations, USAID (CIA), United States Department of State.

Pri ICTJ je bil namestnik direktorja za MENA Moataz el-Fegiery, kolega od skrajnega člana Muslimanske bratovščine Mohameda Soltana, s katerim sta ustanovila Egyptian Human Rights Forum.

Znova in znova se v teh organizacijah pojavljajo isti ljudje in isti financerji. Kot da govorimo o kakšni majhni državici, ne pa o državah in skupnostih, ki imajo nekaj 100 milijonov prebivalcev.

National Democratic Institute

National Democratic Institute, ki je demokratska kopija od republikanskega IRI, je februarja leta 2010 organiziral delavnice za bodoče ”spletne aktiviste” nove generacije na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, ter tudi organiziral konference.
Na eni od takšnih konferenc je sodeloval tudi Sam Graham-Felsen, direktor za vsebine pri Blue State Digital, ki je bil direktor za spletno vsebino in doseganje bloga med Obamovo kampanjo. Graham-Felsen je ”spletnim aktivistom” razlagal načine, preko katerih lahko navdahnejo podpornike organizacij, da ukrepajo z uporabo osebnih zgodb posredovanih preko drugih medijev. Svoje izkušnje, ki jih je pridobil med Obamovo kampanjo, je uporabil za širše sklepe o vlogi novih medijev v kampanjah. Stranke od Blue State Digital do leta 2010 so bile –

»Democratic National CommitteeObama for America … President-elect Dilma Rousseff (Brazil) … Alliance for Climate Protection [Al Gore – Climate Reality Project] … Bill & Melinda Gates FoundationBrennan Center for Justice at New York University … Center for Strategic and International Studies [CIA; Pentagon] … Save Darfur Coalition … Sundance Film Festival & Institute … Wal-Mart Watch … American Federation of State, County, and Municipal Employees … AFL-CIO … American Federation of Teachers … Service Employees International Union … HBO … AT&T … National Geographic«126https://web.archive.org/web/20101227231517/http://www.bluestatedigital.com/pages/clients/; dostop 14.3.2022

Kasnejše stranke od Blue State Digital prav tako vglavnem prihajajo iz omrežja ”liberalne CIA”, kot so Amnesty International, Plan International, Care, Movember Foundation, Obama 2012, Teach for America, Sierra Club, Ford Motor Comapny, NAACP, Google Impact, Vogue.
Ustanovitelj in generalni direktor od Blue State Digital je Joe Rospars, ki je bil glavni digitalni strateg med obema Obamovima predsedniškama kampanjama, leta 2008 in 2012. Pred tem je delal za guvernerja Howarda Deana. Rospars je bil leta 2014 tudi govorec pri Netroots Nation, ki je pomemben člen v omrežju ”liberalne CIA”. Rospars pa je bil v tem obdobju, okoli leta 2011, tudi član mednarodne svetovalne uprave od AccessNow.org, ki so jo poleg Blue State Digital sestavljale spletne organizacije iz omrežja ”liberalne CIA”, v glavnem okoli Rockefellerjev in Sorosa, kot so MoveOn.org, Avaaz.org, Tor Project (Jacob Applebaum – Wikileaks; Open Society Institute; Greenpeace), Witness, GetUp!.
Člani mednarodne uprave prav tako prihajajo iz teh spletnih organizacij, kot je Ricken Patel, ki ni samo izvršni direktor od Avaaz.org, ampak je tudi svetovalec od Rockefeller Foundation, Sorosove International Crisis Group, United Nations, Bill & Melinda Gates Foundation, Care International, Harvard University, kot tudi od prej omenjenega International Center for Transitional Justice. Patel pa je bil tudi član mednarodnega svetovalnega odbora od 350.org, kot tudi član svetovalnega odbora od pro-palestinske J Street, tesno povezane s Sorosovimi (CIA) interesi. Član mednarodne svetovalne uprave od AccessNow.org Ethan Zuckerman, je prav tako tesno povezan s Sorosom in njegovim Open Society Institute, bil vodilni raziskovalni znanstevnik pri MIT Media Lab, ter so-ustanovitelj od Global Voices, ter član svetovalne uprave od Electronic Frontier Foundation, ki nekako spada v Omidyarjevo omrežje ”liberalne CIA”. Član mednarodne uprave od AccessNow.org Eli Pariser, je bil predsedujoči od MoveOn.org, ki je financirana s strani Rockefellerjev, Sorosa, Ploughshares Fund in ostalih iz omrežja ”liberalne CIA”. Pariser pa je tudi so-ustanovitelj od Avaaz.org, kot tudi direktor od Campaign for America’s Future, ki prav tako spada v omrežje ”liberalne CIA”. Član mednarodne uprave od AccessNow.org tudi so-ustanovitelj od Facebook Chris Hughes, ki je hkrati podpornik od Hillary Clinton, in je bil od leta 2011 – 2018 direktor od John S. and James L. Knight Foundation, ter bil v obdobju med Obamovo predsedniško kampanjo direktor za spletno organizacijo. Član mednarodne uprave od AccessNow.org Lawrence Lessig, predstavlja top profesorja ”liberalne CIA”. Lessig je ustanovitelj od Berkman Klein Center for Internet and Society, ki je močno financiran s strani ”liberalne CIA”. Lessig pa je bil tudi upravitelj od Freedom House, ter član svetovalne uprave od Sunlight Foundation in član uprave od Electronic Frontier Foundation. Član mednarodne svetovalne uprave je bil Peter Gabriel, ki je tesno povezan z liberalno super elito, ter hkrati deluje v ”liberalni CIA”.
Alan Rosenblatt, ki je sodeloval na konferenci leta 2010, je bil od 2007 – 2016 pridruženi direktor za spletno zagovorništvo pri Sorosovem Center for American Progress.

Eden od udeležencev konference iz Severne Afrike, sicer novinar je tako dejal o udeležbi na konferenci leta 2010 –

»There are a lot of new ideas for me, including Twitter and its many uses, especially as a means to distribute news quickly. Another new idea is using mobile phones in new ways. We had used them [before the conference] but I’m going to add new uses and hopefully our service will improve with these new tools127https://web.archive.org/web/20110113005820/http://www.ndi.org/node/16041; dostop 14.3.2022

Financerji od National Democratic Institute leta 2011, poleg večine zahodno evropskih držav –

»The National Endowment for DemocracyUSAID … OSCE … UNDP … Charles Stewart Mott Foundation. Citigroup Foundation. Bill & Melinda Gates Foundation. The Chrysler Foundation. Donner Foundation. Ford Foundation. The German Marshall Fund of the United States. Howard G. Buffett Foundation. MacArthur Foundation. Netherlands Institute for Multiparty Democracy (NIMD). Open Society Institute (OSI). Westminster Foundation for Democracy (WFD)«128https://web.archive.org/web/20110115164201/https://www.ndi.org/who_supports_our_work; dostop 14.3.2022

Hamadi Jebali

Z volitvami leta 2011 je premier Tunizije postal Hamadi Jebali iz (skrajne) islamske stranke Ennahda, čeprav jo mediji v glavnem imenujejo zmerna islamska stranka. Ennahda, ki je nastala leta 1981 kot “The Movement of Islamic Tendency”, je leta 2011 dobila 37 % glasov in dobila 89 od 219 poslanskih sedežev. Stranka, ki je nastala po vzoru egipčanske skrajne Muslimanske bratovščine, je takoj zavzela proti homoseksualno stališče. Tedanji minister za človekove pravice Samir Dilou pa je dejal, da pripadniki LGBT nimajo pravice svobode govora, ter da morajo spoštovati vero in tradicijo Tunizije. Sredstva ”liberalne CIA”, kot so Amnesty International, so bila jasno ”globoko zaskrbljena”.
Maja leta 2011, preden je Jebali postal premier, se je v Washingtonu sestal z Johnom McCainom, predsedujočim od International Republican Institute, kateri je, kot že mnogokrat omenjeno, kot sredstvo od CIA močno vpleten v ”arabsko pomlad”. McCain tudi močno povezan z ostalimi, še veliko bolj skrajnimi islamskimi in terorističnimi skupinami, predvsem na področju Libije, Sirije in Iraka, kjer deluje proti Assadu. Drugi s katerim se je Jebali sestal pa je bil Joseph Lieberman, ki je tesno povezan tako z ultrakonservativno strujo, liberalnim establišmentom, kot tudi z zionisti. Leta 1998 pa je Lieberman sodeloval tudi na konferenci od International Republican Institute.
Jebali se je med tem obiskom v Washingtonu ustavil tudi pri Center for the Study of Islam and Democracy (CSID). V tuniziji obstaja tudi njena podružnica CSID Tunisia, katera je leta 2017 prejela okoli $130,000 od National Endowment for Democracy; leta 2016 pa okoli $57,000.129http://en.csidtunisia.org/financial-report-2017; str. 9 Leta 2018 CSID Tunisia dobi od NED okoli $150,000, leta 2018 pa okoli $230,000.130https://drive.google.com/file/d/1t_YjeB0NbwdcWZGIleh6rueEdyQgB1bW/view; str. 8 CSID pa je prejel od NED $111,400 leta 2011, za časa ”tunizijske arabske revolucije”.131National Endowment for Democracy, Annual Repot 2011, str. 69. Ustanovitelj in predsednik od CSID je v ZDA živeči Radwan Masmoudi, ki preko centra širi (skrajno) islamsko ideologijo, sam pa je prav tako tesno povezan s stranko Ennahda. Za CSID, ki je bil ustanovljen leta 1998 se zdi, da gre za povezavo med Muslimansko Bratovščino, State Departmentom in med Dr. Johnom Esposito, iz elitne Georgetown University. Esposito je bil v 90ih analitik za zunanje zadeve na State Departmentu, in leta 1993 ustanovitelj od Prince Alwaleed Center for Muslim–Christian Understanding na Walsh School of Foreign Service na Georgetown Univeristy. Že prej omenjeni savdski princ Alwaleed Bin Talal, ki je tesno povezan z liberalnim establišmetom, je leta 1995 doniral $20 milijonov za center, ki od tedaj nosi njegovo ime. Esposito je bil tudi član od Council of 100 Leaders pri super elitnem World Economic Forum, ter ambasador za UN Alliance of Civilizations. Vidnejši člani svetovalne uprave od Walsh School of Foreign Service leta 2022 so super elitna neokonservativka Paula J. Dobriansky, Patricia M. Duff iz Common Good, Andrew Gundlach iz Arnhold & S. Bleichroeder Holdings/First Eagle Funds (George Soros), Tim Hughes iz Space X in Matthew J. Lustig iz Lazard.
Aprila leta 2020 je CSID v Tuniziji organiziral javno debato z ustanoviteljem stranke Ennahda Abdelfattahom Mouroujem, ki je na Bližnjem vzhodu in v Evropi že dolgo časa tesno povezan s krogi, ki pripadajo skrajnima islamskima skupinama Muslimanski bratovščini in Hamasom. Jasno je tudi, da je Obamova administracija v Severni Afriki skupaj s CIA in Republikanskimi ”agenti” kot je McCain, hkrati s tunizijsko Muslimansko Bratovščino podprla tudi Egiptovsko.
Leta 2018 je bil govorec pri CSID tudi že prej omenjeni Jamal Khashoggi, med drugim kolumnist Bezosovega The Washington Post, katerega nato oktobra istega leta ubijejo v Turčiji. Za njegov umor je, tako je uradno potrdila tudi CIA, odgovoren savdski princ Mohammed bin Salman, kateri je prav tako tesno povezan z liberalnim establišmentom in s CIA. Khashoggijev stric je bil Adnan Khashoggi, pomemben preprodajalec orožja, tesno povezan s CIA, kot tudi z banko BCCI, preko katere so vplivni posamezniki povezani s CIA prali denar od drog in orožja.
Leta 2020 pa je bil govorec pri CSID ustanovni predsednik od National Endowment for Democracy Carl Gershman, ki je od leta 1993 tudi član od Council on Foreign Relations. Hkrati s tem dogajanjem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu pa je Gershman tesno povezan z ameriško zionistično strujo, katera je skupaj z liberalnim establišmentom in CIA tesno povezana z ukrajinsko židovsko mafijsko oligarhijo, ki stoji za ukrajinsko proti-rusko in pro-NATO politiko. Ta ukrajinska židovska oligarho-mafija, pa je po drugi strani tesno povezana z rusko židovsko mafijsko oligarho, ki je zbrana okoli Putina. Predstavnika te ukrajinske oliharho mafije sta tako nekdanji premier Porošenko, kot tudi sedanji premier Zelenski. Kot tudi vsi vidnejši ukrajinski politiki v preteklosti.

Democracy Award – National Endowment for Democracy

Skladno s to politiko liberalnega establišmetna in CIA, je National Endowment for Democracy leta 2011 dodelil Democracy Award ljudem iz Egipta in Tunizije, za ”njihov” boj za ”demokracijo”. Nagrado sta prejela Jamel Bettaieb in Zahraa Said. Jamel Bettaieb je aktivist, učitelj in sindikalist iz mesta Sidi Bouzid, kjer so ubili Mohameda Bouazizija. Z njegovo smrtjo se je začela tunizijska revolucija. Sidi je sestra od Khaleda Saidja, egiptovskega blogerja, ki je bil ubit s strani egiptovske policije junija leta 2010. Po njegovi smrti je nastala Facebook stran “We Are All Khalid Said”, ki je kasneje postala katalizator za egiptovsko revolucijo. Podelitve nagrad se je udeležil tudi super elitni William J. Burns, ki z Bidenovo administracijo postane direktor od CIA. Oba NED-ova nagrajenca sta se srečala tudi z Obamo v Beli hiši.

Pred podelitvijo nagrad je potekala okrogla miza, ki se je je poleg Jamela Bettaieba in Zahraaje Said udeležili še Hussain Abdullah iz Americans for Democracy and Human Rights in Bahrain; Aly Abuzaakouk iz Libyan Human and Political Development Forum; Atiaf Al-Wazir, jemenska blogarka in aktivistka; Sahar Aziz iz Egyptian American Rule of Law Association; in Radwan Ziadeh, sirski aktivist in Visiting Scholar na George Washington University.132https://www.journalofdemocracy.org/articles/5940/; dostop 15-3-2022

Analiza udeležencev okrogle mize

  • Americans for Democracy and Human Rights in Bahrain (ADHRB) je tesno povezana z Amnesty International, Freedom House, Human Rights Watch, Human Rights First, in s Project on Middle East Democracy (POMED).133https://www.adhrb.org/about/; dostop 15.3.2022 Tudi tukaj se vidi, kako ”liberalna CIA” in neokonservativci direktno preko CIA vedno znova in znova skladno sodelujejo pri širjenju ”demokracije” v imenu liberalnega establišmetna. To je tudi identična naveza, ki podpira skrajno Muslimansko bratovščino v Egiptu. ADHRB deluje skrajno netransparentno in ne prikazuje svojih financerjiev, lahko pa domevam, da prihajajo iz zgoraj omenjenega kroga ”liberalne CIA” in s strani CIA povezanih organizacij.
    ADHRB je tudi član od CIVICUS World Alliance for Citizen Participation, katera prav tako spada v omrežje ”liberalne CIA” in je bila tako v obdobju 2020/2021 financirana s strani Ford Foundation, Open Society Foundations, Charles Stewart Mott Foundation, Evropske komisije, ter raznih evropskih držav.134https://indd.adobe.com/view/8070afbb-e9d3-4840-baf9-46d1dfeaf8ab, str. 21
    ADHRB je tudi član od IFEX Global Network for Defending and Promoting Free Expression, ki je povezan tako z dogajanjem v Tuniziji, kot v Bahrajnu in drugje, ter spada v omrežje ”liberalne CIA”, National Endowment for Democracy, kot tudi od neokonservativnega Freedom House.
  • Ali Ramadan Abuzaakouk – visoko-profilirani izgnani Libijec in Gadafijev nasprotnik, ki je med drugim po 27ih letih, leta 2006 pripotoval nazaj v Benghazi. Abuzaakouk je vodja od Libya Human and Political Development Forum, kateri je leta 2011 prav tako dobil finančna sredstva od National Endowment for Democracy, in sicer $105,000 za zagovorništvo političnih reform v Libiji. Leta 2011 je NED financiral še National Democratic Institute for International Affairs v višini $165,500 za podporo politični tranziciji v Libiji.135National Endowment for Democracy, Annual Repot 2011, str. 68. Abuzaakouk prav tako prihaja iz Center for the Study of Islam and Democracy, ki je, kot omenjeno prej, tesno povezan z Muslimansko bratovščino in Hamasom. V preteklosti pa je bil tudi ambasador dobre volje od State Departmenta za Arabske in muslimanske države. Po padcu Gadafija postane Abuzaakouk libijski zunanji minister. Abuzaakouk je bil tudi izvršni direktor od American Islamic Council, katera je tesno povezana s skrajno islamsko organizacijo Council on American-Islamic Relations, o kateri malo več spodaj.
  • Atiaf Al-Wazir – delala kot programska uradnica za National Endowment for Democracy, 2004 – 2008; bila raziskovalna svetovalka pri Human Rights Watch, 2012; bila mladinska specializantka pri United Nations Population Fund; bila jemenska svetovalka in pogodbenica pri International Center for Transnational Justice, 2013 – 2014; bila raziskovalna kordinatorka pri American University in Beirut, 2018 – 2019; je vodilna sodelavka od Gender Associations International Consulting, 2019 – . Al-Wazirjeva je bila v obdobju od 2010 – 2011, torej ko se je začela ”arabska pomlad”, programska menedžerka pri Islamic Relief Yemen. Islamic Relief Worldwide je po pisanju od Americans for Peace and Tolerance tesno povezana z zbiranjem denarja za teroristično skupino Hamas, ter z vodstvom od Muslimanske bratovščine v Evropi, ZDA in v Sudanu. Islamic Relief pa je tudi povezan s Sabadia Family Foundation od Rahima Sabadiaje, ki je predsednik orožarskega podjetja Sabtech Industries. Sabadia je pomemben financer od radikalnega muslimanskega Council on American-Islamic Relations, ki je preko vodilnih posameznikov tesno povezan z Muslimansko bratovščino v Egiptu, Al-Kajdo, kot tudi je podpornik Hamasa in Hezobllaha, vpleten pa tudi v razna teroristična dejanja. Sabadia Family Foundation pa poleg muslimanskih (radikalnih) organizacij financira tudi Rockefeller Philanthropy Advisors in Doctors Without Borders, kjer je deloval Dr. Richard Rockefeller.
  • Sahar Aziz – članica uprave od Egyptian American Rule of Law Association, ki je prav tako leta 2011 financiran s strani NED, in sicer v višini $73,000. Azizova je profesorica prava na Rutgers University Law School in ustanovna direktorica od Rutgers Center for Security, Race, and Rights. Azizova predava o nacionalni varnosti, kritični rasni teoriji (klasična ”liberalna CIA” propaganda), islamofobiji, in Bližnje vzhodnih zakonih. Azizova je bila leta 2021 dobitnica od Soros Equality Fellowship. Leta 2020 je bila imenovana za Middle Eastern and North African American National Security and Foreign Policy Next Generation Leader s strani super elitne New America Foundation, ki spada v omrežje ”liberalne CIA”. Azizova je članica uprave od ReThink Media, ki je prav tako financirana s strani vodilnih fundacij ”liberalne CIA, kot so Rockefeller Brothers Fund, Sorosova Open Society Foundations, Carnegie Corporation of New York, Ford Foundation, Ploughshares Fund, Proteus Fund in William and Flora Hewlett Foundation. Azizova je bila tudi non-resident Fellow pri Brookings Institution – Doha.
  • Radwan Ziadeh – član uprave od Center for the Study of Islam and Democracy; član svetovalne skupine Institute for Democracy and Electoral Assistance (IDEA) v Stockholmu; član svetovalne uprave od Islamic World Initiative pri super elitnem US Institute of Peace; član od super elitnega International Institute for Strategic Studies; bil Reagan–Fascell Fellow pri National Endowment for Democracy; bil Visiting Fellow od super elitnega Royal Institute of International Affairs; bil Visiting Scholar pri Center for the Study of Human Rights na Columbia University; ustanovitelj in direktor od Damascus Center for Human Rights Studies v Siriji; vodja od Syrian Commission for Transitional Justice; so-ustanovitelj in izvršni direktor od Syrian Center for Political and Strategic Studies v Washingtonu; bil Visiting Scholar na Carr Center for Human Rights na Harvard University, 2008 – 2009; je Prins Global Fellow na Hagop Kevorkian Center for Near Eastern Studies na New York University.

Libija

Abdurrahim El-Keib

Zelo očiten primer povezav z liberalnim establišmentom je bil tudi libijski tranzicijski premier Dr. Abdurrahim El-Keib (1950 – 2020), ki je imel dvojno libijsko/ameriško državljanstvo, ter je bil pred tem predsedujoči od Petroleum Institute v Združenih Arabskih Emiratih, katerega financerji so bili British Petroleum, Shell, Total in Japan Oil Development Company. El-Keib pa je postal tudi član od elitnega Club de Madrid , katerega najpomembnjši člani so Bill Clinton, Jose Maria Aznar, Jose Manuel Barroso, Carl Bildt, Jose Maria Aznar, Kevin Rudd, Mary Robinson, Helle Thorning-Schmidt, Herman von Rompuy, Guy Verhofstadt, Danilo Türk, Milan Kučan in ostali.
El-Keib je verjetno zaradi lepše javne podobe takratne libijske vlade preprečil, da skrajni islamist in terorist Abdul Hakim Belhadj, ki je bil vodja od Libyan Islamic Fighting Group in v glavnem (uradno) podprt s strani Katarja, leta 2012 ne postane minister za obrambo. Belhadj ima med vojno vso podporo Obamove administracije, posebno preko State Departmenta, ki ga vodi Hillary Clinton. Belhadj je bil tudi ena od osrednjih osebnosti, zaradi katerih se je zgodil napad, v katerem je umrl ameriški ambasador Stevens leta 2012. Jasno, tukaj je šlo v ozadju za CIA-jino operacijo, v kateri je sodeloval tudi State Department. Preko te operacije so s pomočjo skrajnih libijskih islamistov zbirali orožje in verjetno tudi ljudi, za vojno in skrajne islamste v Siriji in Iraku. Pomembna povezava pri tem je bila tudi Tručija z Erdoganom na čelu. Belhadj, hkrati tudi vodja od Tripoli Military Council, je bil odgovoren za pošiljanje tega orožja v Turčijo, ter bil med vojno tudi direktno povezan s Stevensom. Stevensov zadnji sestanek 11. septembra je bil ravno s turškim generalnim konzulom Alijem Sait Akinom. Obamova administracija in tožilstvo lažejo javnosti in vse lepo pometejo pod preprogo. Mediji pa tu pa tam napišejo kaj na to temo. Ta vpletenost Obame, State Departmenta, CIA in Stevensa, pri pošiljanju orožja najbolj skrajnim islamistom in teroristom v Sirijo in Irak, je bila jasno vidna kasneje, ko je bila večina njih oboroženih z ameriškim orožjem. To velja tudi za težko oborožitev. Tukaj je pomembno tudi dejastvo, da je bil takratni direktor od CIA super elitni neokoneservativec David Petreaus, ki je pred tem deloval v Iraku.
Belhadj kasneje postane vodja od Libyan Islamic Movement. Vendar tudi pri Belhadju izstopa njegova povezava z Johnom McCainom, tako kot pri ostalih skrajnih islamskih elementih za doseganje ciljev liberalne super elite na področju Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kasneje pa tudi v Ukrajini. McCain pa jasno, da tu deluje kot vodja od International Republican Institute, ki je kot že omenjeno, skupaj z NED in NDI pomembno sredstvo od CIA za ”šrijenje demokracije”. Ravno Belhadja, ki je bil pred tem konec 80ih džihadist v Afganistanu, je CIA leta 2004 zaradi povezav z Al-kajdo imela zaprtega na Tajskem in ga v vojni ”proti” terorizmu (nezakonito) izročila Gadafiju. McCainu se pri podpori Belhadju leta 2014 pridružita še neokonservativni senator Lindsay Graham in demokratski senator Richard Blumenthal. Lindsay Graham je nekje od leta 2003 redni gost od super elitne Munich Security Conference, bil edeleženec od Concordia Summit, skupaj z McCainom pa sta bila udeleženca od Ambrosetti Forum. Blumenthal pa je nekdanji sošolec od Billa in Hillary Clinton na Yale University, ter kasneje skupaj z McCainom član svetovalne uprave od elitnega Partnership for Public Service. McCain, Graham in Blumenthal se leta 2014 fotografirajo skupaj z Belhadjem, medtem, ko mu izročajo nagrado, kljub temu, da so vsi vedeli, da ima Belhadj direktne povezave z militantnimi skupinami, odgovornimi za napad na Stevensa. Kot tudi to, da Belhadj leta 2012 (verjetno tudi kasneje) vodi skrajne islamistične skupine v Siriji – seveda, direktno povezane s CIA in očitno tudi McCainom, ki je istočasno ”gost” skrajnih islamistov v Siriji.

McCain, Graham, Blumenthal in Belhadj

Pred tem dogodkom leta 2014, je Daveed Gartenstein-Ross iz Foundation for Defense of Democracies (FDD) leta 2013 objavil poročilo, v katerem Belhadja povezuje s skrajno tunizijsko džihadistično skupino Ansar al-Sharia. Glede na poročilo, je tunizijski preiskovalec Belhadja obtožil, da nudi zatočišče Abuju Iyadh al-Tunisiju, vodji od Ansar al-Sharia, po tem, ko je ta ubil dva tunizijska opozicijska voditelja, Chokrija Belaïda in Mohameda Brahmija. Tunizijski preiskovalec pa je tudi obtožil Belhadja, da ima dolgoletne povezave z Ansar al-Sharia, ter da je usposabljal njene člane. Libyan Islamic Fighting Group, ki jo je vodil Belhadj, je tudi nameravala financirati in oboroževati tunizijske salafiste za namene povezovanja verskih ekstremistov, da bi se v Severni Afriki ustvarila Islamska država. FDD je nastala leta 2001, kot odziv na 11. september. Predsedujoči od FDD je bil proti-migracijski dezinformator in top neokonservaticec James Woolsey, ki je bil, kot že omenjeno tudi direktor od CIA. V FDD pa delujejo tudi Paula Dobriansky, Jeane Kirkpatrick, Clifford May, Richard Perle, William Kristol, Max Kampelman, Joseph Lieberman, Jack Kemp, Jack Sullivan (Bideonva administracija), Kelly Ayotte, Eric S. Edelman, General Michael V. Hayden, General H. R. McMaster, Leon Panetta – CIA, Newt Gingrich in ostali. Iz financerjev FDD-ja je jasno razvidno, da gre za neokonservativni krog, ki je tesno povezan z Izraelom, liberalnim establišmentom, kot tudi s ”konservativno CIA”. Ti posamezniki iz FDD, kot so Kirkpatrick, Kemp in Dobriansky, pa so povezani tudi z IRI od McCaina. Dobriansky pa je povezana tudi z NED, kjer je bila dolgoletna direktorica. Top neokonservativka Nina Rosenwald, ki je med drugim donirala za FDD, pa je bila v 80ih direktorica pri NDI, katerega vodi Madeleine Albright.
Belhadj, ki uživa vso podporo McCaina in Obamove administracije, je istočasno s strani ameriške obveščevalne marca 2015 osumljen, da je vodja od Libijske veje od ISIS.136https://insider.foxnews.com/2015/03/02/catherine-herridge-isis-has-turned-libya-new-support-base-safe-haven Nihče nič ne ukrepa. Takšne informacije ameriške obveščevalne službe, so bolj hrana za ljudstvo. Takratni Director of National Intelligence je super elitni General James Clapper, ki je med drugim leta 2016 govorec na Sedona Forum od McCain Institute for International Leadership, katerega ustanovitelj je ravno McCain.
Britanska vlada pod vodstvom konservativne Therese May se je skrajnemu islamistu in teroristu Belhadju leta 2018 opravičila v imenu Velike Britanije, ker je ta pomagala pri njegovi izročitvi Gadafiju. Takratni premier je bil super elitni Tony Blair, tesen sodelavec Busheve administracije v vojni proti Iraku. Belhadjeva žena, ki je bila za časa izročitve noseča, pa naj bi od britanske vlade prejela £500,000. Opravičilo britanske vlade je pozdravila pravno postopkovna nevladna organizacija Reprieve, za katero je leta 2012 kot svetovalka delala prej omenjena Atiaf Al-Wazir iz NED in Human Rights Watch. Reprieve spada v omrežje ”liberalne CIA”, zato se tudi zavzema za skrajne ”človekove pravice”.

Financerji od Reprieve leta 2020 –

»Clifford Chance Foundation … David and Elaine Potter Foundation. European Commission … [UK] Foreign Commonwealth and Development … Joseph Rowntree Charitable Trust … People’s Postcode Lottery … Sigrid Rausing Trust«137https://reprieve.org/wp-content/uploads/sites/2/2021/10/Reprieve_ImpactReport2020_WithFinancialStatementsAMENDED.pdf; dostop 16.3.2022

Takšne pravne ”človekoljubne organizacije” kot je Reprieve, ki v imenu človekovih pravic zagovarjajo skrajneže in teroriste, so v omrežju ”liberalne CIA” stalnica. Pri tem ne smemo zanemariti, da je tudi ”konservativna CIA” tesno povezana z najbolj skrajnimi desničarskimi politiki, atentati in vodji oddelkov smrti, predvsem v Južni Ameriki, pod pretvezo boja proti komunizmu. Organizacije, kot je Reprieve, zelo očitno delujejo skladno in za interese liberalnega establišmenta za širjenje globalizma –

»Many experts consider that previous secret joint operations of CIA and al-Qaeda give the bases to assume that Belhaj and his 35-thousand Islamic army are considered by the USA as the effective tool for violent overthrow of political regimes in Syria and Iran, for creation of “manageable chaos” in the region of Middle East, necessary for realisation of “vested” interests. Overthrow of the national governments can break the established balance of forces of the given region and to project evident superiority of the main US allies – Qatar and Saudi Arabia. In Syria [2012] Belhaj actually supervises over the foreign terrorist groups camouflaged under the name of “fighters of the Syrian resistance”. … In August [2012] radical Islamites from al-Qaeda, being earlier so-called “allies” of the USA and NATO, started to emphasize publicly their presence in Libya by means of organization of terrorist attacks, directed principally against diplomatic representations. … The pro-American government of Libya refuses to recognise obvious strengthening of Islamites in the country. The Prime Minister Abdurrahim El-Keib asserts that recent terrorist attacks against US consulate and other foreign mission are carried out not by jihadists but fellow fighters of Muammar Gaddafi. At the same time, Washington recognized recently the fact of fulfilment of terrorist attacks by jihadists of al-Qaeda. According to official statement of US Director of National Intelligence, the attack against US consulate in Benghazi was the conscious and planned act of terrorism, executed by extremists. As specified herewith, the organizers of terrorist attack were related to the alignment, being in close concerning or sympathy for al-Qaeda.It seems the worst fears of experts, unanimously warning that after accession to power in Libya of jihadists like Abdelhakim Belhaj, assisted by “western sponsors”, militant al-Qaeda will start a new chapter of terrorist war against the USA and Allies. Some experts have already predicted real possibility of repetition of 9/11 tragedy138https://www.news24.com/News24/does-the-usa-bring-up-new-bin-laden-20121006

Padec Morsija

Morsi je bil obtožen aretacije in mučenja protestnikov, zaradi česar je po pisanju Al-Jazeere s strani Muslimanske bratovščine umrlo vsaj 817 protestnikov. Skupaj z Morsijem je leta 2013 aretiranih tudi več višjih predstavnikov Muslimanske bratovščine. Morsija poleg nasilja in smrti protestnikov, obsodijo tudi zaradi izdaje državnih skrivnosti Katarju, ključnemu financerji Muslimanske bratovščine, kot tudi vohunjenja za palestinsko islamsko skupino Hamas. V nasilju egiptovske vojske pod poveljstvom al-Sisija, naj bi bilo ubitih vsaj 1150 podpornikov Muslimanske bratovščine.
Skrajni Youssef Qaradawi pa je še naprej pozival Egipčane naj podprejo odstavljenega Morsija, se spopadejo z vojsko, ter pri tem izrekel številne fatwe in tudi pozival na džihad. Ti Qaradawijevi pozivi k nasilju oz. džihadu proti vojski in varnostnim silam so deloma obrodili sadove v Sinaju, saj so islamski militanti v kratkem obdobju po odstavitvi Mursija, ubili nekaj sto pripadnikov varnostnih sil, ki so varovali mejo med Egiptom in Gazo, kar je (očitno) ogrožalo povezave egiptovske Muslimanske bratovščine s Hamasom (palestinsko bratovšćino), z Al-Kajdo in ostalimi ekstremisti.
Prvotno smrtno obsodbo Morsija s strani egiptovskega sodišča je Amnesty International (del ”liberalne CIA”) imenovalo za šarado, ki temelji na ničnih in neveljavnih postopkih.

Vse prisotni Qaradawi, pa je po mnenju Danca Jakoba Skovgaard-Petersena, ki je Qaradawijev poznavalec, tudi odgovoren za proteste, ki so sledili po objavi Mohamedove karikature v danskih medijih, zaradi česar so izbruhnili neredi v Bejrutu in izbruhnil požar na danskem veleposlaništvo v Bejrutu.

Pomembna stvar glede Morsija in skrajne Muslimanske bratovščine je bila, da ko so prišli na oblast, so poskušali vpeljati zakon Civil Society Organizations, ki naj bi bil še bolj strog kot Mubarakov očitno sporni Law 84/2002. Mubarak je malo pred svojo odstavitvijo zaprisegel pred UN Human Rights Council, da bo zakon ponovno pregledal. Morsijeva objava novega zakona se je zgodila 29.5.2013, 3. julija pa je bil Morsi odstavljen. Ta zakonodaja se je nanašala na delovanje nevladnih organizacij, saj naj bi imela preko tega zakona Muslimanska bratovščina popoln nadzor nad vsemi vidiki državljanskega delovanja. Za to zakonodajo bi Morsijeva vlada ustanovila ”koordinatorski odbor”, ki bi imel široka pooblastila za odločanje o vseh zadevah v zvezi s tujim financiranjem nacionalnih organizacij, ter za licenciranje in delovanje tujih nevladnih organizacij v Egiptu. Koordinatorski odbor bi imel tudi moč, da določi če se egiptovske nevladne organizacije lahko pridružijo tujim omrežjem ali sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, vključno z UN. Kot tudi še celo vrsto omejitev in nadzora nad nevladnimi organizacijami.
Na splošno bi se s to odločitvijo skrajne Muslimanske bratovščine, da se striktno nadzoruje ali celo prepove delovanje in financiranje določenim tujim ”nevladnim organizacijam” strinjal, če ne bi šlo za takšne ekstremiste, in da so po sistemu, ki so ga prepovedali, prišli na oblast. V tem primeru se zdi, da ”demokratizacija” Muslimanske bratovščine, ki je bila vodena preko liberalnega establišmenta/CIA ni šla po načrtih, saj je Muslimanska bratovščina že pred tem vpeljevala striktne muslimanske zakone, zato verjetno tudi posredovanje in posledično njihova odstavitev iz oblasti.

Cairo Institute for Human Rights Studies

Tej odločitvi Muslimanske bratovščine glede delovanja nevladnih organizacij je takoj, že naslednji dan, torej 30. maja, nasprotovala cela vrsta nevladnih organizacij.139https://cihrs.org/the-muslim-brotherhood-lays-the-foundations-for-a-new-police-state-by-exceeding-the-mubarak-regimes-mechanisms-to-suppress-civil-society/?lang=en Če bi analiziral vse te podpisnike, ki so nasprotovali zakonodaji o delovanju nevladnih organizacij, bi verjetno za večino potrdil, da so del omrežja ”liberalne CIA”. Eden teh na seznamu je Cairo Institute for Human Rights Studies (CIHRS), ustanovljen leta 1994 in je že recimo leta 1999 prejel $40,000 od National Endowment for Democracy. Inštitut pa je tudi član od Euro-Mediterranean Human Rights Network (Euro-Med), katerega financerji leta 2022 so –

»Open Society Foundations … Sigrid Rausing Trust … European Union … Sida (Swedish International Development Cooperation Agency) … Heinrich Böll Foundation«140https://euromedrights.org/about-us/who-we-are/#our-donors; dostop 24.4.2022

Euro-Mediterranean Human Rights Network

Najpomembnejša člana od Euro-Med prihajata ravno iz omrežja ”liberalne CIA”, to sta Human Rights Watch in Amnesty International. Euro-Med pa je bil v preteklosti financiran tudi s strani Ford Foundation.
Pomemben je tudi podatek, da je so-ustanovitelj in direktor od CIHRS Bahey el-Din Hassan, hkrati še član uprave od Middle East and North Africa Division – Human Rights Watch; član uprave od Euro-Med; član uprave od International Center for Transitional Justice. Leta 2020 ga egiptovske oblasti v odsotnosti obsodijo na 15 let zapora zaradi ”objavljanja lažnih novic” in ”žalitve sodnega sistema”.
Bahey el-Din Hassan je poleg tega še glavni svetovalec od Egyptian Human Rights Forum141https://www.middleeasteye.net/news/egypt-bahey-eldin-hassan-jail-anti-government-advocacy, katerega egiptovska oblast z Al Sisijem na čelu in Savdska Arabija obtožujeta, da je tesno povezan z Muslimansko bratovščino in Katarjem. Hassana in ostale iz foruma pri tem branijo klasična sredstva ”liberalne CIA”, kot je s strani Sorosa močno financirani Human Rights Watch, Amnesty International, Human Rights First in ostali.142https://www.frontlinedefenders.org/en/statement-report/reprisal-against-human-rights-defender-mohamed-soltan-human-rights-advocacy

George Soros – Princ Turki al-Faisal

Pri tem zopet bode v oči, kako liberalni establišment ponovno podpira/kontrolira obe strani. Če pogledamo samo Sorosa, je tako kot ključni financer prisoten tako pri Human Rights Watch, kot tudi je v zelo tesnih odnosih s samim savdskim vrhom, ki financira egiptovskega predsednika Al-Sisija. Tako je Soros ravno v tistem času, od leta 2016 s top financerjem islamskega terorizma princem Turkijem al-Faisalom (član od MSC, 2015 –) član svetovalne uprave pri Munich Security Conference. Turki al-Faisal pa je bil od leta 2008 upravitelj in kasneje svetovalec od Sorosove International Crisis Group, če izpostavim samo ti dve povezavi. Poleg tega, da je nasploh Rockefellerjevo omrežje od druge svetovne vojne ključni savdski zaveznik. Soros je bil leta 2008 tudi ena od osrednjih osebnosti od Jeddah Economic Forum, ki se ga je jasno udeležil tudi princ Turki al-Faisal, poleg njiju pa še Alan Greenspan, pomemben financer ”liberalne CIA” Richard Branson, top sredstvo ”liberalne CIA” Muhammad Yunus, palestinski premier Salam Fayadh in ostali. V preteklosti pa so bili govorci na forumu še George H. W. Bush, Bill Clinton, Hillary Clinton, Recep Tayyip Erdogan in ostali. Vsaj leta 2011 in 2014 sta bila med drugim Soros in princ Turki al Faisal skupaj udeleženca pri World Economic Forum, kjer je princ redni udeleženec. Poleg tega pa je bil Obama, katerega je na oblast spravila Rockefellerjeva in Sorosova naveza preko ”liberalne CIA” tesen zaveznik Savdske Arabije tako v Siriji, kot v Severni Afriki. Zato se zdi to vse skupaj samo predstava za javnost. Zelo pomembna in zanimiva je povezava Turkija al-Faisala pri Rockefellerjevi Asia Society (Maurice R. Greenberg; Henrietta H. Fore; John D. Rockefeller IV; Washington SyCip; Tom Brokaw; Carl Spielvogel; John D. Rockefeller 3rd; Roy M. Huffington; John C. Whitehead; Richard C. Holbrooke; Nicolas Berggruen; Evan G. Greenberg; John D. Negroponte; Charles P. Rockefeller; Nicolas Rohatyn; Kevin Rudd; Stephen A. Schwarzman), kjer je upravitelj. So-predsedujoči upravi od Asia Society je super elitni John L. Thornton (Goldman Sachs), med drugim znan kot mentor top sredstva ”konservativne CIA” Stevea Bannona. Princ Turki al-Faisal pa je bil tudi udeleženec od Clinton Global Initiative. In kot že omenjeno prej, je princ Turki al-Faisal upravitelj od Oxford Islamic Center na Oxford University, kjer je pred njim deloval ravno skrajni Qaradawi. Princ Turki al-Faisal je tudi Lamont Lecturer na Belfer Center for Science and International Affairs, katerega vodstvo predstavljajo top predstavniki liberalnega establišmenta, tesno povezani s Council on Foreign Relations in Trilateral Commission. Hkrati s tem položajem na Harvard University pa je princ tudi gostujoči ugledni profesor na Georgetown University, kjer deluje s CIA in Pentagonom tesno povezani CSIS. Princ Turki al-Faisal je skupaj s pomembnimi predstavniki savdske kraljeve družine tudi član mednarodnega svetovalnega odbora od National Council on U.S.-Arab Relations, katerega član je tudi nekdanji direktor od CIA David Petareus, sicer tudi član uprave od Concordia Summit (Danilo Türk), kjer je bil al-Faisal govorec vsaj leta 2015. Vsaj leta 2006 pa je bil al-Faisal tudi govorec pri Council on Foreign Relations, torej v času, ko je bil David Rockefeller častni predsedujoči. Leta 2014 pa je bil al-Faisal govorec pri Sorosovi European Council on Foreign Relations (Danilo Türk; Tanja Fajon; Samuel Žbogar).
George Soros in prince Turki Al-Faisal sta bila skupaj z ostalimi globalisti julija 2021 podpisnika pisma voditeljem držav G7 (Joe Biden; Justin Trudeau; Ursula van der Leyen; Anglea Merkel; Boris Johnson; Mario Draghi; Emanuel Macron) za množično cepljenje proti COVID-19 v revnejših državah. Med vsemi vidnejšimi strankami znotraj EU, ki so članice G7, samo podporniki od Alternative für Deutschland in Marine Le Pen niso podporniki tega. Med vidnejšimi podporniki cepljenja tudi pro-globalistični Save the Children, ActionAid, Global Citizen, National Union of Students, in WaterAid.143https://www.savethechildren.org.uk/news/media-centre/press-releases/world-leaders-demand-g7-vaccinate-world

International Peace Institute

Izpostavil bi še vlogo al-Faisala kot člana mednarodnega svetovalnega odbora (vsaj od leta 2008 – ) od medverskega in UN-ovega International Peace Institute (Antonio Guterres; Kofi Annan; Kevin Rudd; Mortimer Zuckerman; Jean Todt; Sheikh Abdullah bin Zayed Al-Nahyan; Rita Hauser; Ban Ki-moon; David Hamburg; Bishop Camillo Ballin; Amy E. Gordon – John D. & Catherine T. MacArthur Foundation; Whitney MacMillan – Cargill; Vitaly Churkin), katerega ustanoviteljica leta 1970 je bila Ruth Forbes Young, prvo-razredno zelo prikrito CIA sredstvo, katere družina je bila tesno povezana z Leejem Oswaldom in liberalnim establišmentom/CIA. Ruth sicer članica super elitne družine Forbes, ter bila članica od World Federalist Movement, ki je pomembno sredstvo globalne integracije. Sam inštitut zelo povezan z arabskimi interesi, ter financiran preko ”liberalne CIA” in številnih EU držav.

Financerji inštituta leta 2019 –

»Abdulaziz Saud Al-Babtain Cultural Foundation. Al Bakara Banking Group. Bill & Melinda Gates Foundation. Geneva Water Hub. Global Initiative Against Transnational Organized Crime. Humanity United. MONASH University. One Earth Future Foundation. Save the Children. WEM Foundation«144https://www.ipinst.org/wp-content/uploads/2020/11/2019-IPI-AR.pdf; str. 29

Financerji inštituta v obdobju 2012/2013, poleg številnih EU držav še –

»Qatar … United Arab Emirates … The Hauser Foundation … Carnegie Corporation of New York … John C. and Chara C. Haas … WEM Foundation, Mortimer Zuckerman«145https://web.archive.org/web/20130410165005/http://www.ipinst.org/about/support-ipi.html; dostop 25.4.2022

Financerji inštituta leta verjetno cca. 2007/2008, ko je prince Truki al-Faisal že član mednarodnega svetovalnega odbora –

»Carnegie Corporation of New York. William and Flora Hewlett Foundation. Ford Foundation. John D. and Catherine T. MacArthur Foundation. Rockefeller Foundation. Rockefeller Brothers Fund. Guggenheim Foundation. United Nations Foundation. United States Institute of Peace. Scherman Foundation«146https://www.sourcewatch.org/index.php/International_Peace_Academy; dostop 25.4.2022

Medtem, ko je recimo Annie Rubin, višja sodelavka za digitalne in socialne medije pri Rockefeller Foundation, imela predtem podobno vlogo pri International Peace Institut.

Leta 2012 pa je bil financer od inštituta, kot že omenjeno, v višini $375,000 tudi super elitni pedofil Jeffrey Epstein, v nekem obdobju pa je financer tudi George Soros.147https://steigan.no/2019/08/hvorfor-ga-epstein-millioner-til-terje-rod-larsens-organisasjon/ V tem obdobju je bil predsednik inštituta Terje Rød-Larsen, ki je pred tem, leta 1996 bil član administracije od Trilateralca Thorbjørna Jaglanda, tesnega prijatelja od Georga Sorosa in Jeffreya Epsteina. Rød-Larsen je moral zapustiti administracijo zaradi davčnega škandala, vendar kljub temu ostaja v tesnih povezavah z Jaglandom, predsednikom Sveta Evrope, ki je izpostava liberalnega establišmenta oz. sredstvo ”liberalne CIA”. Rød-Larsen si je od Epsteina sposodil $130,000, ki naj bi mu jih vrnil preko International Peace Institute, čeprav revizija od super elitnega KPMG (top financer in promotor ”liberalne CIA”) vsaj uradno ne najde dokazov, ki bi to potrdili. Leta 2020 Rød-Larsen odstopi s položaja pri IPI. V 90ih pa je bil Rød-Larsen United Nations Special Coordinator for the Middle East Peace Process in osebni predstavnik generalnega sekretarja za Palestine Liberation Organization in Palestino.
Rød-Larsen je bil tesen prijatelj od še enega člana super elite in sicer milijarderja Leona Blacka, s katerim sta bila redna gosta v Epsteinovi palači. Black vseskozi deluje kot pomembna moralna podpora Epsteinu – jasno zakaj. Med drugim je Leon Black plačal Epsteinu $158 milijonov za njegovo finančno svetovanje v obdobju 2012 – 2017, torej po tem, ko je bil Epstein leta 2008 že obsojen zaradi pedofilije. Po trditvah naj bi ti nasveti Blacku prinesli vsaj $2 milijardi.148https://www.cnbc.com/2021/01/25/apollos-leon-black-to-retire-as-ceo-but-remain-chairman-after-he-is-cleared-in-internal-epstein-probe.html Black je pred tem trdil, da je Epsteinu plačal vsega $50 milijonov. Black je nato v stilu ”liberalne CIA” doniral $200 milijonov za ”iniciative spolne enakosti” in podobnih votlih fraz, kot je pomoč žrtvam domačega nasilja, spolnih napadov in trgovine z ljudmi. Leon Black je bil pred princem al-Faisalom tudi upravitelj od Rockefellerjeve Asia Society; bil član nacionalnega svetovalnega odbora od Rockefellerjeve JP Morgan Chase, kjer je istočasno član tudi Mortimer Zuckerman, ki ga najdemo kasneje kot pod-predsedujočega v International Peace Institute; kot tudi je ustanovni član (2011 – ) od Putinovega Russian Direct Investment Fund, katerega član postane (cca. 2014 – ) tudi Ahmad Mohamed Al-Sayed iz Qatar Investment Authority, katere predsedujoči Shaikh Mohamed Al-Thani (Qatar Foundation) je skupaj s princem al-Faisalom upravitelj od Oxford Centre for Islamic Studies. Black pa je tudi so-ustanovitelj od Apollo Global Management, ki je pomemben financer od Council on Foreign Relations, kjer je bil član od leta 1980 – 1985 in je sedaj član od 2002 dalje. Leon Black je tudi predsedujoči od Rockefellerjevega Museum of Modern Art; upravitelj od Dartmouth College; upravitelj od Mt. Sinai Hospital; član od super elitnega Partnership for New York City; upravitelj od Lincoln Center for the Performing Arts; upravitelj od The Jewish Museum. Black, ki je hkrati tesno povezan s Putinovimi oligarhi, je hkrati tudi tesno povezan s Trumpom in delno tudi z njegovim zetom Jaredom Kushnerjem.
Leon Black je bil med drugim tudi financer od International Peace Institute v višini $950,000, prvič je doniral $200,000 januarja 2015, ter nato še $750,000 maja leta 2015. Ta vsota je znašala več kot 10% proračuna od inštituta.149https://www.dn.no/politikk/the-international-peace-institute/jeffrey-epstein/terje-rod-larsen/leon-black-did-like-his-adviser-jeffrey-epstein-gave-anonymously-to-un-affiliated-think-tank/2-1-897114
International Peace Institute pa je skupaj z ostalimi fundacijami in organizacijami iz omrežja ”liberalne CIA” financer od pro-migrantskega World Refugee Council.

Egyptian Human Rights Forum

Če se vrnem nazaj na Egyptian Human Rights Forum
Vsi podpisani iz tega omrežja ”liberalne CIA” so med drugim zanikali, da ima Egyptian Human Rights Forum povezave s terorizmom in Muslimansko bratovščino. Kar seveda ne drži.

Mohamed Soltan

Lep primer je med drugim Mohamed Soltan, egiptovsko ameriški ”zagovornik človekovih pravic” (očitno sredstvo ”liberalne CIA”), je tesno povezan z Muslimansko bratovščino in bil tudi eden vidnejših udeležencev proti-Mubarakove ”revolucije” in kar je zelo pomembno, malo pred tem (2008) bil vneti član Obamove predsedniške kampanje, ki je bila pomemben financer in promotor skrajne Muslimanske bratovščine. Soltan pa je imel pri tem tudi podporo s strani svojih prijateljev iz Ohio State University, saj so mu pomagali pripraviti majice za mlade ”protestnike” v Egitu med protesti na trgu Tahrir leta 2011. Po tem je imel Soltan turnejo po ameriških univerzitetnih kampusih, kjer je govoril o svojih izkušnjah. Še pred temi dogodki leta 2011, je bil Soltan udeleženec proti-izraelskih protestov v Ohiu, kjer je z megafonom vodil množico, da so peli genocidno proti-židovsko pesem “Khaybar”, ki je najbolj pomembna prispodoba židovsko-islamskega boja. Zgodba ”Khaybara” se, glede na večino islamskih virov konča z ubojem tisoče Židov, vključno z ženskami in otroci. Sodeloval pa še pri drugih protestih v podporo Hamasa, kot je bil leta 2009 Viva Palestina Hamas, ki ga je organiziral George Galloway, ki deluje močno po modelu sredstev ”liberalne CIA”. Tako je bil Soltan ”prostovoljec” tega konvoja, kar je posnela tudi iranska Press TV, kjer Soltan pove –

»The Egyptian government, not the Egyptian people, because the Egyptian government is not allowing us because they are a puppet for the American and the Israeli regime. We need to be there. We should have been on the border of Rafah and entering Gaza today to be with the people of Gaza to tell them that we came from half way across the world to be with you on the anniversary of a holocaust, the second holocaust. And that’s what we try to do, but instead we’re here standing in Aqaba in front of the consulate asking God that he open the borders for us and help us get through Gaza so we can be there with our brothers in solidarity with our brothers in Gaza150https://pjmedia.com/tatler/2015/03/09/the-lies-behind-freesoltan-no-mohamed-soltan-is-not-a-humanitarian-activist-n199324

Povsem normalen pojav, da takšen ekstremist kot je Soltan vseskozi kritizira režim v ZDA, hkrati intenzivno sodeluje v predsedniški kampanji novo izvoljene lutke tega režima, in na koncu, kot je v Soltanovem primeru iz leta 2015, jokca za pomoč ta isti režim, da mu pomaga priti iz zapora. Seveda mu režim ustreže, ker potrebuje takšne ekstremiste, da delajo radikalizacijo in razdor v (multikulturni) družbi. Še več, tega ekstremista prodaja javnosti kot žrtev in ga dvigne še na višji položaj družbene lestvice, nad večino ostalih, ker izpolnjuje njihove cilje.

Soltana leta 2013 obsodijo, ker je bil organizator in vodja nasilnih protestov v imenu Muslimanske bratovščine med pro-Morsijevimi izgredi v mošeji Raba’a Al Adeyawa. Med in po obsobi se Mohamed prodaja kot ”nedolžni humanitarni aktivist” in ”politični zapornik”, ”liberalna CIA” in mediji pa propagirajo to njegovo lažno podobo javnosti. Ta propaganda se je dogajala tudi preko Twitterja kot #FreeSoltan. Prispevek od ABC News leta 2013 med protesti –

»An Egyptian-American, Soltan, 25, joined the Anti-Coup Alliance after former president Mohamed Morsi was ousted. Soltan became one of the main liaisons between the Muslim Brotherhood, the Anti-Coup Alliance and foreign press and ABC News saw him in action during a visit to Raba’a Al Adeyawa two weeks ago. His iPhone 5 always in hand, he moved seamlessly between meetings with former Brotherhood ministers to strategy sessions with the Anti-Coup social media team.«151https://pjmedia.com/tatler/2015/03/09/the-lies-behind-freesoltan-no-mohamed-soltan-is-not-a-humanitarian-activist-n199324

Ko je bil na sodišču, se je Soltan seveda predstavljal kot ”humanitarni aktivist”, ki je bil po naključju ujet v avgustovske dogodke leta 2013. Soltanovi podporniki, ki so se udeležili sojenja, ter njegovi sorodniki in podporniki v ZDA so preko Twitterja lažno zatrjevali, da nima nikakršnih političnih povezav, ter da je samo ”humanitarni aktivist”. To se je dogajalo preko #FreeSoltan.

»A website calling for Mohamed Soltan’s release says he was not a member of the Brotherhood, describing him as a U.S.-educated peace activist who was involved in youth events and charities. The website shows pictures of him lying emaciated on a stretcher while in detention152https://www.reuters.com/article/us-egypt-court-brotherhood-idUSKBN0N30E620150412

O Soltanovi pomembni vlogi v Muslimanski bratovščini med nasilnimi protesti naj bi pisal tudi The Australian v članku Soltan in firm control of the Rabaa operations war room, ki pa sedaj ni več dosegljiv.

»Just after 9pm on Tuesday (5am yesterday AEST), the tacticians of the Muslim Brotherhood went into a small room off the Rabaa al-Adawia mosque in Nasr City, an outer suburb of Cairo, to decide the night’s battle plan. …
They had declared there would be “a million person march”, so expectations were high.
In this undeclared war with Egypt’s army, tactics are kept a secret until the last moment. At 9.15pm, Mohamed Soltan, one of the communications team of “The Anti-Coup Movement” based at the mosque, walked back into the room.
“Ten o’clock at military intelligence,” he said. “We’ve already got a demonstration going to the presidential palace, but another one will be going to the military intelligence building.”
From this mosque the Muslim Brotherhood is running its campaign to reinstate Mohammed Morsi, who was sacked from the presidency by the army on July 3.
Tonight we’re in the communications room which is bustling with media, Muslim Brotherhood officials and teams of young men and women who look like they’re running an election campaign.
Requests by foreign journalists are given top priority – reflecting an instruction from Brotherhood officials to get their “anti-coup message” out to the world153https://pjmedia.com/tatler/2015/03/09/the-lies-behind-freesoltan-no-mohamed-soltan-is-not-a-humanitarian-activist-n199324

Salah Soltan

Njegov oče Salah Soltan je bil vidnejši član Muslimanske bratovščine, vplivni muslimanski učenjak in skrajni pridigar v mošejah, ki je bil v Morsijevi vladi namestnik ministra za islamske donacije. Salah je bil nato obsojen na smrt zaradi, glede na obtožnico, financiranja teroristične skupine in članstva v oboroženi milici. Salah je bil leta 2007 izgnan iz ZDA zaradi ekstremističnih izjav, zaradi česar tudi ne dobi ameriškega državljanstva. Ko se bolj poglobimo v to zgodbo vidimo, za kakšne skrajneže v resnici gre. Salah je bil rezidenčni učenjak pri Noor Islamic Cultural Center of Dublin, v Ohiu, katerega ustanovitelj je bil Hany Saqr, predtem vodja od Omar Ibn El-Khattab Mosque v Columbusu. Zvezne oblasti so obtožile terorističnih zločinov tri moške, ki so obiskovali mošejo Omar, kar se je dogajalo med 2003 – 2007.154https://dailycaller.com/2015/10/19/ohio-mosque-at-center-of-one-woman-protest-accused-of-muslim-brotherhood-ties/ V tem obdobju okoli leta 2009 Fathima Rifqa Barry, zapusti svoje starše, člane od Noor Islamic Cultural Center, ker ima mošeja povezave s teroristi. Barryeva, ki je pred tem postala kristjanka, se ne upa vrniti svojim radikaliziranim staršem, zaradi strahu da bi jo oni ali njihovi prijatelji ubili. Saqr, ki se je na vse načine zagovarjal, da o vsem tem nič ne ve, je bil v arabskih medijih citiran kot višji ameriški voditelj skrajne Muslimanske bratovščine.155https://freebeacon.com/national-security/muslim-brotherhood-tied-activist-to-host-fundraiser-for-dem-rep-gerry-connolly/ Saqr se je tako leta 2014 udeležil zbiranja sredstev za Gerrya Connollya iz Demokratske stranke, ki sta ga organizirala pro-Morsijeva zaveznika Muslimanske bratovščine Akram Elzend in Sameh Elhennawy. Oba med drugim v podporo Morsiju organizirala tudi anti-semitsko zborovanje. Elhennawy je ustanovitelj od pro-Morsijeve Egyptian Americans for Democracy and Human Rights, katere vodja je Hany Saqr.

»“The leader of the mosque, Dr. Hany Saqr, was previously an imam for another area mosque at the same time the largest known Al Qaeda cell in the U.S. since 9/11 was operating out of the mosque,” the document read. “Additionally, Dr. Saqr was identified in exhibits submitted by the Department of Justice in a recent terrorism finance trial in Texas as being one of the leaders of the Muslim Brotherhood in North America — an international organization responsible for birthing virtually every Islamic terrorist organization in the world, including Al Qaeda.”
The center also is affiliated with Dr. Salah Sultan, a “cleric alleged photographed with terrorist leaders designated as such by the U.S. government,” according to the document, and frequently hosts “extremist speakers” who have allegedly made statements supporting violence and terrorism.
[John] Stemberger [odvetnik od Fathime Barry] also claims the Noor Center has been “directly tied” to an ongoing probe into Somali-American youths who fled the U.S. to train in terror camps operated by the Al Qaeda-linked Al-Shabaab terror organization

Skrajna islamista Qaradawi in Salah Sultan

Govorec med zbiranjem finančnih sredstev pri Noor Islamic Cultural Center, je bil vsaj leta 2004 egiptovski salafist Wagdi Ghoneim, znana radikalna osebnost Muslimanske bratovščine, ki je bil kasneje istega leta aretiran in naslednje leto zaradi kršenja imigrantskega statusa deportiran iz ZDA – zaradi zagovarjanja terorizma in verskega ekstremizma. Ghoneim, ki je tesno povezan s Hamasom, je bil tudi zbiralec finančnih sredstev od ”dobrodelne” KindHearts v Ohioju, ki je bila prav tako povezana s Hamasovo Holy Land Foundation for Relief and Development in z Al-Kajdino Global Relief Foundation. V tistem času je služil tudi kot imam pri Islamic Institute of Orange County. Zaradi verskega ekstremizma je bil kasneje tudi aretiran in deportiran iz Južne Afrike. Po deportaciji iz ZDA, in po izgonu iz Velike Britanije in Bahreina, se Ghoneim leta 2013 preseli v vilo, v skrajni Muslimanski bratovščini prijazni Katar, od koder naj bi se povezoval z raznimi terorističnimi skupinami. Ghoneim je bil podpornik Morsija in dejal, da je vsak, ki protestira proti Morsiju Kafir – nevernik v boga. Ghoneim je bil pogosto tudi govorec pri raznih evropskih organizacijah, ki so povezane z Muslimansko bratovščino, kot so Unione delle Comunità e Organizzazioni Islamiche in Italia (direktno povezana z European Council for Fatwa and Research od Qaradawija, kot tudi z Tariqom Ramadanom), Islamic Cultural Centre of Ireland in League of Swiss Muslims. UCOII je ena vodilnih islamskih ustanov v Italiji. 17.4.2017 je Ghoneim odobraval napade na Koptske cerkve, ker so Kopti podpirali el-Sisija. Egiptovske oblasti Ghoneima leta 2017 obsodijo na smrt v odsotnosti.
Lahko bi šel še v nedogled kateri islamski skrajneži so bili vse še povezani z Noor Islamic Cultural Center.
Republikanski senator Mike DeWine pa je eden tistih, ki je bil povezan z Noor Center po drugačni plati. DeWine je leta 2006 zbiral finančna sredstva za svojo politično kampanjo, ko je tam kot verski direktor deloval Salah, ki je moral nato naslednje leto zaradi svojega ekstremizma zapustiti ZDA. DeWine pa je samo nadaljeval to, kar so pred njim počeli že George W. Bush, Tim Kaine, Hillary Clinton, Nancy Pelosi in ostali.

»Mike DeWine spent his time in the US Senate fighting against radical islamic terrorists. We reject any association with radicals, anti-semites, or anyone who preaches terrorism and jihad. That’s one of the reasons we’ve supported President Donald Trump’s travel ban in the US Supreme Court.
DeWine’s spokesman declined to give any examples of DeWine’s work in Congress against the jihad ideology.
DeWine played the “useful idiot” in covering up the mosque’s entanglement with Soltan, said [Robert] Spencer [vodja od JihadWatch – v glavnem proti-muslimanska sovražna skupina, ki je del ”konservativne CIA”; Spencer povezan z Intelligence Summit od CIA in Mossadom; predavatelj pri FBI in raznih z vojsko in obveščevalnimi službami povezanimi zveznimi organi, tudi preko State Departmenta], adding:
The problem is that whenever politicians in the United States want to have an outreach event at a Muslim organization, they end up more often than not partnering with the Muslim Brotherhood because most Muslim groups in the United States are tied to the Brotherhood and [politicians] do not know where to find the facts about the organizations156https://www.breitbart.com/midterm-election/2018/05/01/dewine-took-funds-from-leaders-jihad-tied-mosque/

Kot je dejal islamski strokovnjak iz Ohia Patrick Poole, je bil Salah integriran v vseh islamskih inštitucijah v Columbusu, kot sta poleg Noor Center še The Islamic Society of Greater Columbus, Sunrise Academy — zasebna islamska šola, pridigal pa je v še več ostalih mošejah. Poleg tega je bil Salah islamski svetovalec za vodilno islamsko avtoriteto za oblikovanje pravil v ZDA Fiqh Council of North America. Salah je napisal tudi preko 20 knjig, eno z naslovom Muslim Participation in the American Elections. Ko je bil Salah še v ZDA, je predaval še v Washingtonu, New Jerseyu, Detroitu, Dallasu, San Diegu, Montrealu, Kairu, Kuvajtu, Bahrajnu, Katarju, kot tudi v Jeddahi, Medini in Meki v Savdski Arabiji. Govorec pa je bil tudi pri European Council for Islamic Rulings and Research v Istanbulu.
Maja leta 2006 je bil Salah govorec pri Al-Risala TV, ki je v lasti savdskega princa Walida bin Talala. Walid bin Talal je, kot se spodobi za savdskega princa prav tako tesno povezan z liberalnim establišmentom. Bil pomemben investitor v top banke liberalnega establišmenta, kot so Rockefellerjeva Chase Manhattan (del od CFR), Citigroup (del od CFR), Manufacturers Hanover in Chemical Bank. Bil svoj čas največji delničar od podjetja Apple (del Sun Valley Meetings), bil pomemben delničar od podjetij Motorola, Netscape, AOL Time Warner (del Sun Valley Meetings), tretji največji delničar od Murdochovega News Corporation (del Sun Valley Meetings). Skoraj $2 milijardi je investiral v podjetja WorldCom, Coca-Cola (del Sun Valley Meetings; Trialteral Commission), Ford Motor Company. Skupaj z Gatesom je Walid bin Talal vodilni lastnik od Four Seasons Hotels and Resorts. Leta 2011 je Walid z družino bin Laden, ki ima v lasti podjetje Saudi Binladin Group podpisal pogodbo za gradnjo najvišje savdske zgradbe Kingdom Tower. Družina bin Laden seveda tesen zaveznik družine Bush in pri njihovih CIA operacijah pri financiranju terorizma. Leta 2011 je Walid bin Talal investiral $300 milijonov v Twitter (del Sun Valley Meetings), kar je tedaj predstavljalo 3% vrednosti podjetja. Leta 2017 ga je nato v prerivanju za oblast zaradi ”korupcije” dal za tri mesece zapreti njegov bratranec Mohammad bin Salman. Walid je moral za izpustitev plačati $6 milijard. Nekaj dni pred aretacijo se je Walid pogovarjal z Jamalom Khashoggijem, ter ga vabil v Savdsko Arabijo, da bi sodeloval pri Salmanovi viziji. Walid, ki je tudi velik finančni podpornik Palestincev, je leta 2015 izjavil, da bo kupil 100 avtomobilov znamke Bentley savdskim pilotom, ki so sodelovali v vojni proti Jemnu. Leta 2002 je Walid doniral $500,000 s katerimi je pomagal Georgeu H. W. Bushu financirati štipendijo na Phillips Academy. Leta 2005 je Walid doniral $20 milijonov za ustanovitev Prince Alwaleed bin Talal Center for Muslim-Christian Understanding na elitni jezuitski Georgetown University, kjer deluje s CIA in Pentagonom tesno povezani CSIS. Po njemu pa se imenujejo še The Centre of Islamic Studies na University of Cambridge, ter Islamic Studies Program na Harvard University. Leta 2011 in 2015 je bil Walid udeleženec od super elitnega Microsoft CEO Summit, ki ga organizira Bill Gates. Walid bin Talal je tudi član uprave in investitor od mega milijarderskega ”okoljevarstvenega” Breakthrough Energy, kjer so člani uprave in investitorji še Mukesh Ambani, John Arnold (top financer in propagandist ”liberalne CIA”), Jeff Bezos (Amazon top financer ”liberalne CIA” in podpornik Grete Thunberg), Michael Bloomberg (top financer in propagandist ”liberalne CIA” in Grete Thunberg), Richard Branson (top financer in propagandist ”liberalne CIA”), Ray Dalio (Bridgewater Associates; TEDx), John Doerr (top propagandist ”liberalne CIA”; Obama Foundation; Forstmann Little Conferences; Sun Valley Meetings), Bill Gates (Sun Valley Meetings; TEDx; top financer in propagandist ”liberalne CIA”), Reid Hoffman (Bilderberg; Sun Valley Meetings), Chris Hohn (Children’s Investment Fun Foundation; top financer in propagandist ”liberalne CIA” in Extinction Rebellion), Tobias Lütke & Fiona McKean (Shopify), Jack Ma (Alibaba; top zaveznik liberalnega establišmenta), Aditya Mittal (ArcelorMittal), Dustin Moskovitz & Cari Tuna (Facebook; top financerja in propagandista ”liberalne CIA”), Patrice Motsepe (African Rainbow Minerals), Hasso Plattner (SAP SE; financer ”liberalne CIA”), David Rubenstein (Council on Foreign Relations; The Carlyle Group), Masayoshi Son (SoftBank Group Corp.).

In če se vrnem k Salahu in njegovemu nastopu na Al-Risala TV. Salah je v svojem nastopu hvalil jemenskega šejka Abdula Majeeda al-Zindanija,157https://www.memri.org/reports/columbus-ohio-muslim-leader-says-911-planned-americans-praises-wanted-al-qaeda-linked ustanovitelja jemenske veje Muslimanske bratovščine in duhovnega vodje od Osame bin Ladena, ter pomembnega podpornika Al-Kadje in ostalih terorističnih skupin. Al-Zindani pa je tudi rekrutiral ljudi v vadbene kampe od Al-Kajde. Tudi ni presenetljivo, da Tawakkul Karman, še ena od ključnih oseb ”arabske pomladi” in dobitnica Nobelove nagrade za propagando ”liberalne CIA”, prihaja ravno iz al-Zindanijevega kroga skrajnih islamistov. Več o njej v nadaljevanju.
Salah je med drugim konec decembra leta 2008 na egiptovski televiziji Al-Nas TV citiral iz prevarantske anti-semitske propagande The Protocols of the Elders of Zion. Istočasno pa je tudi napovedoval prihajajoče uničenje in smrt Američanov, ter dal obljubo, da bo kmalu pobitih več Američanov kot Palestincev v Gazi. Bil pa tudi govorec na televiziji Al Jazeera, ki je vodilna propaganda Muslimanske bratovščine. Salah je bil tudi član od International Union of Muslim Scholars, katerega vodi skrajni ideolog Muslimanske bratovščine Youssef Qaradawi. Poleg tega pa je bil Salah tesno povezan tudi z evropsko in ameriško muslimansko bratovščino, saj je bil član od European Council for Fatwa and Research, katere predsednik je prav tako skrajni Youssef Qaradawi; član od Fiqh Council of North America (”nekdanji” člani Muslimanske bratovščine); in član od Islamic American University, ki je tesno povezana z Muslim American Society. Oktobra leta 2012, torej za časa Morsija, je bil Salah imenovan za generalnega sekretarja od Supreme Council for Islamic Affairs, ki je del od že prej omenjenega ministrstva za islamske donacije. Na ta položaj ga imenuje Talaat Mohamed Afify Salem, ki naj bi bil opisan kot član egiptovskega salafističnega gibanja in zaveznik Muslimanske bratovščine. Ministrvo za islamske donacije naj bi imelo pod seboj tudi Al-Azhar, ki je najpomembnejša egiptovska islamska inštitucija.
Na smrtno kazen je bil poleg Salaha, kot že omenjeno, obsojen tudi njegov sin Mohamed, ki je Obami napisal pismo, v katerem ga obtožuje, da ga je zapustil, kljub temu, da je bil njegov velik podpornik in tudi delal za njegovo predsedniško kampanjo. Mohamed je bil v zaporu 643 dni, od tega je neverjetnih 489 dni ”gladovno stavkal”. Za njegovo izpustitev sta nato apelirala pomembna podpornika skrajnega islama in terorizma Barack Obama in John McCain, nakar je bil leta 2015 izpuščen.

Po njegovi izpustitvi je State Department izjavil –

»We believe this step brings a conclusion to this case and we are glad Mr. Soltan will now be reunited with his family in the United States158https://www.reuters.com/article/cnews-us-egypt-soltan-idCAKBN0OF0AV20150530

Iz fotografije, ki jo je objavil GMBDW159https://www.globalmbwatch.com/2013/08/27/son-notorious-anti-semite-salah-soltan-detained-egypt/, je prikazan nasmejani Mohamed Soltan, skupaj s skrajnim islamistom Youssefom Qaradawijem in svojim očetom Salahom.
Soltanove in Qaradawijeve sorodnike pa je egiptovska vojaška oblast preiskovala in nekatere med njimi tudi za več let zaprla.

Mohamed Soltan, katerega močno zagovarja s strani Sorosa financirani Human Rights Watch, pa si preko svoje washingtonske Freedom Initiative prizadeva za ustanovitev Egypt Human Rights Caucus pri US House of Representatives. Partnerske organizacije od Freedom Initiative, ki tudi zagovarjajo Egypt Human Rights Caucus, pa so Brookings Institution, Freedom House, Carnegie Endowment for International Peace, Project on Middle East Democracy (Michele Dunne – Carnegie Endowment for International Peace; Stephen Grand – Atlantic Council; J. Scott Carpenter – Jigsaw; Shadi Hamid – Center for Middle East Policy, Brookings Institution; Jim Kolbe – German Marshall Fund; Kori Schake – International Institute for Strategic Studies; Andrew Albertson – Foreign Policy for America; Sahar Aziz – Social Justice Scholar, Rutgers University Law School), Human Rights Watch (del ”liberalne CIA”), Amnesty International (del ”liberalne CIA”), Human Rights First (del ”liberalne CIA”), feministična CODEPink (del ”liberalne CIA”).160https://thefreedomi.org/; dostop 24.4.2022

Mohamed Soltan je bil tudi tesen prijatelj in varovanec od Jamala Khashoggija, sicer kolumnista od Bezosovega Washington Post (del CIA omrežja in nacionalne varnosti). Jamal je posthumno dobil nagrado 2019 Courage Award od Washington OXI Day Foundation, katero je v njegovem imenu prejel skrajni islamist Mohamed Soltan. Tudi pogled na člane častne svetovalne uprave od fundacije, razkriva lepo ozadje, ki ga sestavljajo Morris Amitay (Council on Foreign Relations; APIAC; Jewish Institute for National Security Affairs; Committee on the Present Danger; The Coalition for Democracy in Iran); Bill Antholis (German Marshall Fund; Council on Foreign Relations; Global Fairness Initiative); Carl Gershman (Council on Foreign Relations; National Endowment for Democracy; Anti-Defamation League; George W. Bush Institute; Freedom House); Nicholas Logothetis (Libra Group; Concordia Summit; Royal Institute of International Affairs; National Press Club Washington DC; Overseas Press Club; Delphi Economic Forum; TEDx; Partnership for Refugees – Obama; My Brother’s Keeper (MBK) Alliance – Obama); Thomas J. Miller (Council on Foreign Relations; Plan International; United Nations Association); Andrew S. Natsios (USAID; United States Institute of Peace; World Vision U.S.; Global Heritage Fund; International Center for Religion and Diplomacy); John D. Negroponte (Council on Foreign Relations; Trilateral Commission; Intelligence and National Security Alliance; Foreign Affairs Policy Board – State Department; Veteran of the OSS – CIA; International Spy Museum; Le Cercle; Asia Society; Middle East Study Group – Aspen Institute; Council of the Americas/Americas Society; Concordia Summit); Peggy Sotirhos Nicholson (Fulbright Foundation of Greece; US Dept of Education/Fulbright Programs).

Jamala je seveda dala ubiti tesna geopolitična in naftna zaveznica liberalnega establišmenta/CIA savdska kraljeva družina. Stric od Jamala je bil zloglasni Adnan Khashoggi, ki je v imenu CIA in Savdske Arabije preprodajal orožje, ter bil vpleten v Iran-Contra. Adnan je bil tudi ena od osrednjih osebnosti v kontroverznem Safari Club, ki je izvajal prikrite operacije v Afriki in Aziji, in katerega omrežje, ki je delovalo kot mafija, so sestavljali CIA, Mossad, Savdska obveščevalna v kateri je deloval tudi Sorosov tesen kolega Al-Faisal, ter Francija, Maroko, Iran, Irak, Egipt, Južna Afrika, Rodezija. Vidnejši člani od Safari Club so bili zloglasni ultrakonservativni Ted Shackley, super elitni Frank Carlucci, general Vernon Walters, Georege H. W. Bush, Richard Helms, Kamal Adham – tedanji vodja savdske obveščevalne, Anwar Sadat, Saddam Hussein, grof Alexandre de Marenches (Le Cercle; Malteški viteški red) in iranski šah. Tako Iran – Contra kot Safari Club sta bila tesno povezana z BCCI, ki je osrednji center pranja denarja od drog, preprodaje orožje in ostalega. Preko Safari Club in BCCI pa se je financiralo tudi mudžahedine v Afganistanu. BCCI je imel tesne povezave z mednarodnimi teroristi, saj so preiskovalci v londonski pisarni banke našli domnevne teroristične račune za Libijo, Sirijo in Palestine Liberation Organization. PLO je bila nasploh zelo dejavna pri BCCI in je obširno uporabljala finančne investicije od BCCI. Adnan Khashoggi in Turki Al-Faisal pa naj bi bila tudi 5% lastnika od Al Haramain Foundation, katera je prav tako tesno povezana s Savdsko/CIA ameriškimi geopolitičnimi interesi, ter tudi vpletena v financiranje Al-Kadje. Adnan Khashoggi je, glede na vire od CIA skupaj z tesnim Rockefellerjevim in Kissingerjevim zaveznikom Mauricem Greenbergom iz AIG, sodeloval pri odkrivanju nafte in plina v skorumpiranem Uzbekistanu in v okolici Urala. Greenberg in Turki al-Faisal pa sta skupaj pri Asia Society. Adnan Khashoggi je bil povezan s Trireme Partners, ki nastane takoj po 11.9.2001 v zvezi s projekti, ki so povezani z domovinsko varnostjo. Član svetovalne uprave je Henry Kissinger; ustanovitelj je bil top neokonservativec Richard Perle, tedaj predsedujoči od Defense Policy Board Advisory Committee; pri projektu so sodelovali še Adnanov savdski kolega in poslovnež Harb Zuhair, Conrad Black in Gerald Paul Hillman (McKinsey & Co.; Defense Policy Board Advisory Committee). Čeprav gre za očitni konflik interesov in še marsikaj drugega, je generalni inšpektor iz U.S. Department of Defense določil nasprotno. Investitorja od Trireme Partners sta bila med drugim Boeing in Conradov Hollinger International Inc. Tukaj pa se še ne končajo Adnanove povezave z omrežjem liberalnega establišmenta/CIA. Adnanov odvetnik v obdobju 1980 – 1982, je bil Joseph H. Ball, glavni avtor od Warren Commission. Sicer pa so bile Adnanove stranke vodilni ameriški proizvajalci orožja Lockheed Corporation, Raytheon in Northrop Grumman. Adnan pa je bil preko Triad International lastnik naravnega parka Mount Kenya Safari Club, v katerem deluje tudi Jane Goodall Institute (top ”liberalna CIA”).

Soustanovitelj od Egyptian Human Rights Forum je tudi Moataz el-Fegiery, ki je bil izvršni direktor od Cairo Institute for Human Rights Studies; član izvršnega odbora od Euro-Mediterranean Human Rights Network; bil namestnik direktorja za MENA pri International Center for Transitional Justice. Egiptovske oblasti ga sicer obtožujejo, da je član Muslimanske bratovščine, za kar sicer nimam dokazov, deluje pa v tem omrežju ”liberalne CIA”, ki je tesno povezano z njo, poleg tema pa je tudi pridruženi profesor in vodja programa na Doha Institute for Graduate Studies v Katarju. Leta 2016 pa je napisal knjigo Islamic Law and Human Rights: The Muslim Brotherhood in Egypt. Moataz je koordinator za Middle East and North Africa pri Front Line Defenders, katerega ustanoviteljica Mary Lawlor je nekdanja irska direktorica pri Amnesty International, ustanovni financer pa je irski milijarder Denis O’Brien (Trilateral Commission Clinton Global Initiative; Letter One). Financerji od FLD leta 2022 so –

»American Jewish World Service … Brot für die Welt … European Commission … Ford Foundation. Global Affairs Canada … Hivos International. Immigration, Refugees and Citizenship Canada. Luxembourg Ministry of Foreign and European Affairs. Ministry of Foreign Affairs of Denmark. Ministry of Foreign Affairs of the Netherlands. Ministry for Foreign Affairs of Finland … Oak Foundation. Open Society Foundations … Overbrook Foundation. Robert Bosch Stiftung. Royal Norwegian Ministry of Foreign Affairs. Swedish International Development Agency. Swiss Federal Department of Foreign Affairs. Tikva Grassroots Empowerment Fund / Tides Foundation«161https://www.frontlinedefenders.org/en/donors; dostop 25.4.2022

Leta 2015 so bili financerji od Fron Line Defenders naslednji –

»Irish Aid … Adessium Foundation. Al Jazeera. American Jewish World Service. Arcus Foundation. Bread for the World … Foundation for a Just Society. Hivos International … Oak Foundation. Open Society Foundations. Overbrook Foundation … Royal Norwegian Ministry of Foreign Affairs. Sigrid Rausing Trust. Swedish International Development Cooperation Agency. Swiss Federal Department of Foreign Affairs. Taiwan Foundation for Democracy. Tides Foundation. The Tikva Grassroots Empowerment Fund«162https://web.archive.org/web/20150714034236/https://www.frontlinedefenders.org/front-line-annual-reports-financial-information

Člani mednarodnega svetovalnega odbora od Front Line Defenders so Michel Forst (Amnesty International; UN Special Rapporteur); Hina Jilani (The Elders); Maryam Elahi (Open Society Foundations; International Human Rights Committee – American Bar Association; Women’s Commission for Refugee Women and Children; The Center for Victims of Torture); Louis Bickford (Ford Foundation; Oak Foundation; Center for Strategic and International Studies; International Center for Transitional Justice; Institute for the Study of Human Rights – Columbia; RFK Human Rights; Democracy for the Arab World Now – pro-Jamal Khashoggi).

Moataz El Fegiery je soavtor poročila Islam and Human Rights, ki ga je izdal pro-vojni in super elitni Rafik Hariri Center for the Middle East – Atlantic Council.

Kar se samega Egyptian Human Rights Forum tiče, je v glavnem tesno povezan s Cairo Institute for Human Rights Studies, Amnesty International USA, Human Rights Watch, Human Rights First in ostalimi iz omrežja ”liberalne CIA”, ki pa zagotovo zaradi svojih zgodovinskih povezav skriva marsikaj radikalnega. Ena takšnih zadev je javno pismo Egypt: Escalating Reprisals, Arrests of Critics’ Families, v katerem je objavljeno, kako egiptovske oblasti preganjajo aktiviste in zaščitnike človekovih pravic, med njimi omenjeni tudi Mohamed Soltan, Salah Soltan, Sherif Mansour (Freedom House; Committee to Protect Journalists), Ahmed Sobhy Mansour (National Endowment for Democracy; The Woodrow Wilson Center) in ostali. Vse lepo in prav, če ne bi bilo tako hihavsko zmanipulirano, kar je jasno vidno tudi preko podpisanih organizacij –

»Cairo Institute for Human Rights Studies. Democracy for the Arab World Now (DAWN) … EuroMed Rights. Freedom House. Front Line Defenders. Human Rights First. Human Rights Watch … The Freedom Initiative. The Egyptian Front for Human Rights (EFHR). The Egyptian Human Rights Forum (EHRF). The Project on Middle East Democracy (POMED). The World Movement for Democracy. MENA Rights Group. Open Society Foundations«163https://www.ecoi.net/de/dokument/2045875.html; dostop 25.4.2022

V to podporo skrajnim islamistom, kot je Mohamed Soltan, se je leta 2021 seveda vmešal še ameriški kongres z ustanovitvijo Egyptian Human Rights Caucus, ki ga vodita Tom Malinowski in Don Beyer.
Tom Malinovski – študiral kot elitni Rhodes Scholar; bil član Obamove administracije, bil nadzornik pri Office to Monitor and Combat Anti-Semitism – State Department, 2014 – 2017; delal za dunajski Institute for Human Sciences, 1992, katerega član uprave in financer je George Soros; bil raziskovalni pomočnik pri Ford Foundation, 1993; v obdobju 1994 – 1998 je bil pisec govorov za top predstavnika liberalnega establišmenta Warrena Christopherja in Madeleine Albright, ter bil član od Policy Planning Staff – Department of State; služil kot višji direktor pri National Security Council, 1998 – 2001; bil washingtonski direktor od Human Rights Watch, 2001 – 2013; leta 2014 bil izgnan iz Bahreina, ker se je sestal s člani opozicijskih skupin.

Malinowski je s to skupino ”liberalne CIA” tesno povezan že vsaj od začetka leta 2019, med drugim so del tega tudi Ilhan Omar, Jim McGovern, egiptovski igralec Khaled Abol Naga, Chris Van Hollen in ostali, ki so bili govorci na Capitol Hill aprila leta 2019, ko je egiptovski predsednik al-Sisi prišel na obisk Trumpa. Financerji tega dogodka so pomemben financer in ideolog CIA državnih udarov in ”revolucij”, ter sredstva ”liberalne CIA” in predstavniki Muslimanske bratovščine – Amnesty International, Cairo Institute for Human Rights Studies, Committee to Protect Journalists, The Council for Global Equality, The Egyptian Human Rights Forum, neokonservativni Freedom House (Morton Abramowitz; James Woolsey; Paul Wolfowitz; Zbigniew Brzezinski; Donald Rumsfeld; Al Shanker; Max Kampelman; Bette Bao Lord; Samuel Huntington; Jeane Kirkpatrick; Steve Forbes; Theodore Forstmann; David Eisenhower; Otto Reich; Bill Richardson; Peter Ackerman; Stuart Eizenstat; Peter Collier; Anthony Lake; Diana Villieres Negroponte; David Rubenstein; Nina Rosenwald; Thomas Foley; Sidney Harman; Robert Hormats; Lawrence Lessig; William Taft IV; Joshua Muravchik; Tom Dine; Paula Dobriansky; William Russell Mead; admiral Dennis Blair; Jim Kolbe; Stuart Applebaum; Zainab Al-Suwaij; Michael Chertoff; Francis Fukuyama; Mark Palmer; David Kramer; Andrew Young Jr.; Rita Hauser; Daniel Pipes), The Freedom Initiative (Mohamed Soltan), Human Rights Campaign, Human Rights First, Human Rights Watch, PEN America, Project on Middle East Democracy.164https://pomed.org/al-sisi-in-washington-egyptian-president-seeks-support-for-power-grab/

George Soros pa skupaj z ostalmi top predstavniki liberalnega estališmenta/CIA iz ozadja izvaja hinavsko manipulacijo in radikalizacijo zahodne družbe. Po eni strani preko ”liberalne CIA” podpira skrajne islamiste in jih zahodni javnosti prezentira kot žrtve (egiptovske ali katere koli) tiranije, hkrati pa je kot top predstavnik liberalnega establišmenta, tudi preko svojih organizacij in kot član uprave izjemno vplivne varnostno obveščevalne Munich Security Conference tesno povezan s savdskim režimom, ki je vodilni podpornik in financer egiptovskega režima in mednarodnega terorizma.

Tawakkul Karman

Tawakkul Karman – podobno kot Obama, medijska ljubljenka, ne glede na njene povezave oz. ravno zaradi njih. S tem, da ima Obama, za razliko od Karmanove, dejansko krvave roke. Karmanova je jemenska ”aktivistka”, političarka in kot se rado doda pri takšnih osebah iz ”liberalne CIA”, borka za ”človekove pravice”. Karmanova je še ena oseba, ki je postala slavna leta 2011 z ”arabsko pomladjo”, ter je še ena izmed mnogih, ki prejemajo financiranje ameriškega (CIA) establišmenta, in je povezana s skrajno Muslimansko bratovščino, preko skrajno islamske jemenske ”stranke” Al-Islah Party, nastale leta 1990.
Al-Islah, ki je dolgo časa zanikala svoje povezave z bratovščino, je bolj kot stranka dejansko koalicija plemenskih in verskih elementov, ki ima svoj izvor v Islamic Front, z Muslimansko bratovščino povezano milico ustanovljeno s strani Savdske Arabije, v boju proti Marksistični demokratični nacionalni fronti. Čeprav uradno Al-Islah Party in Muslimanska bratovščina veljajo za teroristične organizacije tudi s strani Savdske Arabije, Bahrajna, Egipta, Rusije, se je stranka od začetka vojne v Jemnu tesno povezala s Savdsko Arabijo, poleg Katarja vodilno svetovno izvoznico terorizma in skrajnega islama.
Eden najpomembnejših ustanoviteljev od Al-Islah Party je vplivni islamski globalni terorist Abdul Majeed al-Zindani, ki je tudi ustanovitelj od Yemeni Muslim Brotherhood, ter s skupino klerikov ustanovitelj izobraževalnega sistema v Severnem Jemnu. Te šole so posnemale sistem verskih šol v Afganistanu in Pakistanu. Jemenska različica je imela namen zoperstaviti se valu sekularizma, ki je prihajal iz južnega dela Jemna, ki je bil odvisen od Sovjetske zveze. Po koncu hladne vojne sta se oba dela Jemna združila in verske ideje vcepljene na severu, ki so vključevale dele ekstremizma, so se razširile po državi.
Al-Zindani je tudi najvidnejša povezava med stranko in raznimi verskimi terorističnimi skupinami. Med drugim ga leta 2004 za terorista označijo tudi ZDA. Po mnenju ameriškega ministrstva za finance so obstajali zanesljivi dokazi, da je Al-Zindani podpiral določene teroriste in teroristične organizacije. Al-Zindani je bil tudi tesno povezan z Osamo bin Ladenom, med drugim je bil eden od njegovih duhovnih vodij. Ameriško ministrstvo za finance je ugotovilo, da je Al-Zindani novačil ljudi za Al-Kajdine kampe za usposabljanje, ter kupoval orožje v imenu Al-Kajde in ostalih džihadističnih teroristov. Glede na to poročilo, je Al-Zindani služil tudi kot kontaktna oseba za Ansar al-Islam, z Al-Kajdo povezano kurdsko organizacijo iz severnega Iraka.
Al-Zindani je tudi ustanovitelj in predsednik od Al-Iman University v Sanaaji, ki je nastala leta 1995 s podporo jemenske vlade in ima okoli 5000 vpisanih študentov. Financerji univerze pa so bile tudi razne vahabistične države, kot sta Savdska Arabija in Katar. Prav tako je iz tega poročila ministrstva za finance razvidno, da so bili študetje univerze odgovorni ter tudi aretirani zaradi vrsto terorističnih napadov in atentatov v jemenski prestolnici Sanaaji, vključno z atentatom na tri ameriške misijonarje, kot tudi za atentat na drugega najpomembnejšega moža jemenske socialistične stranke Jarallaha Omarja. Tudi John Walker Lindh, ki je bil študent na univerzi Iman, se je nato pridružil Talibanom, ter bil kasneje obtožen na 20 let zapora. Ko so Hutuji leta 2014 prišli v Sanaajo, so univerzo zaprli.
Skrajni islamist in terorist Al-Zindani je skupaj z bodočo Nobelovo nagrajenko in sredstvom ”liberalne CIA” Tawakkul Karman igral pomembno vlogo v ”jemenski revoluciji”. Al-Zindani je bil najprej mediator med opozicijo in jemenskim predsednikom Alijem Abdullah Salihom, dokler ni Salih pripravil vojsko, da bi zadušil proteste. Al-Zindani je nato odšel na trg in izrazil svojo podporo revoluciji. The New York Times je poročal, da so se protesti pred ameriško ambasado v Jemenu 13.9.2012, začeli nekaj ur po tem, ko je Al-Zindani pozval svoje sledilce, da naj posnemajo proteste v Libiji in v Egiptu.
Ko so Hutuji leta 2014 zavzeli Jemen, je Al-Zindani pobegnil v Savdsko Arabijo, kjer je bil po poročanju leta 2017 v hišnem priporu, nato pa se je leta 2020 preselil v Turčijo.

Nobelova nagrada, Thorbjørn Jagland in George Soros

Leta 2011 je bila Karmanova so-prejemnica Nobelove nagrade, tako kot pred njo medijski ljubljenec Obama za vse svoje bodoče krvave vojne in za podporo skrajnih islamistov, teroristov in migracij v imenu globalizacije.
Karmanova je prejela Nobelovo nagrado skupaj z Ellen Johnson Sirleaf in z Leymah Gbowee.

Thorbjørn Jagland, nekdanji norveški premier, ki je bil tedaj predsedujoči od Norwegian Nobel Committee, je v izjavi za javnost dejal, da se ne strinja s splošno razširjenim menjem, da je Muslimanska bratovščina nevarnost za demokracijo. Jasno, Jagland je zelo tesen prijatelj Georga Sorosa, kar pomeni, da Jagland vse te skrajne in radikalne ideje ”liberalne CIA” prenaša tako v Nobelove nagrade, kot v Council of Europe, kjer je leta 2009 postal generalni sekretar, leta 2014 pa bil ponovno izvoljen. Soros pa ima poleg na Council of Europe, tudi pomemben vpliv na delovanje od European Court of Human Rights (ECHR), ker tukaj se ne gre za človekove pravice, ampak za popolno zlorabo moči super elite, za doseganje ciljev globalizma in ideologije ”liberalne CIA”. Pomemben vpliv na Council of Europe pa ima tudi Bill Gates, kot se bo videlo kasneje, skupaj z Jaglandom tesen prijatelj super elitnega pedofila Jeffreya Epsteina.
Jagland je tudi podelil Nobelovo nagrado Obami leta 2009, ki je na oblast prišel ravno po načrtu Rockefellerjevega/Sorosovega kroga finanacerjev ”liberalne CIA”. Zapuščina Obame (oz. liberalnega establišmenta), Nobelovca za mir, je izrazito vidna od Severne Afrike do Bližnjega vzhoda in z vzponom skrajnega islama in terorizma. Sramotnega Jaglanda leta 2015 razrešijo iz vodstva Nobelovega odbora, vseeno pa ostane član odbora.

Še bolj pomembno je dejstvo, da se Jagland, preden leta 1996 postane norveški premier, leta 1995 udeleži zasedanja od Trilateral Commission, kjer se verjetno spozna s super elitnim pedofilom Jefferyjem Epsteinom. Ta povezava z Epsteinom očitno traja vsaj od leta 1995 in je pomembna tudi kasneje.

Thorbjørn Jagland, kot generalni sekretar od Council of Europe, se je med drugim med svojim obiskom New Yorka leta 2010 sešel s Sorosom, Billom Clintonom, ter tedanjim češkim zunanjim ministrom Karlom Schwarzenbergom.
Clinton je bil med drugim tudi tesno povezan z Epsteinom. Ko je bil Clinton predsednik, je Epstein pripeljal v Belo hišo osem žensk, med drugim izraelsko manekenko Shelly Gafni. Samo eden od teh dogodkov. Nekaj mesecev kasneje pa je Epstein prišel v Belo hišo tudi z Ghislaine Maxwell, o kateri malo več v nadaljevanju. Epstein in Clinton sta leta 2002 skupaj z igralcema Kevinom Spaceyem in Chrisom Tuckerjem odpotovala na turnejo po Afriki, Epstein pa je s seboj vzel tedaj že polnoletno Chauntae Davis, katera je trdila da jo je Epstein posilil. Za Clintona pa je dejala, da se je obnašal kot gospod. Virginia Roberts, še ena od mladoletnih žrtev od Epsteina je dejala, da Clinton ni zagrabil Epsteinove vabe, v obliki mladoletnice. Dejstvo pa je, da so vsi, vključno s Clintonom, s člani liberalnega establišmenta in zvezno tožilstvo vedeli, da je Epstein pedofil, zelo verjetno v povezavi s širšim (pedofilskim) obveščevalnim omrežjem, in verjetno zaradi tega nihče ni okrepal proti njemu – dokler jim je koristil.

Leta 2012 je Jagland kot generalni sekretar od Council of Europe ustanovil ”anti-populistični”, pro-feministični in pro-migracijski World Forum for Democracy, ki organizira konference preko Council of Europe. Partnerske organizacije foruma so v glavnem organizacije iz omrežja ”liberalne CIA”, kot so Committee to Protect Journalists; European Association of Schools of Political Studies of the Council of Europe, Strasbourg; European Endowment for Democracy (NED – CIA); Friedrich Naumann Foundation; International IDEA; International Media Support; International Press Institute; openDemocracy; Paris Peace Forum; Reporters sans frontières; The European Law Students’ Association.165https://www.coe.int/en/web/world-forum-democracy/partners; dostop 17.3.2022 Govorci na forumu so manj vplivni posamezniki, v glavnem ti, ki delajo za vlade in elitno financirane nevladne organizacije.

V tem obdobju je Jagland (od leta 1997) častni član uprave od Peres Center for Peace, kjer so istočasno leta 2013 člani uprave še top predstavniki liberalnega establišmenta, kot so James A. Baker III, Jimmy Carter, Henry Kissinger in Joseph Lieberman. Vidnejši predstavniki, ki so tesno povezani z liberalnim establišmentom so še Marconov mentor Jacques Attali, Boutros Boutros-Ghali, Paulo Coelho, Frederik Willem de Klerk, Jacques Delors, Umberto Eco, Valery Giscard d’Estaing, Mikhail Gorbachev, Helmut Kohl, Aleksander Kwasniewski, Bernard-Henri Levy, Ruud Lubbers, Sir John Major, Oscar Sanchez Arias, Javier Solana, Thorvald Stoltenberg in Desmond M. Tutu. Članica uprave je tudi Isabel Maxwell, malo manj znana sestra od Ghislaine Maxwell, ki je bila ljubimka od pedofila Jeffreya Epsteina, Jaglandovega prijatelja. Ghislaine je bila obtožena, da je novačila mladoletna dekleta in prostitutke za Epsteina, ter jih silila v spolne aktivnosti z njim in njo. V to so vpleteni številni super elitni predstavniki. Epstein in Ghislaine pa tudi tesno povezana z družino Rothschild, posebno preko njene družine in izraelske obveščevalne Mossad. Epstein pa tesen prijatelj še od mnogih predstavnikov, ki so tesno povezani z liberalnim establišmentom, kot so Jeff Bezos, Elon Musk, Katie Couric, Woody Allen, kot tudi z norveško princeso Mette-Marit, s katero se je srečal leta 2011 in 2013. Leta 2013 pa se je srečal tudi z nekdanjim norveškim premierjem Kjellom Magne Bondevikom.

27.3. leta 2013 je Jagland v svoji razkošni rezidenci s Strasbourgu kot generalni sekretar od Council of Europe, gostitelj od Billa Gatesa in pedofila Jeffreya Epsteina, ki skupaj prideta na ta dogodek. Tako kot večina prijateljev od Epsteina, je tudi Jagland prvotno lagal, da je srečal Epsteina. Zelo verjetno je, da je Jagland, kot že omenjeno, spoznal Epsteina že okoli leta 1995, saj sta bila tedaj oba člana od Trilateral Commission. Udeleženci tega dogodka v Jaglandovi rezidenci so bili tudi predstavniki od International Peace Institute (IPI), ki je zelo tesno povezana z UN-om in arabskim vplivom, ter deluje kot medverski organ. Ustanoviteljica od IPI leta 1970 je Ruth Forbes Young, izredno pomembno globoko prikrito CIA sredstvo, katere družina je povezna z atentatom na JFK-ja. Na tem sestanku se je Gates sestal s predstavniki od IPI, katere je spoznal preko Epsteina. Sestanek je obrodil sadove in Gates je inštitutu še istega leta doniral $2,6 milijonov dolarjev, ter kasneje še dodatnih $6 milijonov. Kasneje pa so se razkrile še številne povezave, ki jih je imel Epstein z norveško skupino pri IPI. Epstein je bil vrsto let tesno povezan z IPI, tudi kot vodilni financer od njene podružnice v Bahrainu. Poleg tega, pa je bil Epstein član od Council on Foreign Relations, ter še financer od Save Darfur Coalition, Nelson Mandela Children’s Fund, Friends of Israel Defense Forces, Philippe Costeau Foundation, Council on Foreign Relations in Trilateral Commission. Vodstvo od IPI tako v preteklosti, kot v sedanjosti, leta 2022, tesno povezano z liberalnim establišmentom. Predsedujoči emeritus je Mortimer Zuckerman, medtem ko je Kevin Rudd, ki je tesno povezan z establišmentom predsedujoči. Predsednik od IPI je bil do nedavnega Terje Rød-Larsen, tesen prijatelj od Jaglanda, saj je bil med drugim Rød-Larsen leta 1996 član njegovega kabineta . Terje Rød-Larsen očitno tudi tesen prijatelj od Epsteina, saj si je od njega tudi sposodil denar. Generalni direktor inštituta je jordanski princ Zeid Ra’ad Zeid Al Hussein, tesno povezan z vojno v Siriji. Leta 2022 sta direktorja Jean Todt, predsednik od FIA in direktor od Edmond de Rothschild SA; in Valerie Amos, višja članica od University College na Oxford University. Član mednarodnega svetovalnega je z liberalnim establišmentom (Sorosom) in skrivnim obveščevalnim omrežjem (CIA-Mossad) tesno povezani savdski princ Turki Al-Faisal, sicer pomemben financer skrajnega islama in terorizma, ter tudi pomemben podpornik Bin Ladena. Ostali člani mednarodne svetovalne uprave so številni predstavniki pri UN-u, kot tudi Lisa Shields iz Council on Foreign Relations; Olara A. Otunnu, predsednik od LBL Foundation for Children, ter med drugim svetovalec Sorosovi International Crisis Group; Penny Abeywardena, članica administracije s Sorosom tesno povezanega župana New Yorka Billa de Blasija, ter delala za Human Rights Watch, prav tako tesno povezane s Sorosom. V preteklosti so bili vidnejši direktorji od IPI še Kofi Annan, Rita Hauser, Ban Ki-moon, David Hamburg, Amy Gordon iz John D. & Catherine T. MacArthur Foundation, António Guterres. Financerji inštituta leta 2019,166https://www.ipinst.org/wp-content/uploads/2020/11/2019-IPI-AR.pdf; dostop 18.3.2022 poleg velikega števila posamoeznih držav, so še Abdulaziz Saud Al-Babtain Cultural Foundation, Bill & Melinda Gates Foundation, Humanity United, One Earth Future Foundation, Save the Children, Global Initiative Against Transnational Organized Crime.

Prav tako leta 2013 je bil Thorbjørn Jagland udeleženec od super elitne Clinton Global Initiative.
Thorbjørn Jagland je bil pod-predsednik od Socialist International, od 1999 – 2008, katere predsednik leta 2022 je George Papandreou, prav tako udeleženec od Clinton Global Initiative.

In 2019 the leader of the committee asked each of the members if any of them had been in contact with Jeffrey Epstein; in 2020 Jagland changed his answer; Jeffrey Epstein and Bill Gates had a meeting with Jagland at his residence in Strasbourg in 2013, according to media in October 2020.

Thorbjørn Jagland je, tako kot je to značilno za ljudi iz omrežja ”liberalne CIA” zelo naklonjen pro-muslimanskim stališčem, kar je jasno razvidno tudi iz tega, da je velik podpornik migracij v Evropo v imenu globalizacije oz. liberalnega establišmenta. Hkrati, pa je v tesnih odnosih z ljudmi, ki so odgovorni za vojne in terorizem v Iraku, Siriji, Libiji, Afganistanu, Jemenu in drugje. In kot generalni sekretar od Council of Europe ima izredno velik vpliv na širjenje ideologije ”liberalne CIA” v Evropski Uniji. Med te Jaglandove povezave šteje tudi savdski princ in vodja savdske obveščevalne Turki Al-Faisal iz prej omenjenga IPI, kjer je bil do nedavna predsednik Jaglandov tesni prijatelj Terje Rød-Larsen. Jagland in Turki Al-Faisal pa sta bila leta 2013 skupaj udeleženca od Clinton Global Initiative, vsaj leta 2014 in 2015 pa od World Economic Forum.
Istega leta, to je 2015, ko je Jagland skupaj s savdskim princem Turkijem Al-Faisalom bil udeleženec od World Economic Foruma, pa je Jagland, kot generalni sekretar od Council on Europe skupaj s Sorosom dosegel sporazum o novem European Roma Institute,167https://eriac.org/wp-content/uploads/2020/10/ERIAC-YEARLY-REPORT-2019_v9_web.pdf; str. 73. katerega financer je tudi Soros.

Edini član mednarodne svetovalne uprave od The Nobel Foundation leta 2011 in kasneje, je bil Leif Johansson. Johansson je bil predsednik in generalni direktor od Volvo Group, ki je predvsem preko super elitnega Pehraja Gyllenhammarja posredno tesno povezana s skupino Bilderberg, direktno pa z Rockefellerji, Kissingerjem in Rothschildi. Johansson je bil leta 1993 imenovan za Global Leader of Tomorow s strani World Economic Forum, ter tudi kasneje udeleženec od WEF. V letih 2000 in 2001 pa je bil tudi udeleženec od skupine Bilderberg. Gyllenhammar, je bil sicer pomemben tekmec od super elitne bankirske družine Wallenberg, a očitno je ta tekmovalnost del preteklosti, saj je Johansson predsedujoči od Wallenbergove AstraZeneca. Johansson je tudi predsedujoči od European Round Table of Industrialists, katere so-ustanovitelj in prvi predsedujoči je bil ravno Gyllenhammar. ERTI tudi tesno povezana s skupino Bilderberg.

Women Journalists Without Chains

Če se sedaj vrnem nazaj k Nobelovi nagrajenki leta 2011 Tawakkul Karman
Karmanova je so-ustanoviteljica od Women Journalists Without Chains (WJWC), ki je med drugim leta 2011 dobila $130,000 od National Endowment for Democracy.168National Endowment for Democracy, Annual Repot 2011, str. 69. NED pa jo je financiral že leta 2010.

»The National Endowment for Democracy is proud to congratulate Tawakkul Karman, leader of NED Grantee Women Journalists Without Chains (WJWC), on winning the 2011 Nobel Peace Prize. WJWC has been active in Yemen since 2007, when Karman first began organizing regular demonstrations against corruption and restrictions on press freedom169https://www.ned.org/docs/newsletters/Democracy_News_102001.html; dostop 16.3.2022

Institute for Intergrated Transitions

Karmanova je strokovnjakinja pri Institute for Intergrated Transitions, katerega financerji so –

»Rockefeller Brothers FundFord FoundationHumanity United Charles Stewart Mott Foundation … Compton Foundation … European Endowment for Democracy [NED] … Schmidt Futures … United States Institute of Peace … Robert Bosch Stiftung … New Venture Fund … Karl Popper Foundation … SIDA … European Commission … UNDP«170https://ifit-transitions.org/donors/; dostop 16.3.2022

Transparency International

Karmanova je od leta 2012 članica svetovalne uprave od Transparency International, s katero pa sodeluje že od leta 2009, ko je Women Journalists Without Chains postala član od Yemeni Team for Transparency & Integrity. Vodilna oseba, ki je član mednarodne uprave od TI je super elitni Pascal Lamy, med drugim član Sorosovega European Council on Foreign Relations. Financerji od TI leta 2020, poleg številnih evropskih držav vodilne fundacije ”liberalne CIA, med katerimi prevladujejo Sorosove, kot tudi s CIA povezani McCainov IRI –

»US Department of State … European Commission … BHP Foundation … Foundation Open Society Institute (FOSI). Open Society Institute, Development Foundation. William and Flora Hewlett Foundation. Foundation to Promote Open Society. Open Society Initiative for Europe. John D. and Catherine T. MacArthur Foundation. Fund for the City of New York … Journalism Development Network … International Republican Institute«171https://www.transparency.org/en/the-organisation/who-supports-us; dostop 16.3.2022

Facebook

V skladu s širjenjem globalizma in ideologije ”liberalne CIA”, je Facebook (del od CFR; del od Sun Valley Meetings) imenoval Karmanovo v svoj Oversight Board. Oversight Board je zelo tesno povezan z liberalnim establišmentom, kot tudi z ”liberalno CIA”, pri čemer je razvidno, da so posamezniki in organizacije, ki so del kroga od Sorosa in Ford Foundation najbolj pogosto zastopani. Je pa tudi nekaj predstavnikov, ki so člani od Council on Foreign Relations. Facebookov Oversight Board, kjer je najvplivnejša posameznica Helle Thorning-Schmid, je še eno pomembno orožje liberalnega establišmenta za širjenje ideologije ”liberalne CIA” in za spletno cenzro. Člani uprave leta 2022 še –

  • Helle Thorning-Schmidt – zelo povezana z liberalnim establišmentom; članica globalne svetovalne uprave od Council on Foreign Relations; članica direktorske uprave od Atlantic Council; članica od Sorosovega European Council on Foreign Relations; članica od 21st Century Council – Berggruen Institute; članica evropske svetovalne skupine od Center for Global Development; upraviteljica od Friends of Europe; članica uprave od Schwab Foundation for Social Entrepreneurship; članica od United Nations High-level Advisory Group za Every Woman Every Child; predsedujoča od Save the Children; udeleženka od World Economic Forum; upraviteljica od Sorosove International Crisis Group; udeleženka od Clinton Global Initiative.
  • John Samples – pod-predsednik od Cato Institute (del ”konservativne CIA”; tesno povezan z liberalnim establišmentom); bil direktor od Georgetown University Press; bil pridruženi profesor na John Hopkins University; bil pod-predsednik od Twentieth Century Fund.
  • Julie Owono – članica od Expert Committee on Digital Inclusion od World Benchmarking Alliance (Financerji – Children’s Investment Fund Foundation; Ford Foundation; IKEA Foundation; David & Lucile Packard Foundation; Walton Family Foundation; European Commission; Global Commons Alliance)172https://www.worldbenchmarkingalliance.org/funding-partners/; 20.3.2021; Fellow od Berkman Klein Center for Internet and Society (Financerji – družina Berkman; Ford Foundation; William and Flora Hewlett Foundation; Reid Hoffman; Michael R. Klein; John S. and James L. Knight Foundation; John D. and Catherine T. MacArthur Foundation; Stiftung Mercator; Craig Newmark Philanthropies; Omidyar Network; Wikimedia Foundation)173https://cyber.harvard.edu/about/support; dostop 20.3.2021 na Harvard University; članica uprave od Global Network Initiative (Financerji – Google; Verizon Media; Microsoft; Vodafone; Nokia; Telefonica; Oracle; Facebook)174https://globalnetworkinitiative.org/wp-content/uploads/2022/03/2020-990-GNI.pdf; str. 22-23; izvršna direktorica od Internet Sans Frontières; Digital Civil Society Fellow na Stanford University; članica od Ad Hoc Expert Group (AHEG) for the Recommendation on the Ethics of Artificial Intelligence, UNESCO.
  • Suzanne Nossel – članica od Council on Foreign Relations; članica svetovalne uprave od Foreign Policy for America; strokovnjakinja pri Global Freedom of Expression (Financerji – Ford Foundation; Institute of International Education; Open Society Foundations) 175https://globalfreedomofexpression.columbia.edu/about/sponsors-and-partners/; dostop 21.3.2022, Columbia University; članica uprave od Tides Foundation, 2014 – 2021; bila Senior Fellow pri Century Foundation; bila Senior Fellow pri s strani Sorosa financiranega Center for American Progress; bila glavna izvršna direktorica od strani Sorosa močno financiranega Human Rights Watch, 2007 – 2009; bila izvršna direktorica od Amnesty International USA, 2012 – 2013; delala za McKinsey & Co.; bila udeleženka debate pri Intelligence Squared; bila udeleženka od Forum 2000 Foundation; v Obamovi administraciji je sužila v State Departmentu, 2009 – 2011; bila članica Clintonove administracije; generalna direktorica od PEN America, 2013 – ; avtorica od Dare to Speak: Defending Free Speech for All.
  • Ronaldo Lemos – Visiting Scholar na Oxford University, Princeton University in na MIT Media Lab; je Visiting Professor na Columbia School of International and Public Affairs (SIPA); je Visiting Chair Professor of Technology na Schwarzman College, Tsinghua University; član uprave od Mozilla Foundation (del ”liberalne CIA”); član uprave od Access Now (del ”liberalne CIA”); projektni vodja pri Creative Commons Brazil, Creative Commons International (del ”liberalne CIA”); član uprave od Stellar Development Foundation; bil leta 2015 imenovan za Young Global Leader od World Economic Forum; bil govorec pri TEDx Talk; je Ashoka Fellow.
  • Jamal Greene – je Dwight Professor of Law na Columbia Law School; leta 2019 je služil kot pomočnik Kamale Harris med zaslišanjem sodnika Bretta Kavanaugha; je Visiting Scholar na The Knight Institute (Financerji od leta 2016, ki so donirali vsaj $10,000 – Laura and John Arnold; Carnegie Corporation of New York; Columbia University; Democracy Fund; First Look Media; Ford Foundation; William and Flora Hewlett Foundation; John S. and James L. Knight Foundation; Charles Koch Foundation; John D. and Catherine T. MacArthur Foundation; Netgain Partnership, projekt od Media Democracy Fund; Open Society Foundations; Pritzker Pucker Family Foundation) 176https://knightcolumbia.org/page/support-the-knight-institute; dostop 21.3.2022, Columbia University; bil govorec Inter-American Dialogue (Carla Hills; Thomas McLarty; Ernesto Zedillo; Jimmy Carter; Christiana Figueres; Eric Garcetti; Bob Graham; Richard Haass; Jim Kolbe; Michelle Nunn; Bill Richardson; James Stavridis; Robert Zoellick).
  • Evelyn Aswad – članica od Council on Foreign Relations; bila direktorica pri Office of Human Rights and Refugees, State Department; bila financirana s strani Ford Foundation, 1993; direktorica od Center for International Business & Human Rights pri University of Oklahoma College of Law; bila ameriška nadomestna članica pri Commission for Democracy through Law od Council of Europe (Thorbjørn Jagland), 2013 – 2017; bila udeleženka pri Global Network Initiative; delala kot korporativna odvetnica pri Arnold & Porter.
  • Endy Bayuni – član uprave od Nature Conservancy Indonesia; višji urednik in član uprave od The Jakarta Post; so-ustanovitelj in izvršni direktor od International Association of Religion Journalists.
  • Catalina Botero Marino – strokovnjakinja pri Inter-American Dialogue (Financerji 2019/20 – Ford Foundation; Gordon & Betty Moore Foundation; USAID; Henry Luce Foundation; International Republican Institute; Open Society Foundations; Robert J. Abernethy; BP; ExxonMobil; Facebook; NBC Universal; Arnold & Porter; Conoco Phillips; Carla Hills; Merck & Co.; MetLife; Microsoft; Omidyar Network; PepsiCo.; Stanford University; Amazon Web Services; Amgen; Apple; AT&T; Bechtel Group; BlackRock; Boeing; Citigroup; Google; LEGO Foundation; Lockheed Martin; McKinsey & Co.; McLarty Associates; Oracle; Philip Morris; Rio Tinto; Roche; Shell; Skadden Arps; UNICEF; Visa; Walmart)177https://www.thedialogue.org/wp-content/uploads/2021/03/IAD_BiennialReport19-20_WEB.pdf; str. 48; članica uprave od Center for Repruductive Right (Financerji leta 2021 – Laura and John Arnold; Ford Foundation; The JPBFoundation; William & Flora Hewlett Foundation; David & Lucile Packard Foundation; Libra Foundation; Craigslist Charitable Fund; Flora Family Foundation; Hess Foundation) 178https://reproductiverights.org/wp-content/uploads/2022/01/CRR_Annual-Report_2021.pdf; str. 12; članica uprave od ARTICLE 19 (Financerji leta 2020 – European Commission; Facebook; Ford Foundation; FRIDA; Friedrich Neumann Forundation for Freedom; Fridt Orr Foundation; Google News; Justice for Journalists Foundation; National Endowment for Democracy; National Geographic; Open Society Foundations; Open Society Foundations in East Africa; Overbrook Foundation; William & Flora Hewlett Foundation; Twitter)179https://www.article19.org/wp-content/uploads/2021/05/Annual-Report-2020-low-res-1.pdf; str. 66-67; komisarka od International Commission of Jurists (prvotno ustanovljena in financirana preko CIA – Allen F. Dulles, John J. McCloy); članica zunanjega transparentnega panela pri Inter-American Development Bank; članica uredniške svetovalne uprave od International Journal of Constitutional Law, ICON-S.
  • Michael McConnell – bil član od President’s Intelligence Oversight Board; Senior Fellow pri Hoover Institution; direktor od Constitutional Law Center na Stanford Law School; bil za časa Georgea W. Busha imenovan za okrožnega sodnika pri United States Court of Appeals, 2002 – 2009.
  • Nighat Dad – feministka, ustanoviteljica in izvršna direktorica od pakistanske Digital Rights Foundation, 2012 – ; dobitnica od TED Global Fellowship, 2017; imenovana Young Global Leader 2018, World Economic Forum.
  • Afia Asantewaa Asare-Kyei – programski menedžer pri Open Society Initiative for West Africa.
  • András Sajó – univerziteti profesor na Sorosovi Central European University; bil član uprave od Open Society Justice Initiative, 2001 – 2007; bil sodnik in pod-predsednik pri European Court of Human Rights, 2009 – 2017.
  • Alan Rusbridger – guverner od Ditchley Foundation (Lord Mandelson; Marquess of Salisbury; David Cameron; Timothy Garton Ash; Sir John Major; David Miliband; Baroness Neville-Jones; Lord Patten of Barnes; Sir Malcolm Rifkind; Jack Straw; Ngaire Woods; Jami Miscik; Joseph A Califano, Jr.; Anthony Gardner; James F Hoge, Jr.; Reuben Jeffery III; Philip Lader; Joseph Nye; Thomas Pickering; Strobe Talbott); bil glavni urednik od The Guardian (del ”liberalne CIA”; Wikileaks); predsedujoči od Reuters Institute for the Study of Journalism (Financerji 2020/21 – AngloAmerican Group Foundation; BBC Academy; Columbia Journalism School; Edelman; Facebook Journalism Project; Fritt Ord Foundation; Google News Initiative; Luminate; New Venture Fund; Open Society Foundations; Oxford Martin School; Thomson Reuters Foundation)180https://reutersinstitute.politics.ox.ac.uk/sites/default/files/2021-10/AnRep%2020-21%20FINAL.pdf; str. 29., Oxford University.
  • Sudhir Krishnaswamy – študiral kot Rhodes Scholar; vice-kancler od National Law School, India University; su-ustanovitelj in upravitelj od Centre for Law and Policy Research.
  • Maina Kiai – direktor od Global Alliances and Partnerships pri Human Rights Watch; bil direktor od Africa Program pri Amnersty International, 1999-2001; bil afriški direktor od International Human Rights Law Group, 2001 – 2003; bil ustanovni izvršni predsedujoči od Kenya National Commission on Human Rights, 2003 – 2008; bil Reseach Fellow od Woodrow Wilson International Center for Scholars; dobitnik nagrade George Kirkland Human Rights Award od AFL-CIO (del ”liberalne CIA”); dobitnik nagrade Freedom Award od Freedom House; dobitnik nagrade Leo Navas Award od UN Foundation of USA.

Global Feminist Resistance; One Young World; Forum 2000 Foundation

Leta 2017 se je Karmanova udeležila dogodka Global Feminist Resistance v Nemčiji; medtem, ko je bila prav tako leta 2017, kot je bilo omenjeno že prej, svetovalka pri elitnem in pro-globalističnem One Young World.

Leta 2019 je bila Karmanova govornica pri Forum 2000 Foundation v Pragi. Vidnejši govorci foruma leta 2019 so bili še Carl Gershman iz NED; Iveta Radičová; Natan Sharansky, ustanovitelj od Zionist Forum; Lech Walesa. Ter ostali predstavniki nevladnih organizacij kot Alina Aflecailor iz Amnesty International in Greenpeace; Antonio Argenziano iz European Movement; Jamie Fly iz German Marshall Fund; Michael Gonzalez iz Heritage Foundation; Wilhelm Hofmeister iz Konrad Adenauer Foundation; Andréa Ngombet, ambasador od One Young World; Vesna Pusić iz European Council on Foreign Relations; Lucie Smolková iz Fridays for Future; Konstantin von Eggert iz Deutsche Welle.

Partnerji in financerji foruma leta 2019 so bili –

»Visegrad Fund. National Endowment for Democracy. … Carnegie Corporation of New York. Deloitte. Friedrich Neumann Foundation … Avast Foundation. Taiwan Foundation for Democracy … European Commission«181https://www.forum2000.cz/files/forum-2000-2019-vyrocni-zprava-annual-report.pdf; str. 19

Munich Security Conference

Leta 2022 je bila Karmanova udeleženka od super elitne Munich Security Conference, kjer je bil do nedavna član svetovalne uprave George Soros. Udeleženci konference so top predstavniki liberalnega establišmenta, večina njih tesno povezana z obveščevalnimi službami, kot so CIA, NSA, nacionalna obveščevalna, kot tudi strokovnjaki za nacionalno varnost, državni sekretarji in predstavniki vojske. MSC se zadnja leta vedno bolj povezuje z državami Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, zato bi ji lahko dejali tudi Bilderbergi/Trilateral Commission za Arabski svet.
Vidnejši člani uprave od MSC leta 2022 – savdski princ Turki Al Faisal bin Abdulaziz Al Saud (pomemben financer Al-Kajde in ostalih terorističnih skupin; pomembno ozadje savdske obveščevalne; tesno povezan s Sorosom in družino Bush); Oliver Bäte; Carl Bildt; Herman O. Gref; Jane Harman; Toomas Hendrik Ilves; John F. Kerry; David Miliband; Federica Mogherini; Radosław Sikorski; Javier Solana; Alexander Soros; Admiral James Stavridis.

Vidnejši udeleženci leta 2022 so bili ameriški državni sekretar Antony Blinken; Comfort Ero, predsednik in generalni direktor od Sorosove International Crisis Group; Benjamin Gantz, izraelski minister za obrambo; Bill Gates; António Guterres; Kamala Harris; indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar; Boris Johnson; David Miliband, predsednik in generalni direktor od International Crisis Group; poljski premier Mateusz Morawiecki; Ngozi Okonjo-Iweala; Nancy Pelosi; nemški kancler Olaf Scholz; Jens Stoltenberg; Sviatlana Tsikhanouskaya (CIA sredstvo); Ursula von der Leyen; kitajski zunanji minister Wang Yi; ukrajinski predsednik Volodymyr Zelensky (CIA sredstvo); savdski zunanji minister Faisal bin Farhan al Saud; savdski princ Turki Al Faisal bin Abdulaziz Al Saud; General John R. Allen, predsednik od Brookings Institution; Christiane Amanpour, CNN; Anne Applebaum, CFR; Richard Attwood iz International Crisis Group; Carl Bildt; Ian Bremmer, predsednik in ustanovitelj od Eurasia Group; Børge Brende, predsednik od WEF; R. Nicholas Burns, Aspen Strategy Group; General Wesley Clark; Eliot A. Cohen; Ivo H. Daller, predsednik od Chicago Council on Global Affairs; Oleg V. Deripaska; Timothy Garton Ast; Alexander Graf Lambsdorff; Lindsey O. Graham; Jane Harman; David A. Harris, generalni direktor od American Jewish Committee; Stephen B. Heintz, predsednik od Rockefeller Brothers Fund; Francois Heisbourg; Krain von Hippel, generalna direktorica od Royal United Services Institute; David Ignatius, kolumnist in pridruženi urednik od New York Times; Toomas Hendrik Ilves; nekdanji ruski zunanji minister Igor S. Ivanov; Josef Joffe, publicist od Die Zeit; ruandski predsednik Paul Kagame; Alex Karp, so-ustanovitelj in generalni direktor od Palantir Technologies – CIA; Frederick Kempe, predsednik in generalni direktor od Atlantic Council; John F. Kerry; Rohit Khanna; Vitaliy Klitschko (CIA sredstvo); Sebastian Kurz, globalni strateg od Thiel Capital; Ronald S. Lauder; Joseph Lieberman; James N. Mattis; Cindy McCain, vdova Johna McCaina; Meghan O’Sullivan, ameriška predsedujoča od Trilateral Commission; David Petraeus, nekdanji direktor od CIA; Victor Pinchuk; Gideon Rachman, kolumnist od Financial Times; Daniel Sachs, član uprave od Open Society Foundation; Marietje Schaake; Rajiv Shah, predsednik od Rockefeller Foundation; Radoslaw Sikorski; Anne-Marie Slaughter; Brad Smith, predsednik in pod-predsedujoči od Microsoft; Javier Solana; Alexander Soros; Admiral James Stavridis; Kurt Volker; Kent Walker, predsednik za globalne zadeve pri Google/Alphabet; Ngaire Woods, dekanja od Blavatnik School of Government.

Partnerji in financerji od MSC leta 2022 – Atlantic Council; Atlantik-Brücke; Bill & Melinda Gates Foundation; Brookings Institution; Center for Strategic & International Studies; European Council on Foreign Relations; International Crisis Group; Körber Stiftung; Robert Bosch Stiftung; Wellcome Trust; McKinsey & Co.; Ernst & Young; Johnson & Johnson; Merck; Microsoft; Open Society Foundation; Raytheon; Bayer.182https://securityconference.org/en/about-us/partners-sponsors/; dostop 16.3.2022
MSC pa podeljuje tudi John McCain Dissertation Award.

Ellen J. Sirleaf

Ellen J. Sirleaf, druga prejemnica Nobelove nagrade leta 2011, je nekdanja liberijska predsednica, od 2006 – 2018, in je prav tako tesno povezana z liberalnim establišmentom in tudi z omrežjem ”liberalne CIA”. Leta 1961 je študirala v ZDA na Madison Business College, ter postala članica od Alpha Kappa Alpha, ki je tesno povezana s pol-skrivno črnsko elitno združbo Boule. Kasneje je študirala še na Harvard University. Sirleaf, ki je bila leta 1980 finančna ministrica, je morala pobegniti v ZDA zaradi liberijskega diktatorja Samouela Doeja, ko je ta s pomočjo ZDA (Reagan – CIA) napravil državni udar in ubil tedanjega predsednika in večino njegove administracije. Sirleafova je v tem obdobju že od začetka kontroverzno podpirala in pomagala financirati genocidnega vojskovodja Charlesa Taylora, ki leta 1990 ubije Doeja, s katerim je leta 1980 napravil državni udar. Doeja na začetku podpira tudi libijski predsednik Gaddafi, kasneje pa podpre Taylorja. Tukaj je pomembna njena vloga kot izvršne direktorica od Association for Constitutional Democracy in Liberia, ki deluje iz ZDA in katere posamezni člani podpirajo Taylorja. S Taylorjem na oblasti, se začne desetletje trajajoča državljanska vojna. Taylorja leta 2012 obsodijo zaradi terorizma, ubojev, posilstev, spolnih suženj in ostalih zločinov. V času njegovega terorja, naj bi umrlo vsaj 100,000 ljudi.

Leta 1981 je Sirleafova delala za super elitno banko Citibank, leta 1985 pa se je vrnila v Liberijo in kandidirala za senatorski položaj. Zaradi kritik tedanje oblasti jo aretirajo in obsodijo na 10 leta zapora, vendar kmalu izpustijo.
Tako je leta 1986 Sirleafova govornica pri s CIA tesno povezanim National Democratic Institute for International Affairs. V 90ih postane Sirleafova ustanovna predsedujoča od Sorosove Open Society Initiative for West Africa.
Leta 2006 Sirleafova postane prva liberijska ženska predsednica in istega leta je tudi dobitnica David Rockefeller Bridging Leadership Award pri Rockefellerjevem Synergos Institute. Dobitniki nagrade še David Rockefeller, Mo Ibrahim, Ted Turner, Paul Polman, James D. Wolfensohn, Bill Gates, William H. Gates Sr., Bill Clinton, Michael R. Bloomberg, Marc Benioff, Christiana Figueres, Kofi Annan, Nelson Mandela, Ratan N. Tata, Ngozi Okonjo-Iweala, Mamphela Ramphele in ostali. Leta 2006 je še dobitnica od Freedom Award od McCainovega International Republican Institute; ter Common Ground Award od Search for Common Ground. Ter bila v letih 2008 – 2015 redna udeleženka od Clinton Global Initiative.
Leta 2012 je bil Sirleafova govornica pri Council on Foreign Relations; pred tem pa bila tudi govornica pri Chicago Council on Global Affiars, ki spada v glavnem pod okrilje družine Crown, katera je bila pomemben financer Obamovih kampanj. Družina Crown, kot že omenjeno, pomemben predstavnik vojne industrije.

Sirleafova je članica uprave od Council of Women World Leaders, katere članica so še Tarja Halonen, Mary Robinson, Jacinda Ardern, Gro Harlem Brundtland, Helen Clark, Cristina Fernández de Kirchner, Theresa May, Angela Merkel, Dilma Rousseff, Iveta Radicová, Erna Solberg, Helle Thorning-Schmidt, Yulia Tymoshenko, Vaira Vike-Freiberga. V preteklosti pa še Margot Wallström, Madeleine Albright, Benazir Bhutto in ostale.
Sirleafova je članica uprave od pro-globalističnega The Elders, katere ustanovitelj je bil Nelson Mandela. Predsedujoča je top globalistka Mary Robinson, pod-predsedujoči pa Ban Ki-moon. Člani uprave še Gro Harlem Brundtland, Zeid Raad Al Hussein, Ernesto Zedillo, Martti Ahtisaari, Jimmy Carter, Desmond Tutu, Kofi Annan in ostali. Člani svetovalnega odbora so Richard Branson; Peter Gabriel; Don Gips iz Skoll Foundation; Srik Gopal iz Humanity United; Dorine Manson iz Dutch Postcode Lottery; Randy Newcomb iz Omidyar Group; Mabel van Oranje; Sally Osberg iz Skoll Foundation; Muneer Satter iz Goldman Sachs Foundation; Jeff Skoll in ostali.

Sirleafova je članica od End Malaria Council, katerega člani so še Bill Gates, Aliko Dangote, Ray Chambers, Luis Alberto Moreno, Uhuru Kenyatta, ter ostali.

Sirleafova je članica od The Council on State Fragility, katerega članica so še David Cameron, Paul Collier, Mo Ibrahim, Rajiv Shah iz Rockefeller Foundation in Tidjane Thiam. Financerja sta Rockefeller Foundation in UKaid.

Sirleafova pa je tudi članica od Club de Madrid (Danilo Türk; Milan Kučan); ter članica uprave od Mastercard Foundation.

Leta 2017 jo je International Consortium of Investigative Journalism, ki spada v omrežje ”liberalne CIA” citiral med tistimi politiki, ki so bili imenovani v Panama Papers.

Leymah Roberta Gbowee

Tretja dobitnica Nobelove nagrade leta 2011 Leymah Roberta Gbowee, prihaja prav tako iz Liberije.
Gboweejeva je od leta 2017 izvršna direktorica od Women of Peace and Security Program pri AC4 na Earth Institute, katerega dolgoletni direktor je bil top Rockefellerjevo sredstvo Jeffery Sachs. Z Earth Institute pa so povezani še George Soros, Mary Robinson, Bono, Howard Buffett in ostali.

Gboweejeva je članica od World Refugee Council, ki je iniciativa od Centre for International Governance Innovation (CIGI). Odbor deluje kot klasično pro-migrantsko sredstvo ”liberalne CIA”, financiran pa je s strani –

»Amnesty International, the Aspen Institute, Care, Carnegie Corporation of New York, Center for Global Development, Center on International Cooperation, The Dialogue, The Exodus Institute, Georgetown University, Government of Canada, Interaction Council, International Development Research Centre, International Peace Institute, MacArthur Foundation, Robert Bosch Stiftung, Rockefeller Brothers Fund, Zolberg Institute on Migration and Mobility.«183https://www.cigionline.org/activities/world-refugee-council/; dostop 16.3.2022

CIGI je partnerska organizacija od Institute for New Economic Thinking, katerega vodilni financer je George Soros, poleg David Rockefellerja, Paula Volckerja, Alfred P. Sloan Foundation in Carnegie Corporation.

Gboweejeva je Sustainable Development Goals Advocate za United Nations; ter bila leta 2017 s strani generalnega sekretarja UNa izbrana, da služi kot Member of his High Level Advisory Board on Mediation.

Gboweejeva je upraviteljica od super elitnega Carnegie Corporation of New York, ki je seveda ena od vodilnih fundacij ”liberalne CIA”. Najpomembnejši upravitelji v preteklosti so bili Andrew Carnegie, Elihu Root, Elihu Root Jr., Nicholas Murry Butler, Russell Leffingwell, Frederick Osborn, Vannevar Bush, John Gardner, Walter Wriston, David Hamburg, Laurence Tisch, John C. Whitehead, Warren Christopher, Robert Rubin, Newton Minow, Sam Nunn, Vartan Gregorian, Teresa Heinz Kerry, Condoleezza Rice, Thomas Prickering in še številni ostali.

Gboweejeva je dobitnica nagrade Conrad N. Hilton Humanitarian Prize; leta 2017 je bila govornica na dogodku Bill and Melinda Gates Foundation Goalkeepers v New Yorku; ter je globalna ambasadorka od Oxfam.

  • 1
    Hannibal Travis, Wargaming the Arab Spring: Predicting Likely Outcomes and Planning U.N., Cornell International Law Journal, Vol. 46, Issue 1, 2013, str. 81
  • 2
    https://www.breitbart.com/politics/2016/09/23/hillary-clinton-sponsored-secretive-arab-spring-program-that-destabilized-middle-east/
  • 3
    Hannibal Travis, Wargaming the Arab Spring: Predicting Likely Outcomes and Planning U.N., Cornell International Law Journal, Vol. 46, Issue 1, 2013, str. 78-79
  • 4
    Ibid.
  • 5
    Ibid.
  • 6
    Ibid.
  • 7
    https://2009-2017.state.gov/r/pa/prs/ps/2009/oct/130503.htm
  • 8
    https://www.rbf.org/grantees/tahrir-institute-middle-east-policy; dostop 20.11.2021
  • 9
    https://futuretodayinstitute.com/clients/; dostop 31.1.2022
  • 10
    https://www.influencewatch.org/for-profit/revolution-messaging/
  • 11
    https://poptech.org/partnership/; dostop 31.1.2022
  • 12
    https://invisiblehandsdeliver.org/our-corporate-partners; dostop 31.1.2022
  • 13
    https://www.influencewatch.org/for-profit/blue-state-digital/
  • 14
    https://www.bluestate.co/capabilities/grassroots-mobilization/
  • 15
    https://www.rockefellerfoundation.org/wp-content/uploads/2016-IFP-308-DEL-2016.06.24-bsd_rf_bellagio_readout_v1.pdf
  • 16
    https://2009-2017.state.gov/r/pa/prs/ps/2009/oct/130503.htm
  • 17
    Hannibal Travis, Wargaming the Arab Spring: Predicting Likely Outcomes and Planning U.N., Cornell International Law Journal, Vol. 46, Issue 1, 2013, str. 94
  • 18
    Hannibal Travis, Wargaming the Arab Spring: Predicting Likely Outcomes and Planning U.N., Cornell International Law Journal, Vol. 46, Issue 1, 2013, str. 99
  • 19
    https://www.breitbart.com/politics/2016/09/23/hillary-clinton-sponsored-secretive-arab-spring-program-that-destabilized-middle-east/
  • 20
    https://web.archive.org/web/20110712190952/http://www.movements.org/pages/sponsors; dostop 12.3.2022
  • 21
    https://web.archive.org/web/20110712190952/http://www.movements.org/pages/sponsors
  • 22
    https://www.mhpbooks.com/new-yorker-writer-and-others-confront-tariq-ramadan-with-new-charges/
  • 23
    https://www.mhpbooks.com/new-yorker-writer-and-others-confront-tariq-ramadan-with-new-charges/
  • 24
    https://www.thenationalnews.com/world/alleged-rapist-tariq-ramadan-to-launch-centre-teaching-feminism-1.1071901; dostop 22.4.2021
  • 25
    https://www.reuters.com/article/idINIndia-56300120110413
  • 26
    Ibid.
  • 27
    Ibid.
  • 28
    https://www.cfr.org/backgrounder/does-muslim-brotherhood-have-ties-terrorism
  • 29
    https://thehill.com/blogs/pundits-blog/presidential-campaign/292310-huma-abedins-ties-to-the-muslim-brotherhood/; dostop 18.4.2022
  • 30
    https://www.huffpost.com/archive/ca/entry/bachman-muslim-brotherhood_b_1707362
  • 31
    https://www.c40.org/funders-partners/; dostop 21.4.2022
  • 32
    https://www.huffpost.com/archive/ca/entry/bachman-muslim-brotherhood_b_1707362
  • 33
    https://www.theatlantic.com/international/archive/2011/12/should-the-us-cut-off-aid-to-the-egyptian-military/250726/; dostop 22.3.2022
  • 34
    https://freedomhouse.org/sites/default/files/Egypt%20Working%20Group%20letter%20to%20POTUS%20Mar%2023%202016.pdf
  • 35
    https://freedomhouse.org/sites/default/files/inline_images/2007.pdf; str 22
  • 36
    https://web.archive.org/web/20100304035934/http://www.ned.org/where-we-work/middle-east-and-northern-africa/egypt
  • 37
    https://web.archive.org/web/20100304035905/http://www.ned.org/where-we-work/middle-east-and-northern-africa/mena-regional
  • 38
    https://carnegieendowment.org/2010/09/22/april-6-youth-movement-pub-54918; dostop 30.3.2022
  • 39
    https://www.nationalreview.com/2012/07/questions-about-huma-abedin-andrew-c-mccarthy/; dostop 9.8.2022
  • 40
    http://www.globalcommissionondrugs.org/wp-content/uploads/2017/10/GCDP_WaronDrugs_EN.pdf; str. 20
  • 41
    https://cyberpeaceinstitute.org/funding/; dostop 25.3.2022
  • 42
    https://www.washingtonpost.com/archive/politics/2000/12/11/us-advice-guided-milosevic-opposition/ba9e87e5-bdca-45dc-8aad-da6571e89448/
  • 43
    https://www.washingtonpost.com/archive/politics/2000/12/11/us-advice-guided-milosevic-opposition/ba9e87e5-bdca-45dc-8aad-da6571e89448/
  • 44
    https://www.rferl.org/a/1058543.html
  • 45
    https://anarchitext.wordpress.com/2011/12/05/otpor/
  • 46
    https://oslofreedomforum.com/sponsors/; dostop 26.3.2022
  • 47
    https://web.archive.org/web/20170702153715/https://oslofreedomforum.com/supporters/; dostop 26.3.2022
  • 48
    https://web.archive.org/web/20110902114946/http://www.oslofreedomforum.com/supporters.html; dostop 26.3.2022
  • 49
    https://www.civicus.org/icsw-2019/index.php/partners; dostop 26.3.2022
  • 50
    https://www.rtvslo.si/slovenija/novice/kljuc-protestov-je-minimum-skupnih-zahtev/301909
  • 51
    https://www.jacobinmag.com/2019/12/gene-sharp-george-lakey-neoliberal-nonviolence; dostop 3.4.2022
  • 52
    https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/03/porocilo_o_delu_2004.pdf; str. 87
  • 53
    https://speak-up-for-assange.org/signatures/
  • 54
    https://www.ostro.si/si/financiranje; dostop 4.4.2022
  • 55
    https://birn.eu.com/about-birn/donors/; dostop 4.4.2022
  • 56
    https://www.womenpoliticalleaders.org/partners/; dostop 2.4.2022
  • 57
    https://www.motherjones.com/politics/2010/03/maldives-democracy-popovic/
  • 58
    https://srbin.info/en/pocetna/aktuelno/duboka-drzava-u-srbiji-srdja-popovic-sonja-liht-slobodan-djinovic-ana-brnabic/
  • 59
    https://www.newtactics.org/sites/default/files/resources/PlanB-EN.pdf; str. 2
  • 60
    https://web.archive.org/web/20030730165250/http://www.newtactics.org/main.php/AboutNewTactics/Partnerships/AdvisoryCommittee
  • 61
    https://web.archive.org/web/20031004200659/http://www.newtactics.org/main.php/AboutNewTactics/OurFunders; dostop 30.3.2022
  • 62
    https://web.archive.org/web/20110902221147/http://www.newtactics.org/en/grants
  • 63
    https://web.archive.org/web/20180717210351/https://www.newtactics.org/about/our-funders
  • 64
    https://web.archive.org/web/20061023124240/http://www.cvt.org/file.php?ID=5512; str. 6
  • 65
    https://www.sourcewatch.org/index.php?title=Center_for_Victims_of_Torture; dostop 30.3.2022
  • 66
    https://web.archive.org/web/20160428174329/ http://cvt.org/sites/cvt.org/files/attachments/u11/downloads/2014%20CVT%20annual%20report.pdf;  str. 15
  • 67
    https://www.humanityinaction.org/denmark-activities/youth-for-democracy/; dostop 30.3.2022
  • 68
    https://www.humanityinaction.org/usa-about/usa-supporters/; dostop 30.3.2022
  • 69
    https://www.humanityinaction.org/bosnia-herzegovina-about/supporters/; dostop 30.3.2022
  • 70
    https://www.humanityinaction.org/netherlands-about/supporters/; dostop 30.3.3022
  • 71
    https://www.countercurrents.org/barker260311.pdf; str. 1
  • 72
    https://ndufoundation.org/; dostop 30.3.2022
  • 73
    https://monthlyreview.org/2007/07/01/the-latin-american-revolt-an-introduction/
  • 74
    https://www.countercurrents.org/barker260311.pdf; str. 2-3
  • 75
    https://canvasopedia.org/wp-content/uploads/2020/12/50-Crucial-Points-web.pdf; str. 178
  • 76
    https://www.motherjones.com/politics/2010/03/maldives-democracy-popovic/
  • 77
    http://www.namebase.net:82/campus/roosa.html; dostop 17.5.2022
  • 78
    https://www.tuftsgloballeadership.org/2016-new-security-new-europe
  • 79
    https://www.jacobinmag.com/2019/12/gene-sharp-george-lakey-neoliberal-nonviolence; dostop 3.4.2022
  • 80
    https://dedona.wordpress.com/2017/04/15/the-new-gladio-in-action-jonathan-mowat/; dostop 2.4.2022
  • 81
    https://www.sourcewatch.org/index.php/Center_for_Preventive_Action
  • 82
    https://www.irex.org/our-supporters; 3.5.2022
  • 83
    https://gowans.blog/category/foundations/; dostop 3.5.2022
  • 84
    https://arlingtoninstitute.org/; dostop 3.4.2022
  • 85
    https://arlingtoninstitute.org/about-us/meet-john-l-petersen/; dostop 3.4.2022
  • 86
    https://georgewbush-whitehouse.archives.gov/news/releases/2005/02/20050224-3.html; dostop 10.8.2022
  • 87
    https://www.aei.org/events/solidarity-twenty-five-years-on/; dostop 10.8.2022
  • 88
    https://freedomhouse.org/sites/default/files/FH%20CEPA%2C%20Democratic%20Change%20in%20Belarus%2C%20September%202011.pdf
  • 89
    https://www.gatesfoundation.org/about/committed-grants/2015/11/opp1138674
  • 90
    https://www.nytimes.com/2012/09/09/t-magazine/gene-sharp-theorist-of-power.html; dostop 5.4.2022
  • 91
    https://www.jacobinmag.com/2019/12/gene-sharp-george-lakey-neoliberal-nonviolence; dostop 3.4.2022
  • 92
    https://nonsite.org/change-agent-gene-sharps-neoliberal-nonviolence-part-one/; dostop 29.3.2022
  • 93
    https://dedona.wordpress.com/2017/04/15/the-new-gladio-in-action-jonathan-mowat/; dostop 2.4.2022
  • 94
    https://www.wilsoncenter.org/blog-post/george-kennan-father-free-europe-committee-and-american-committee-liberation; dostop 2.4.2022
  • 95
    The Ford Foundation report 1954, str. 19.
  • 96
    The Rockefeller Foundation, Annual Report, 1953; str. 258.
  • 97
    https://dedona.wordpress.com/2017/04/15/the-new-gladio-in-action-jonathan-mowat/; dostop 2.4.2022
  • 98
    https://gowans.blog/category/foundations/; dostop 3.5.2022
  • 99
    https://www.commondreams.org/ownership-funding; dostop 30.3.2022
  • 100
    http://stephenzunes.org/wp-content/uploads/2010/12/Open-Letter_Academics_Zunes.pdf; str 1-2.
  • 101
    https://www.aeinstein.org/wp-content/uploads/2014/04/1993-99rpt.pdf; str. 2.
  • 102
    https://www.aeinstein.org/wp-content/uploads/2014/04/2000-04rpt.pdf; str 2.
  • 103
    http://robertdputnam.com/better-together/the-report/; dostop 7.4.2022
  • 104
    https://www.nber.org/system/files/working_papers/w7121/w7121.pdf
  • 105
    https://info.publicintelligence.net/CFR-BissellMeeting.pdf; str. 1, 6, 7
  • 106
    Weatherhead Center for International Affairs, Annual Report 1997 – 1998, str. 9
  • 107
    https://reports.pulitzercenter.org/pulitzer-center-2020-annual-report/index.html; dostop 10.4.2022
  • 108
    https://climate.org/donors-and-partners/; dostop 11.4.2022
  • 109
    https://web.archive.org/web/20060815151544/http://www.ned.org/grants/05programs/grants-mena05.html#Tunisia
  • 110
    https://web.archive.org/web/20071024222902/http://www.ned.org/grants/06programs/grants-mena06.html#tunisia
  • 111
    https://web.archive.org/web/20100320201605/http://www.ned.org/where-we-work/middle-east-and-northern-africa/tunisia
  • 112
    https://www.opensocietyfoundations.org/who-we-are/programs/middle-east-and-north-africa-program
  • 113
    https://www.albawsala.com/files/2018/09/RapportAudit-CAC-2015.pdf ; str. 15
  • 114
    https://www.albawsala.com/files/2018/09/RapportAudit-CAC-2016.pdf; str. 16
  • 115
    https://www.thecairoreview.com/donors/; dostop 25.4.2022
  • 116
    https://euromedrights.org/wp-content/uploads/2019/07/EuroMed-Rights-Annual-financial-report-2018_EN.pdf; str. 12
  • 117
    https://scholarship.law.cornell.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1805&context=cilj; str. 91
  • 118
    https://www.moncefmarzouki.com/biography-2/?lang=en; dostop 14.3.2022
  • 119
    https://web.archive.org/web/20120720070917/http://fidh.org/Features; dostop 23.4.2022
  • 120
    https://www.mei.edu/sites/default/files/2021-08/MEI2020AnnualReportfinal.pdf; str. 57
  • 121
    https://www.ictj.org/sites/default/files/ICTJ-Tunis-Conference-Report-2011-English.pdf
  • 122
    https://web.archive.org/web/20100707113908/http://www.ned.org/publications/annual-reports/2009-annual-report/middle-east-and-north-africa/description-of-2009-gr-15; dostop 14.3.2022
  • 123
    https://www.ictj.org/sites/default/files/ICTJ-Global-Annual-Report-2011-English_0.pdf; str. 30
  • 124
    https://www.ictj.org/sites/default/files/ICTJ_AnnualReport_2010.pdf; str. 15
  • 125
    https://worldjusticeproject.org/about-us/who-we-are/supporters; dostop 14.3.2022
  • 126
    https://web.archive.org/web/20101227231517/http://www.bluestatedigital.com/pages/clients/; dostop 14.3.2022
  • 127
    https://web.archive.org/web/20110113005820/http://www.ndi.org/node/16041; dostop 14.3.2022
  • 128
    https://web.archive.org/web/20110115164201/https://www.ndi.org/who_supports_our_work; dostop 14.3.2022
  • 129
    http://en.csidtunisia.org/financial-report-2017; str. 9
  • 130
    https://drive.google.com/file/d/1t_YjeB0NbwdcWZGIleh6rueEdyQgB1bW/view; str. 8
  • 131
    National Endowment for Democracy, Annual Repot 2011, str. 69.
  • 132
    https://www.journalofdemocracy.org/articles/5940/; dostop 15-3-2022
  • 133
    https://www.adhrb.org/about/; dostop 15.3.2022
  • 134
    https://indd.adobe.com/view/8070afbb-e9d3-4840-baf9-46d1dfeaf8ab, str. 21
  • 135
    National Endowment for Democracy, Annual Repot 2011, str. 68.
  • 136
    https://insider.foxnews.com/2015/03/02/catherine-herridge-isis-has-turned-libya-new-support-base-safe-haven
  • 137
    https://reprieve.org/wp-content/uploads/sites/2/2021/10/Reprieve_ImpactReport2020_WithFinancialStatementsAMENDED.pdf; dostop 16.3.2022
  • 138
    https://www.news24.com/News24/does-the-usa-bring-up-new-bin-laden-20121006
  • 139
    https://cihrs.org/the-muslim-brotherhood-lays-the-foundations-for-a-new-police-state-by-exceeding-the-mubarak-regimes-mechanisms-to-suppress-civil-society/?lang=en
  • 140
    https://euromedrights.org/about-us/who-we-are/#our-donors; dostop 24.4.2022
  • 141
    https://www.middleeasteye.net/news/egypt-bahey-eldin-hassan-jail-anti-government-advocacy
  • 142
    https://www.frontlinedefenders.org/en/statement-report/reprisal-against-human-rights-defender-mohamed-soltan-human-rights-advocacy
  • 143
    https://www.savethechildren.org.uk/news/media-centre/press-releases/world-leaders-demand-g7-vaccinate-world
  • 144
    https://www.ipinst.org/wp-content/uploads/2020/11/2019-IPI-AR.pdf; str. 29
  • 145
    https://web.archive.org/web/20130410165005/http://www.ipinst.org/about/support-ipi.html; dostop 25.4.2022
  • 146
    https://www.sourcewatch.org/index.php/International_Peace_Academy; dostop 25.4.2022
  • 147
    https://steigan.no/2019/08/hvorfor-ga-epstein-millioner-til-terje-rod-larsens-organisasjon/
  • 148
    https://www.cnbc.com/2021/01/25/apollos-leon-black-to-retire-as-ceo-but-remain-chairman-after-he-is-cleared-in-internal-epstein-probe.html
  • 149
    https://www.dn.no/politikk/the-international-peace-institute/jeffrey-epstein/terje-rod-larsen/leon-black-did-like-his-adviser-jeffrey-epstein-gave-anonymously-to-un-affiliated-think-tank/2-1-897114
  • 150
    https://pjmedia.com/tatler/2015/03/09/the-lies-behind-freesoltan-no-mohamed-soltan-is-not-a-humanitarian-activist-n199324
  • 151
    https://pjmedia.com/tatler/2015/03/09/the-lies-behind-freesoltan-no-mohamed-soltan-is-not-a-humanitarian-activist-n199324
  • 152
    https://www.reuters.com/article/us-egypt-court-brotherhood-idUSKBN0N30E620150412
  • 153
    https://pjmedia.com/tatler/2015/03/09/the-lies-behind-freesoltan-no-mohamed-soltan-is-not-a-humanitarian-activist-n199324
  • 154
    https://dailycaller.com/2015/10/19/ohio-mosque-at-center-of-one-woman-protest-accused-of-muslim-brotherhood-ties/
  • 155
    https://freebeacon.com/national-security/muslim-brotherhood-tied-activist-to-host-fundraiser-for-dem-rep-gerry-connolly/
  • 156
    https://www.breitbart.com/midterm-election/2018/05/01/dewine-took-funds-from-leaders-jihad-tied-mosque/
  • 157
    https://www.memri.org/reports/columbus-ohio-muslim-leader-says-911-planned-americans-praises-wanted-al-qaeda-linked
  • 158
    https://www.reuters.com/article/cnews-us-egypt-soltan-idCAKBN0OF0AV20150530
  • 159
    https://www.globalmbwatch.com/2013/08/27/son-notorious-anti-semite-salah-soltan-detained-egypt/
  • 160
    https://thefreedomi.org/; dostop 24.4.2022
  • 161
    https://www.frontlinedefenders.org/en/donors; dostop 25.4.2022
  • 162
    https://web.archive.org/web/20150714034236/https://www.frontlinedefenders.org/front-line-annual-reports-financial-information
  • 163
    https://www.ecoi.net/de/dokument/2045875.html; dostop 25.4.2022
  • 164
    https://pomed.org/al-sisi-in-washington-egyptian-president-seeks-support-for-power-grab/
  • 165
    https://www.coe.int/en/web/world-forum-democracy/partners; dostop 17.3.2022
  • 166
    https://www.ipinst.org/wp-content/uploads/2020/11/2019-IPI-AR.pdf; dostop 18.3.2022
  • 167
    https://eriac.org/wp-content/uploads/2020/10/ERIAC-YEARLY-REPORT-2019_v9_web.pdf; str. 73.
  • 168
    National Endowment for Democracy, Annual Repot 2011, str. 69.
  • 169
    https://www.ned.org/docs/newsletters/Democracy_News_102001.html; dostop 16.3.2022
  • 170
    https://ifit-transitions.org/donors/; dostop 16.3.2022
  • 171
    https://www.transparency.org/en/the-organisation/who-supports-us; dostop 16.3.2022
  • 172
    https://www.worldbenchmarkingalliance.org/funding-partners/; 20.3.2021
  • 173
    https://cyber.harvard.edu/about/support; dostop 20.3.2021
  • 174
    https://globalnetworkinitiative.org/wp-content/uploads/2022/03/2020-990-GNI.pdf; str. 22-23
  • 175
    https://globalfreedomofexpression.columbia.edu/about/sponsors-and-partners/; dostop 21.3.2022
  • 176
    https://knightcolumbia.org/page/support-the-knight-institute; dostop 21.3.2022
  • 177
    https://www.thedialogue.org/wp-content/uploads/2021/03/IAD_BiennialReport19-20_WEB.pdf; str. 48
  • 178
    https://reproductiverights.org/wp-content/uploads/2022/01/CRR_Annual-Report_2021.pdf; str. 12
  • 179
    https://www.article19.org/wp-content/uploads/2021/05/Annual-Report-2020-low-res-1.pdf; str. 66-67
  • 180
    https://reutersinstitute.politics.ox.ac.uk/sites/default/files/2021-10/AnRep%2020-21%20FINAL.pdf; str. 29.
  • 181
    https://www.forum2000.cz/files/forum-2000-2019-vyrocni-zprava-annual-report.pdf; str. 19
  • 182
    https://securityconference.org/en/about-us/partners-sponsors/; dostop 16.3.2022
  • 183
    https://www.cigionline.org/activities/world-refugee-council/; dostop 16.3.2022