Pro-migrantske in ”anti-rasistične” organizacije in EU pogodbe

Objavljeno dne: 10/05/2026

Zadnja posodobitev: 11/05/2026

Avtor: Sebastjan Starec

Save the Children – 1919
International Rescue Committee (IRC) – 1933
People & Planet – 1969
ActionAid International – 1972
European Council on Refugees and Exiles – 1974
Jesuit Refugee Service Europe – 1980
Caritas Europe – 1993
International Centre for Migration Policy Development – 1993
UNITED for Intercultural Action – 1993
European Commission against Racism and Intolerance – 1994
European NGO Platform on Asylum and Migration – 1994
Migration Policy Group – 1995
European Network Against Racism – 1998
Institute for the Study of International Migration – 1998
Treaty of Amsterdam, 1999
Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants – 2000
Migration Policy Institute – 2001
Greek Forum of Migrants (GFM) – 2002
European Philanthropic Initiative for Migration – 2005
Global Forum on Migration and Development – 2006
The European Migration Forum / European Integration Forum – 2009
European Network on Religion and Belief – 2010
Migrant Rights Initiative – 2011
The Border Violence Monitoring Network (BVMN) – 2016
The Urban Agenda for the EU Community / Futurium, 2016
Migration Research Hub – 2018
New Women Connectors – 2019
SOLIDAR – 2020
Climate Migration Council – 2021
Equinox Initiative for Racial Justice – 2021
Podpisniki pro-migrantskega pisma za EU Pact on Migration – 2024

Obsežna in še nedokončana raziskava, ki razkriva globoko ozadje obveščevalnega omrežja super elite in njihovih nevladnih organizcij, ki so v ozadju množičnih migracij v EU in ZDA. Raziskava nastaja vzporedno z raziskavo Migracije v EU [in ZDA].

International Rescue Committee (IRC) – 1933

Uvod

Uradna geografska zgodovina delovanja IRC
Delovanje v Nemčiji po vojni
Delovanje v Vietnamu po letu 1954
Delovanje v El Salvadorju po letu 1984
Povezave s Freedom House in National Endowment for Democracy
Delovanje v Rusiji v post-sovjetskem obdobju
Vodstvo od IRC
Financerji
Dobitniki nagrade The IRC Freedom Award

International Rescue Committee (IRC) je ustanovljen leta 1933 kot International Relief Association na prošnjo Alberta Einsteina, da se pomaga tistim, ki jih preganja nacistični režim. V sedanji obliki je IRC od leta 1942, ko se IRA združi z Emergency Rescue Committee. IRA ima svoje korenine v nemških levičarskih Kommunistische Partei Deutschlands (Opposition) KPD(O) in pro-marksistični Sozialistische Arbeiterpartei Deutschlands (SAPD). Takoj po nastanku začne IRC tesno sodelovati z novoustanovljeno obveščevalno službo OSS, predhodnico Cije. OSS ima v Evropi nalogo, da izvaja tajne operacije, zato so zanjo pomembni ameriški posamezniki, ki imajo ozadje v socialistični politiki, ker lahko ti omogočijo pomembno pomoč pri utrjevanju odnosov s socialističnimi izgnanci, ki so pobegnili na Zahod. Protifašistični begunci pa so lahko tudi priskrbeli pomembne informacije o ekonomskem in socialnem stanju v državah, ki so bile sicer zaprte pred zunanjim nadzorom. Ti posamezniki pa so tudi omogočili OSS, da se poveže z militanti, ki so ostali znotraj območij, ki so bila pod nacistično kontrolo in so že pripravljali podtalni upor. S tem, ko se IRC poveže z OSS, to predstavlja tudi ključno spremembo v njenem delovanju. Kot pomembno sredstvo od OSS, ima IRC povelje nad delovanjem višjih uradnikov znotraj OSS. S tem pridobi IRC tudi dostop do najvišjih predstavnikov Rooseveltove administracije, med drugim tudi do samega Franklina in njegove žene Eleanor. To tudi omogoči, da pridobijo vize za več deset socialističnih militantov iz Nemčije in Avsrtije, od katerih bi bila večina obsojena na smrt s strani Gestapa. IRC pa igra tudi ključno vlogo pri rekrutiranju levičarskih političnih beguncev iz Evrope, pri čemer tesno sodeluje z OSS. S tem pa je postal IRC dodatno odvisen od vladne podpore glede financiranja in usmeritve, ker se je navezanost na obveščevalno skupnost poglobila v obsegu in intenzivnosti.

Po koncu vojne se IRC osredotoči prvotno na oskrbovanje ljudi med sovjetsko blokado zahodnega Berlina, kasneje pa ustanavlja programe za ponovne naselitve beguncev iz Vzhodne Evrope in ostalih komunističnih držav, kar počne do konca Hladne vojne. Hkrati pa IRC pri beguncih išče dragocene informacije, kar se tiče držav vzhodnega bloka. Poleg tega pa izbere primerne posameznike, ki sodelujejo v tajnih operacijah obveščevalne skupnosti, v glavnem preko CIA in ameriške vlade. Posebno po letu 1949 postne IRC pomemben del omrežja tajnih operacij. Področja proti-komunističnega delovanja IRC so bila za časa Hladne vojne, poleg Vzhodne Evrope še področja jugovzhodne Azije, Afganistan, ter Srednja in Južna Amerike. Z delovanjem na področju Sovjetske zveze, pa postane tekmec s Tolstoy Foundation, katera zagovarja interese ruske monarhije, in vidi komite kot veliko grožnjo. Trenja med IRC in Tolstoy Foundation postanejo tako močna, da bi IRC leta 1952 skoraj prenehal z delovanjem. Zato IRC zamenja vodstvo in na položaj predsednika pride vplivni Leo Cherne, ki je že vrsto let močno zasidran v obveščevalnem sistemu liberalnega establišmenta. Cherne pa je tudi mentor bodočega zloglasnega direktorja Cije Williama Caseyja, ki ne samo, da je član uprave od IRC, ampak postane tudi predsedujoči.

»The International Rescue Committee was only one of several organizations working within the same segment of the covert network, which handeled refugees from the Soviet block countries. To survive, the IRC had not only to project its own distinctive program but also to maintain working relations with kindred operations, or suffer the consequences of destructive vendetas. … During the Cold War decades, the Committee eagerly sought to develop innovative projects that would gain the approval of the intelligence community and yet would not directly infringe on the existing programs of neigbhoring organizations.

Thus, a case study of the IRC necessarily includes a review of other organizations within the same sector of the covert network. Two of these organizations, the National Committee for a Free Europe (NCFE) and the American Committee for Liberation (AMCOMLIB), functioned as Central Intelligence Agency (CIA) proprietaries, operations originated and directly controlled by those within the intelligence community. Others, such as the East European Fund, an affiliate of the Ford Foundation, were similar to the Committee in being privately initiated projects emmeshed in a cooperative, working relationship with the CIA. Finalley, there were several others refugee relief agencies in direct competition with the IRC, including some the had their roots in the exile communities of specific nationalities. For example, supporters of the Tolstoy Foundation, which reflected the interests and perspective of Russian monarchists, perceived the Committee as an immidiate threat and, at one point, attempted to undermine is as a rival.«¹

Delovanje od IRC je vse od konca vojne del geopolitike liberalne establišmenta in se koordinira preko skrivnega omrežja, ki ga vodita Council on Foreign Relations preko Cije. Vzporedno z IRC to omrežje ustanavlja organizacije, ki služijo kot zaščitniška in proti-komunistična propaganda, v resnici pa so Cijina fasada za delovanje v točno določenih strateških državah po svetu. Vzporedno z IRC deluje na teh področjih, istočasno s številnimi istimi posamezniki, tudi Freedom House, preko katerih pa ustanavljajo (pogosto pro-vojne) propagandne organizacije, kot so National Committee for a Free Europe, American Friends of Vietnam, American Friends of the Captive Nations, Committee for the Free World, Congress for Cultural Freedom in ostale. V ozadju pa je ključno omrežje Rockefellerjev in njihovih številnih zveznikov preko fundacij in nevladnih organizacij, ki v večini financirajo in nadzirajo ta sistem. Ta model se nato za časa Reaganove administracije še okrepi in močno izpopolni, ko se leta 1983 ustanovijo National Endowment for Democracy, International Republican Institute, National Democratic Institute in U.S. Institute of Peace. Z razcvetom globalizacije, pa se v 1980ih, 1990ih in po letu 2000 pojavijo številni novi akterji, ki postanejo del tega skritega obveščevalnega omrežja. Ti novi akterji, ki delujejo preko vodilnih nevladnih organizacij in svojih fundacij so Warren Buffett, Harold Hochschild, George Soros, Bill Gates, Steve Ballmer, Ted Turner, družina Koch, družina Crown, Michael Bloomberg, družina Pritzker, Eric Schmit, Reid Hoffman, Pierre Omidyar, Jeff Bezos, Peter Thiel, Jeff Skoll, Mark Zuckerberg, Sergey Brin in ostali.

Uradna geografska zgodovina delovanja IRC

Leta 1950 IRC poveča svoje delovanje v Evropi s projektom Project Berlin, preko katerega zagotavlja ljudem v Zahodnem Berlinu hrano, kljub temu, da so pod Sovjetsko okupacijo.
IRC začne leta 1954, po porazu Francije, svoj program ”pomoči” v Vietnamu in pri tem se pospešeno lobira za bolj vojaški pristop, kar nenazadnje privede do vojne, ki ne zadeva samo Vietnam, ampak še Kambodžo in Laos. Po porazu Francije, nastane v Vietnamu 1 milijon beguncev, ki so uradna propaganda IRC-ja za njegovo delovanje na tistem območju. Sam IRC pa je vodilni podpornik skorumpiranega in brutalnega diktatorja Diema.
Leta 1956, po brutalnem zatrtju madžarskega proti-sovjetskega upora, začne IRC program ponovne naselitve in pomoči madžarskim beguncem.
V 1960ih IRC pomaga kubanskim beguncem, ki bežijo pred Castrovo diktaturo, kot tudi pomaga Haitijskim beguncem, ki bežijo pred Duvalierjevim režimom.
Leta 1962 začne IRC delovati tudi v Afriki, ko 200,000 Angolcev pobegne v Zair. Istega leta pa pa se osredotoči tudi na pomoč Kitajcem, ki pobegnejo v Hong Kong.
Leta 1971 se delovanje IRC usmeri v Indijo, kamor pobegne 10 milijonov beguncev iz bodočega Bangladeša.
Leta 1975 IRC pomaga čilskim beguncem pri pridobivanju vize po Cijinem krvavem državnem udaru. Istočasno pa IRC pomaga beguncem v Peruju, Paragvaju in Gvatemali.
Leta 1976 začne IRC izvajati pomoč za indokitajske begunce, ki so pobegnili na Tajsko, ki se jim kasneje pridruži še več tisoč beguncev iz Burme.
Po letu 1977 je IRC vodilni zastopnik za ljudi, ki želijo zapustiti Vietnam, Kambodžo in Laos.
Leta 1979 IRC pomaga pri ponovni naselitvi številnim beguncem iz Sovjetske zveze, v glavnem gre za Armence in Žide.
Leta 1980 ustanovi IRC program nujne pomoči za afganistanske begunce, ki pobegnejo v Pakistan. Vojno v Afganistanu proti Sovjetski zvezi sproži vodilni Rockefellerjev tehnokrat Zbigniew Brzezinski.
Leta 1982 začne IRC zaradi vojne v Libanonu pomagati palestinskim in libanonskim beguncem.
Leta 1984 deluje IRC v El Salvadorju, kjer so ljudje razseljeni zaradi vojne.
Leta 1987 deluje IRC na Poljskem, kjer sodeluje skupaj z delavskim sindikalnim gibanjem Solidarity, ki je Cijino sredstvo. Prav tako leta 1987 deluje IRC v Malaviju, kjer je več kot milijon beguncev iz Mozambika. Ta program traja več kot 8 let.
Leta 1988 začne IRC ponovno delovati v Afganistanu, kjer pomaga več kot 10,000 beguncem, ki se vrnejo iz Pakistana.
Leta 1989 ustanovi IRC Women’s Commission for Refugee Women and Children, saj naj bi otroci in ženske predstavljali 80% beguncev. Prav tako leta 1988 deluje IRC v Sudanu, kjer je 250,000 razseljenih ljudi na področju Bhar El Ghazal in zgornjega Nila.
Po koncu prve zalivske vojne leta 1991, IRC pomaga več sto tisočim kurdskim beguncem, ki bežijo pred nasiljem Sadama Husseina.
Leta 1992 začne IRC delati na področju nekdanje Jugoslavije, predvsem na področju etničnega čiščenja v Bosni.
Leta 1994 IRC vzpostavi programe nujne pomoči za pomoč beguncem v Ruandi, ki bežijo v Tanzanijo in Kongo, za časa genocida med Tutsiji in Hutujci.
Leta 1995 deluje IRC na področju Somalije in Etiopije, kjer zagotavlja usposabljanja za kmetovanje in programe pridobivanja majhnih kreditov za begunce, ki se vračajo iz kampov v Etiopiji.
Leta 1996 je IRC v Burundiju, kjer skrbi za razseljence v šestih od 16 pokrajin.
Leta 1997 deluje IRC na Kosovem, kjer zagotavlja pomoč več sto tisoč beguncem, ki so pobegnili v Makedonijo, Albanijo in Črno goro.
Leta 2002 IRC pomaga več kot milijonu razseljenih Afganistancem, ter več kot dva milijonom beguncem, ki so razseljeni v Iranu in Pakistanu.
Leta 2007 ustanovi IRC kampanjo za pomoč in podporo več kot štiri milijonom razseljenim Iračanom.
Leta 2012 pomaga razseljenim sirskim beguncem, ki so žrtve Cijine ”arabske pomladi”.

Delovanje v Nemčiji po vojni

The Fighting Group against Inhumanity: Resistance and Espionage in the Cold War, 1948–1959

Delovanje International Rescue Committee v Nemčiji je del Cijinih globalnih operacij, ki potekajo istočasno po Evropi, Iranu, Južni Ameriki in jugovzhodni Aziji. Jasno, da je Nemčija ključno središče tega dogajanja. Ena takšnih Cijinh skupin, s katero je povezan IRC na začetku 1950ih je militantna proti-komunistična Kampfgruppe gegen Unmenschlichkeit (KgU) oz. Fighting Group Against Inhumanity, katera deluje od 1948 – 1959.

»While the International Rescue Committee usually functioned as a refugee relief agency, it sometimes went beyond that role to sponsor covert operations with more provocative missions. In the 1950s, the IRC sponsored the Fighting Group Against Inhumanity, a West Berlin-based organization. During this period of instability and confrontation, the Frighting Group carried out a detailed plan of action intended to destabilize the East German Regime, a plan that encompassed acts of terrorism and sabotage. In the 1960s the Committee solicitates funds for those digging large tunnels under the Berlin Wall, a method of escape that would be shelved after a lethal firefight between East German soldiers and one set of tunnel diggers.«²

Cijino ime te skrivne operacije je bilo DTLINEN. KgU je ustanovljena leta 1948 med sovjetsko blokado zahodnega dela Berlina, njen namen pa je bil destabilizacija vzhodno nemškega režima. Ključna član organizacije sta bila zgodovinar in publicist Rainer Hildebrandt in protestantski pastor Ernest Tillich. ”Hilly in Tilly”, kot ju imenuje Cija, sta bila za časa nacizma zaprta zaradi nasprotovanju nacizma, in ta militantni proti-komunistični boj je bil njuno nadaljevanje tega boja. Ena od vlog KgU je bila, da je pomagala pridobivati podatke o osebah, ki jih je ugrabila in zaprla sovjetska oblast. Za časa svojega delovanja je imela v svoji obsežni zbirki podatke o 250,000 takšnih posameznikih – ogromno preko tajnih operacij. KgU pa tudi identificira številne obveščevalce vzhodno nemškega režima in predaja njihova imena za US Radio in the American Sector (RIAS), ki predvaja t.i. ”snitch reports”, da bi utišal obveščevalce in preprečil drugim da bi počeli podobne aktivnosti. Cijo pa pri KgU zanimajo predvsem njene zmogljivosti tajnih operacij. Glede na Cijino poročilo iz 1950ih, je KgU vodil okoli 500 agentov v Vzhodni Nemčiji in pridobil na stotine poročil glede političnih in vojaških zadevah za Cijino postajo v Berlinu.³

Za primerjavo – v tem času se je KgU po zmožnostih lahko primerjala z nemško obveščevalno Gehlen Organization oz. Gehlen Org, ki jo je vodil nekdanji nacistični vojaški obveščevalec general Reinhard Gehlen – član Malteškega viteškega reda in kasneje udeleženec zasedanj skrivne obveščevalne skupine Le Cercle. Gehlen Org pod okriljem Cije sestavlja več sto nekdanjih nacističnih obveščevalcev. Uradno naj bi sčasoma nad Gehlen Organization Cija izgubila nadzor in postala del globokega ozadja nemške države oz. ”Underground Reich”. Nemška obveščevalna BND pa nastane iz Gehlen Organization.[Ibid. str. 41]

Nekdanji vodja Cijine bližnje vzhodne iz vzhodno azijske divizije James Critchfield, ki je od leta 1949 – 1956 delal za Gehlenovo organizacijo, je za The Washington Post leta 2001 dejal –

»“I’ve lived with this for 50 years,” said James H. Critchfield, the CIA officer assigned to the Gehlen organization from 1949 to 1956. “Almost everything negative that has been written about Gehlen, in which he has been described as an ardent ex-Nazi, one of Hitler’s war criminals — this is all far from the fact.”

Critchfield said CIA records may turn up the names of six to 10 veterans of the SD, Gestapo chief Heinrich Himmler’s intelligence service, who joined Gehlen’s network in 1950. But he said Gehlen took them on reluctantly, under pressure from German Chancellor Konrad Adenauer to deal with “the avalanche of subversion hitting them from East Germany.”

By contrast, Critchfield said, Gehlen’s top command consisted of 30 to 40 young staff officers trained under Gen. Ludwig Beck, who was executed in 1944 for conspiring to assassinate Hitler, and Gen. Franz Halder, who was imprisoned until the war ended. “They weren’t really a bunch of Nazis,” he said.«⁴

Gehlen naj bi po ugotovitvah ameriškega zgodovinarja Christopherja Simpsona večino informacij pridobil iz svoje vloge pri širši operaciji mučenja, zasliševanja in pobijanja s stradanjem okoli 4 milijona sovjetskih vojnih ujetnikov.⁵

Za Gehlenovo napredovanje v tem Cijinem tajnem obveščevalnem omrežju, so pomembni ključni predstavniki liberalnega establišmenta, med drugim iz samega vodstva od International Rescue Committee. Prvi vidni, ki je navdušen nad Gehlenovim posedovanjem informacij o sovjetski vojski je ameriški general Edwin Luther Siber. Siber nato predstavi Gehlena višjim predstavnikom Cije. Prvi med njimi je prvi Walter Bedell Smith, ki je najvišje rangirani ameriški obveščevalec, ki je v obdobju od 1950 – 1953 direktor Cije. Po končanji mandata, pa postane član od Council on Foreign Relations, naslednje leto pa postane so-ustanovitelj skupine Bilderberg. Hkrati pa je tudi član od Pilgrims Society. Siber predstavi Gehlena tudi Williamu ”Wild Billyju” Donovanu, nekdanjemu vodji OSS, ki postane tudi ena od ključnih oseb pri International Rescue Committee. Več o Donovanu pod dogajanjem v Vietnamu. Tretja oseba, kateri Siber predstavi Gehlena pa je Allen Dulles, ki postane direktor Cije leta 1953. Več o Dullesu, ki je prav tako iz ozadja izredno pomemben za delovanje od IRC pa prav tako pod dogajanjem v Vietnamu. Četrti pa je bil Frank Wisner, ki tudi organizira ”European stay-behind network’‘.[Ibid. str. 191]

Po ugotovitvah zgodovinarja Davida Cesaranija je bil ključni za rekrutiranje Gehlena vodja Cijinih tajnih operacij oz. Office of Policy Coordination super elitni Frank Wisner (CFR, 1947 – 1965). Gehlen in njegova skupina obveščevalcev se je izognila sodnemu preganjanju tako, da je Ciji izročila obsežne obveščevalne podatke visokega poveljstva nemške vojske iz Gehlenovega oddelka Fremde Heer Ost (FHO) o Sovjetski vojski.⁶

Da se vrnemo nazaj k KgU. Ena od pomembnih nalog KgU je sodelovanje pri Cijinem rekrutiranju ”stay behind” agentov v Zahodni Nemčiji, ki je hkrati del zloglasne (pro-teroristične) operacije Gladio, ki je potekala po celotni Evropi. Ob vrhuncu svoje dejavnosti na začetku 1950ih se Tillich sreča z nemškim predsednikom Adenauerjem in priča pred Odborom predstavniškega doma za ne-ameriške aktivnosti glede o zlu vzhodno nemškega režima. Hildebrendt pa se v ZDA sreča z Eleanor Roosevelt. Konec 1950 pa agentje MfS uspešno prodrejo v KgU in aretirajo veliko število njenih agentov, kar posledično pomeni, da organizacija leta 1959 preneha delovati.

KgU pa je v tem obdobju financirana tudi s strani Ford Foundation.

Delovanje v Vietnamu po letu 1954

Delovanje International Rescue Committee v Vietnamu, ki je del operacij liberalnega establišmenta preko Council on Foreign Relations, Cije, American Friends of Vietnam in ostalih vpletenih organizacij (Vietnamski lobij), je tisto ozadje vplivnih posameznikov in odločevalcev, ki so kasneje so-odgovorni za brutalno vietnamsko vojno in na milijone pobitih Vietnamcev. Delovanje IRC v Vietnamu je poskušanje uresničevanja teze, ki je povezana s prevladujočim prepričanjem o lepoti t.i. ”American Way of Life” in o zlobni naravi komunizma. To je prepričanje, da je edini razlog, da bi narod lahko glasoval za komuniste to, da ni bil ustrezno izpostavljen ”demokratičnemu” načinu življenja. In če bi narod poznal demokracijo, bi tudi volili demokrate. To delovanje v Vietnamu je vključevalo tudi toleriranje nedemokratičnih elementov, ko je bilo to potrebno, da bi se dosegel končni demokratični cilj, ker nenazadnje vse to za to, da bi ”služilo” vsem ljudem.

V bistvu se v tem poglavju Vietnama zgodi pomemben dogodek deset let pred tem, ko postane Ho Chi Minh, tedaj še ne tako prepoznaven komunist in hkrati sovjetski agent, leta 1945 sredstvo od OSS v boju proti Japoncem in Francozom, ter tako postane prvi predsednik Vietnama. Ho Chi Minh je bil Francoskim oblastem že dolgo poznan kot komunist in dolgoletni proti-francoski upornik. Minh je bil že leta 1920 ustanovni član Francoske komunistične stranke v Parizu, po študiju v Moskvi (1923 – 1924) pa leta 1925 ustanovi marksistično Vietnamsko revolucionarno ligo mladih (Thanh Nien), ki jo leta 1930 transformira v Indokitajsko komunistično stranko. In nenazadnje, Minhov mentor v Moskvi in na Kitajskem (1924 – 1927) je bil elitni boljševik in mojster ”črne operativne umetnosti” Mikhail Borodin, ki ga nauči tajnega delovanja. Minh v zadnjih mesecih vojne proti japonski na Kitajskem vzbudi pozornost dveh precej neizkušenih agentov OSS, ki imata nalogo, da rešita obveščevalne probleme v Vietnamu, zaradi pomanjkanja agentov na tistem področju. Stvari so se ob koncu vojne v Vietnamu odvijale zelo hitro, saj je japonska prevzemala popoln nadzor, ker je z Vietnamom pred tem upravljala vichyjevska Francija. OSS pa ima pač jasno nalogo, da se bori proti Japoncem in kolonialnim Francozom. Pri tem agentom OSS uide najpomembnejše dejstvo, da je Minh sovjetski agent.

»It’s a small footnote in American history, but a significant event in the history of American intelligence: the OSS relationship with Ho Chi Minh is a marker for what can happen when an aspiring and clever politician is recruited as an intelligence asset. … But the young men of the OSS were no match for Ho’s charm and cleverness, and his manipulative skills honed over 25 years as an agent of the Comintern. By the time the relationship ended five months after it began, the OSS intelligence operation was a success, and Ho Chi Minh was the president of the newly declared Democratic People’s Republic of Vietnam. … The OSS role in Vietnam became controverisal in the months that followes World War II. French colonialism returnes, and America now supported it as a bulwark against communism. The OSS, seen as ”the embodiment of an American liberal ideology during the war, was now charged with being too left-wing. [Charles] Fenn and [Archimedes] Patti were denounced for their relationship with Ho, and some authors have claimed that the actions of the OSS, especially those of Doerr Team and Archimedes Patti, were instrumental in bringing the Viet Ming to power. The Controversy emerged again when the United States engaged the Vietnamese Communists in the 1960s and ’70s.«⁷

V ozadju proti-komunističnega dogajanja glede Vietnama je obstajal t.i. ”Vietnam Lobby”, ki ima svoje korenine nekako v letu 1950, ko se v Tokiju srečata politični znanstvenik Wesley Fishel iz Michigan University in Ngo Dinh Diem, bodoči skorumpirani in precej brutalni diktator Južnega Vietnama (1954 – 1963), ki pride na oblast s pomočjo International Rescue Committee / American Friends of Vietnam – v ozadju pa je liberalni establišment, ki je v obdobju radikalnega McCarthyja hotel pokazati svoj boj proti komunizmu. Fishel je tedaj že delal za CIA in predlaga Diemu, da odpotuje v ZDA, da bi tam našel podporo za svoje nacionalistični boj. Diem je v Tokiju skupaj s svojim bratom škofom Ngojem Dinh Thucem. Ngo Dinh Diem je pripadnik vietnamske aristokracije, ki pripada katolicizmu, a je bil hkrati proti francoski prisotnosti v Vietnamu. Po tem srečanju Fishel organizira, da univerza Michigan financira Diemovo pot v ZDA, kjer bi iskal pomoč ameriške vlade, da bi se bojeval proti Francozom in komunistom, ter prišel na oblast. Univerza Michigan pa je tudi postala globoko vpletena v to dogajanje, saj je kasneje okoli 20 njenih profesorjev zasnovalo Diemov vladni proračun in usposabljalo njegovo tajno policijo. Ker je bil Diemov brat Dinh Thuc škof, pride preko tega vatikanskega omrežja tudi do vplivnega kardinala Spellmana, ki je kot vodilni predstavnik Malteškega viteškega reda, tesno povezan s Cijo.⁸

Za bolj poglobljeno razumevanje kasnejših dogodkov v Vietnamu, je potrebno poznati še nekaj pomembnih podrobnosti o globokem ozadju ključnih akterjev, ki delujejo v ozadju bratov Ngo. Pred Spellmanom, je eden prvih pomembnih kontaktov iz katoliških krogov, ki jih dobita brata Ngo vplivni senator William B. Benton, ki postane leta 1945 član od Council on Foreign Relations, leta 1943 pa postane publicist od Encyclopaedia Britannica. Poleg Bentona pa spoznata še pomembnega pisca Petra Whitea, preko katerega se tudi začne njun preboj na višje nivoje liberalnega establišmenta in njegovega obveščevalnega aparata. Med temi prvimi so bili nekdanji direktor od OSS William ”Wild Billy” Donovan, ki je leta 1947 tudi ključni so-ustanovitelj od CIA; vrhovni sodnik William Douglas; sendator Mike Mansfield; in senator John F. Kennedy, ki je bil ravno na svojem meteornem vzponu v ameriški politiki. Ngo Dinh Thuc pa je spoznal Spellmana v 1930ih v Rimu, ko je tam skupaj z njim študiral. Spellman pa je zaradi samega razvijanja dogodkov v Vietnamu razvil osebne interese, zaradi katerih je leta 1948 tudi odpotoval v Saigon, kjer je protestiral proti komunistom zaradi njihovega pokola katoliških duhovnikov. Brata Ngo pa imata v tem obdobju tudi podporo State Departmenta, ravno zaradi katolicizma, ki ga želi uporabiti kot filozofsko podporo vojni in vietnamsko katoliško populacijo kot politično bazo. Vendar pri tem State Department prvotno bolj računa na škofa Thuca, kot na Diema. To je potrdil tudi takratni vršilec dolžnosti državnega sekretarja James Webb, ki ga Thuc veliko bolj navduši kot Diem. V to zgodbo se kmalu vpleteta tudi zloglasna brata Dulles. Državni sekretar (1953 – 1959) John Foster Dulles (ustanovni član od CFR) je osebno zelo vpleten v to dogajanje, saj je njegov sin Avery jezuitski duhovnik, ki ga posveti ravno kardinal Spellman. Avery je bil duhovnik v Spellmanovi škofiji in kot edini postane kardinal, ne da bi pred tem postal škof. Allen Dulles, ki leta 1953 postane direktor od CIA, je tesen zaveznik Dwighta Eisenhowerja, ki mu pomaga da postane predsednik ZDA od 1953 – 1961, s tem ko je tudi odločilen za snovanje njegovega NSC-68, kateri oblikuje ameriško zunanjo politiko za časa njegovega mandata. Allen uporablja v tem obdobju kardinala Spellmana večkrat kot Cijino sredstvo v Južni Ameriki, med drugim za izvedbo državnega udara v Gvatemali leta 1954 proti zmerni pro-levi in reformistični vladi Jacoba Arbenza. Spellman je imel v Gvatemali nalogo, da je mobiliziral lokalno duhovščino, da je podprla desničarskega uporniškega vodjo Carloa Castillo Armasa. Dejansko je ozadje državnega udara ogromno premoženje multinacionalke United Fruit Company, s katero so kot lastniki, delničarji ali drugače povezani vodilni predstavniki liberalnega establišmenta, kot so brata Dulles, družina Cabot, John J. McCloy, general Walter Bedel Smith, general Robert Cutler in ostali. Arbenz je uvedel zemljiško reformo, preko katere je dodelil zemljo kmetom. ker je United Fruit Company zelo izkoriščala svoje zaposlene v Gvatemali, in pri tem kovala visoke dobičke. Da je liberalni establišment lahko izvedel državni udar, je namerno močno pretiraval in zavajal, ko je trdil, da so Arbenzovi svetovalci komunisti. Hkrati pa se je liberalni establišment bal, da bi se prakse iz Gvatemala razširila tudi v druge države Južne Amerike. Druga izredno pomembna povezava v tem omrežju pa je tesno prijateljstvo med bratoma Dulles in Williamom Donovanom, ki se poznajo že iz mladosti in vsi trije prihajajo iz pravnega okolja. Leta 1941 Donovan tudi imenuje Allena na položaj obveščevalnega koordinatorja pri Office of Coordinator of Information, iz katere kasneje nastane OSS. V tem obdobju postane Donovan tudi Allenov obveščevalni mentor, slednji pa kasneje vzame v mentorstvo Davida Rockefellerja. Donovan pa je tudi tisti, ki med vojno pomaga vodji katoliške obveščevalne službe Centro d’Informazione Pro Deo (European Catholic anti-Comintern) dominikanskemu patru Felixu Morlionu, ki reorganizira vatikansko obveščevalno službo in jo združi z jezuitskim obveščevalnim omrežjem. Spellman, ki je tudi ”zaslužen”, da postane Vatikan tajni center anglo-ameriške obveščevalne dejavnosti, pa postane vodja obveščevalne podružnice Pro Deo v New Yorku. Za njegove zasluge, pa papež Pij XII podeli Donovanu najprestižnejše priznanje Veliki križ reda svetega Silvestra. Donovan je leta 1941 preko OSS na skrivaj vzpostavil stike z vatikanskim obveščevalnim omrežjem, ko evakuira patra Morliona iz Lizbone v New York. Donovan oz. OSS pa vseskozi financira Morlionovo Pro Deo. Morlion, ki kasneje postane Cijino proti-komunistično sredstvo, pa je kasneje tesno povezan v pomembne spletke, predvsem preko omrežja ”konservativne CIA”, med drugim v ozadju poskusa ”atentata” na papeža Pavla II. Donovan spozna Ngoja Dinh Diema na začetku leta 1951 in ga začne takoj podpirati, to svojo podporo pa pokaže tudi leta 1955, ko postane so-predsedujoči od American Friends of Vietnam.⁹

Spellman kasneje uredi, da pride Diem na State Department k bodočemu vodilnemu predstavniku liberalnega establišmenta Deanu Rusku (CFR, 1952 – 1994; Rockefeller Foundation 1950 – 1961), ki je vodja azijskega oddelka in od leta 1950 upravitelj od Rockefeller Foundation. Eden prvih vidnejši liberalcev, ki prav tako propagira Diema kot voditelja Vietnama je vplivni vrhovni sodnik William O. Douglas, ki nastopi položaj za časa Roosevelta, leta 1939 in ostane na položaju do leta 1975. O’Douglas, ki postane leta 1925 pri Cravath, Swine & Moore varovanec Johna. J. McCloya, kateri kmalu zatem postane vodilni Rockefellerjev agent. Douglas pa tudi organizira sestanek, preko katerega Diem spozna vplivnega Josepha P. Kennedyja (pred vojno skupaj z Wall Street kartelom pomemben podpornik nacizma) in senatorja Mikea Mansfielda, ki kasneje postane član uprave od National Democratic Institute. Po tem dogajanju pa postaneta Mansfield in Kennedy kritika francoske prisotnosti v Vietnamu in Eisenhowerjeve administracije, ki jo je podpirala. Kennedy in Mansfield pa tudi pozivata k ”neodvisni nacionalistični alternativi”, ki postane v naslednjih letih kliše. Kennedy ima aprila 1954, malo pred mirovno konferenci v Ženevi govor, v katerem opozarja proti kakršnim koli pogajalski rešitvi, ki bi dovolila udeležbo vietnamske vlade s Ho Chi Minhom, ker bi ti potem zavzeli Vietnam, ker so bili tako popularni. Zato je predlagal ”neodvisni”, to je demokratični in proti-komunistični Vietnam, ki bi ga podpirale ZDA, vodil pa bi ga Diem. Ženevska konferenca je potrdila neodvisnost kolonialne vlade Vietnama, in pozvala h končanju nasilja. To je bil začasni upraviteljski sporazum, preko katerega je imela Francija nadzor nad južnim delom, komunisti pa nad severnim delom. Sporazum naj bi trajal dve leti, ko naj bi leta 1956 preko nacionalnih volitev Vietnamci sami izvolili svojo vlado. Do tega ni prišlo, ker jih ”Vietnam Lobby” ni želel, ker je bilo očitno, da bi Ho Chi Minh zmagal, kar bi tudi pomenilo konec za ”neodvisno nacionalistično alternativo”. V to igro se je nato vmešal še super elitni John Foster Dulles (vodilni predstavnik pro-nacističnega Wall Street kardela; ustanovni član od Council on Foreign Relations), tedanji državni sekretar, katerega brat Allen Dulles je istočasno direktor od CIA. Kennedy in kardinal Spellman sta se leta 1955 odločila, da je potrebno hitro ukrepati. Med tem odločanjem je Spellmanov gost vplivni avstrijsko-ameriški socialist Joseph Buttinger, ki je član uprave od International Rescue Committee. Buttinger, ki se je ravno vrnil iz Sajgona pove Spellmanu, da je Diemova administracija v velikih težavah, ter da je Diem edino upanje za Vietnam, vendar mora utrditi svojo oblast. Pri tem je imel Diem nasprotnike pri Francozih, Vietnamcih in pri nekaterih ključnih Američanih. Eden ključnih Diemovih nasprotnikov je bil eisenhowerjev posebni ambasador za Vietnam general Lawton Collins, ki je bil odkrito skeptičen, nad Diemovo zmožnostjo, da vzpostavi trden režim. Collins kot vodilni predstavnik Pentagona in posebni Eisenhowerjev odposlnec pomaga Diemu leta 1954 pri zatrtju upora. Collins je zato preko Francozov predlagal, da se ustanovi koalicijska vlada, kjer bi bili predstavniki vseh elementov moči in frakcij v državi. Drugi pomemben dvomljivec v Diema je bil tudi vplivni novinar in tajni Cijin operativec Joseph Alsop, ki je bil mnenja, da ima Diem veliko premajhno podporo, da bi lahko bil učinkovit nasprotnik Ho Chi Minha. In nenazadnje, uradno naj bi tudi Eisenhower dvomil v uspeh Diema zaradi Ho Chi Mihnove popularnosti in je bil proti vsiljevanju nedemokratične alternative. Vendar sta kardinal Spellman in Kennedy pritiskala na Eisenhowerjevo administracijo, in uredila, da se je Buttinger srečal s senatorjem Mansfieldom in nekaterimi vodilnimi osebjem State Departmenta. Buttinger ima med tem tudi dolg pogovor s Tedom Sorensenom, tedanjim pomočnikom senatorja Johna F. Kennedyja. Sorensen postane leta 1967 član od Council on Foreign Relations. Kardinal Spellman pa hkrati poskrbi za propagando tega dogajanje preko vodilnih medijev liberalnega establišmenta, in uredi, da se Buttinger sestane z uredniki iz New York Times, Herald Tribune, Time in Life. Ti mediji potem preko Buttingerja širijo njegove teze in propagirajo Diema kot demokratično alternativo za jugovzhodno Azijo. Pred tem dogajanjem začne Diem, ko postane leta 1954 premier, uničevati celotno opozicijo in koncentrirati moč okoli svoje nepotistične skupine. Diemove tarče so vključevale zasebne vojaške skupine verskih sekt, proti-komunistični vietnamski voditelji, ki so bili hkrati proti Diemu, in prepoznavni komunistični partizani, ki so ostali v Južnem Vietnamu. Diem se je zadeval, da je podpora, ki jo ima doma majhna in da bo imel težave z večinsko populacijo, ki je podpirala komuniste v njihovem boju proti Francozom. Zato je bila sila edini način, da je lahko učinkovito pripravil svoje ljudi za ”demokratično alternativo”. O njegovih avtoritativnih pristopih se v ameriških medijih na splošno ni pisalo, vse do obdobja 1962-1963, ko pride v nemilost. V tej novi Diemovi vladi, postane eden njegovih vodilnih svetovalcev prej omenjeni profesor Wesley Fishel iz Michigan University, ki tudi prebiva v predsedniški palači. Skupaj s Fishelom prideta tudi kontroverzni Wolf Ladejinsky, ki se ga držijo obtožbe, da je povezan s komunisti, med drugim kot član od Washington Committee for Democratic Action. Ladejinsky, ki je priznani strokovnjak za zemljiške reforme, deluje v Vietnamu od leta 1955 – 1961, nato pa začne delati za Ford Foundation. Še bolj pomembno pa je, da prav tako leta 1961 postane Ladejinsky član od Council on Foreign Relations, kjer ostane do leta 1974. Številni ameriški liberalci so bili s potezo Diema, da za svetovalca za zemljiške reforme imenuje Ladejinskyega , prepričani, da je Diem resen glede socialnih reform – te reforme se kasneje pokažejo, ne samo neučinkovite, ampak tudi vredne posmeha. Diem je poskušal obnoviti kolonialno ravnovesje premoženja z vračanjem zemljišč odsotnih najemodajalcev, za katero so zmedeni kmetje mislili, da je njihova – zemljišč, ki so jim ga dali komunisti v obdobju revolucije. Najpomembnejši Diemov gost v tem obdobju pa je predsednik od IRC Leo Cherne. Cherne ostane v Vietnamu dva tedna in pol, in odide prepričan, da ima Diem ogromen potencial kot proti-komunistični vodja. Nato pa pošlje še Buttingerja, da v Vietnamu vzpostavi operacije za IRC. To pa omogoči Buttingerju, da spozna vodilnega Cijinega operativca v Vietnamu, slavnega polkovnika Edwarda G. Lansdale, ki je del skrivnega ultrakonservativnega ”anti-establišment” omrežja od American Security Council (ozadje ”konservativne CIA”). Lansdale leta 1959 postane član od Council on Foreign Relations, kjer ostane do 1978.¹⁰

Lansdalea pripeljeta v Vietnam Eisenhower in John F. Dulles, po tem ko sta navdušena nad zmagovito kampanjo Ramona Magsaysaya na Filipinih proti komunističnim gverilcem, kjer je bil Lansdale ključni akter Cijinih operacij. Lansdale je tisti, ki prepriča brata Dulles o Diemovi vrednosti, ona dva pa sta tista, ki se obrneta na Eisenhowerja, da podpre Diema. Med generalom Collinsom in Lansdaleom pride do spora zaradi Diemovega uničevanja kvazi kriminalne sekte Binh Xuyen, ki je nadirala policijo v Sajgonu in imela pod nadzorom igralnice, prostitucijo in preprodajo drog. Vmes je morala posredovati francoska vojska, da je preprečila prelivanje krvi in ohranila mir. Collins je pri tem podprl Francoze, vendar kasneje Diem ob Collinsovi odsotnosti in s podporo ameriške vlade uniči Binh Xuyen. Po tem se na zahtevo Lansdale, Diem strinja, da se izpelje referendum, katerega namen je dati režimu javno legitimnost. Glasovnica je predstavljala izbor med Diemom in cesarjem Baom Daijem, ki je bil diskreditiran kot francoska lutka. 23.10.1955 Deim prejme v popolni volilni prevari 98% podpore in postane prvi predsednik Vietnama. Njegov brat Ngo Dinh Nhu pa postane njegov politični strateg. Kljub temu, da je bila s tem dosežena določena stabilnost Južnega Vietnama, pa Diem in Ngo ne dopustita politične svobode opozicijskim strankam, kljub Lansdaleovim opozorilom, da bo država na ta način okužena z zarotami, če se legitimnim strankam ne bo dovolilo delovati odprto. Zaradi tega Lansdale odpotuje v Washington k bratoma Dulles, da bi pritisnila na Diema, da izvede institucionalne politične reforme. Brata Dulles mu povesta, da je bilo odločeno, da Diem zagotavlja edino praktično alternativo komunističnemu prevzemu in da ga je že samo zaradi tega potrebno podpirati.¹¹

Poleg kardinala Spellmana in polkovnika Lansdale, je vsekakor najpomembnejši dejavnik iz ozadja Diemovega vladanja Vietnamu IRC-jev Buttinger, ki ustvari stike v krogu nekdanjih radikalcev in liberalcev, kateri nazadnje podprejo delovanje ”vietnamskega lobija” za naslednjih 6 let. Do neke meje je Buttinger tudi nesrečni lik zgodovinske usode, zaradi vzpona nacizma in njegovega pobega v ZDA, kjer se uniči njegova iluzija o socializmu. In prav v Diemu vidi prispodobo nacionalističnega odgovora na komunizem, ki ga je tudi sam hotel zagotoviti kot vodja avstrijskih socialistov v 1930ih. In s pomočjo Spellmana in polkovnika Lansdale je uspelo Buttingerju ustvariti ”vietnamski lobij”, ki je združeval zavezništvo nekdanjih (skrajno) levičarskih intelektualcev, (ultra)konservativnih generalov in liberalnih politikov. Njegov ključni namen je bil prepričati javnost, da ”svobodni Vietnam” uresničuje čudeže in se lahko zdrži napad komunizma, če ga bodo še naprej podpirale ZDA. Po Buttingerjevi vrnitvi v ZDA, postanejo American Friends of Vietnam tudi uradna organizacija, ki je v ospredju boja, da ohranja Diemov režim, kot primer demokracije. Leta 1955 je tako ustanovljen ”vietnamski lobij” American Friends of Vietnam, ki ima več kot 90 članov in svoje pomembne predstavnike tudi v ameriškem senatu in kongresu. Vidnejši člani nacionalnega komiteja organizacije (so manj vpleteni v samo delovanje organizacije, kot člani izvršnega komiteja) AFV so bili – so-predsedujoči William ”Wild Bill” Donovan – IRC in CFR (1932 – 1957); so-predsedujoči ”Iron Mike” O. Daniel; Arthur Schlesinger – ex-IRC in CFR (1947 – 2006); kongresnik in Sionist Emmanuel Celler; kongresnica Edna Kelly; senator John F. Kennedy; senator Richard Neuberger; Max Lerner; vplivni socialist Norman Thomas – vodja od American Socialist Party; ultra-konservativni guverner Utaha J. Bracken Lee; Walter H. Annenberg – ustanovitelj Annenberg Foundation (del ”liberalne CIA”); Barry Bingham (CFR, 1948 – 1952) – Pilgrims Society; gospa Averell Harriman – Pilgrims Society; William Randolph Hearst; Conrad Hilton; Henry Luce (CFR, 1934 – 1967)- Pilgrims Society; Mike Mansfield; Edmund S. Muskie (CFR, 1973 – 1995); gospa Kermit Roosevelt – IRC; . Devet izmed 14/16 članov izvršnega komiteja od AFV so hkrati člani uprave ali uslužbenci od IRC. Člani izvršnega komiteja (v različnih obdobjih, večina od leta 1955 dalje) – Leo Cherne – IRC; Joseph Buttinger – IRC; Christopher Emmett – IRC in CFR (1947 – 1973); Angier Biddle Duke – IRC in CFR (1953 – 1995); William vanden Heuvel – IRC in CFR (1986 – 2021); Richard Salzman – IRC; admiral Richard E. Byrd – častni predsedujoči od IRC; zbiralec finančnih sredstev Harold Oram iz PR podjetja Oram Group (izvršno osebje skupine hkrati predstavlja jedro izvršnega komiteja od IRC in AFV) in IRC; profesor Wesley R. Fishel – CIA (CFR, 1965 – 1976); Gilbert Jonas iz Oram Group in IRC; Norbert Muhlen iz New Leader in IRC; Sol Sanders iz New Leader in IRC; profesor I. Milton Sachs; Elliot Newcomb iz Oram Group; nutricionist M. L. Anson; kardinala Spellamana je zastopal Msgr. Hartnett iz Catholic Relief Agency; William Henderson – politični znanstvenik iz Council on Foreign Relations (1957 – 1982); general John W. O. Daniel; James A. Jacobson; Franklin J. Leerburger; Diana N. Lockard – Council on Foreign Relations; Louis Andretta; Gary MacEoin – novinar in katoliški aktivist; Frank N. Trager – CFR (1955 – 1984), RAND Corporation, Hudson Institute in Anti-Defamation League.¹²

»The IRC’s 1962 annual report states: “When Vietnam was divided in 1954, 880,000 refugees voted with their feet by migrating to free South Vietnam. IRC established a large scale program that helped to resettle these refugees.”(3) A review of the refugees’ backgrounds shows that they were overwhelmingly Catholic and had fought with the colonial French against the Viet Minh. South Vietnam’s Ngo Dinh Diem was Catholic as well. After entering South Vietnam, the refugees became a privileged minority.

The IRC was heavily involved in supporting the regime of Ngo Dinh Diem in Vietnam. In fact, the executive committee for the pro-Diem lobby, the American Friends of Vietnam, was virtually identical to that of the IRC. The strongest supporter of Diem in the group was former IRC official Joseph Buttinger. Buttinger praised Diem as the democratic alternative in Southeast Asia. After a two-week visit with Diem by Leo Cherne (at the time he was the president of IRC), Buttinger was sent to set up IRC operations in the country. While there, Buttinger was introduced to the head of CIA operations in Vietnam, General Edward Lansdale [CFR, 1959 – 1978; American Security Council]. According to one author,”Lansdale took Buttinger under his wing and introduced him to the top security people in Diem’s government and the Vietnamese Army.”(15) At a 1957 dinner sponsored by the IRC and American Friends of Vietnam, Diem was presented the Admiral Richard E. Byrd Award for “inspired leadership in the cause of the free world.” Many of the speeches Diem gave in the U.S. were written by Buttinger. Finally, writing in 1965, author Robert Scheer stated that the IRC “helped to shape the Cold War as we live it today.”(15)«¹³

Zelo pomemben propagandist v okviru tega dogajanja v Vietnamu je bojevito proti-komunistična revija New Leader, ki deluje v okviru vodilnega ameriškega sindikata AFL-CIO. AFL-CIO je vse do danes pomemben del Cijinega in Rockefellerjevega omrežja in je vodilni propagandist ”liberalne CIA”. Oba pomembna avtorja pri New Leader Norbert Muhlen in Sol Sanders, kot že omenjeno postaneta člana izvršnega komiteja od AFV, hkrati pa sta član uprave od IRC.

»The Friends was primarily an organization of the liberal center. … Two members of the executive committee, Norbert Muhlen and Sol Sanders, were on the staff of The New Leader, and the political philosophy of that magazine, militant anti-communism plus sympathy for government-inspired social reform, best summarizes the philosophy of most of the executive committee members.«¹⁴

So pa prihajale realne kritike na takratno dogajanje v Vietnamu in glede Diemovega delovanja tudi znotraj samega sistema liberalnega establišmenta. Eden takšnih je bil George K. Tanham, ki začne leta 1955 delati za RAND Corporation, leta 1961 pa postane član od Council on Foreign Relations. Tanham leta 1961 napiše knjigo Communist Revolutionary Warfare, v kateri realno ugotavlja –

»The so-called Ho Chi Minh trail is no more than a series of paths that run north and south through the mountains and are not suitable for large arms shipments …. To judge by equipment and arms that have been captured from the Communists, they have been fighting largely with home-made weapons and with such material of French and American make as they have been able to steal or capture. … However, the crucial fact today is that the Communists are arousing the people to fight and work for them. It is easy but wrong to attribute their success solely to terrorist methods. They are systematically creating the “sea” that Mao thought essentjal for military success and eventual political control. Diem has been unable to win popular support either on a nationalist basis or with personal loyalty as a motivating force. Until his government has the active and continuing support of the Vietnamese masses and the troops, all the economic and military aid in the world, though it may delay it, will not halt the Communist advance.«¹⁵

Težko, da se ne bi vsaj delno strinjali tudi z ugotovitvami Hilaireja du Berrierja, ki je leta 1965 kritično pisal o IRC in dogajanju v Vietnamu. Du Berrier je sicer pripadal ultrakonservativnemu omrežju John Birch Society, ki je nenazadnje pomemben del ”konservativne CIA”.

»An important adjunct to this team [American Friends of Vietnam] was the International Rescue Committee, IRC, as it was called, of New york, which worked on the American front. This organization, into which no investigative spotlight ever probed, had both the finances and, apparently, a reason for sending a ”mission” to South Vietnam. Whom did they send? The Austrian socialist leader and naturalized American, Joseph Buttinger. …

All the arguments of socialist dialectics are to be found in this New Leader [politični organ od AFL – CIO, ki širi propagando ”vietnamskega lobija”] propaganda piece making anti-colonialism a key-note, and interference in Vietnam’s internal politics the official foreign policy of American labor. On page thirteen, however, we find the kernel we are seeking. ”Anti-colonials gmong the Left parties in France,” wrote Mr. Buttinger, of French socialists and Communists without actually naming them, ”have always supported the originally corrit solution of giving independence to the Democratic Republic of Vietnam headed by Ho chi Minh, after its establishment in 1945. Although the government of Ho chi Minh, was dominated by communists, this regime had a good chance of developing along democratic lines if French colonial policies had not driven the people of Vietnam into the communists’ arms.”

What New Leader and Joseph Buttinger are saying is that in 1945 we should have supported the man we were to fight in 1964, Hochi Minh, the Moscow-trained revolutionary whose aim was the Communization of all Asia. … What an insult to our intelligence! So Ho chi Minh domination is what “anti-colonialists among the Left parties in France” always wanted, and “French colonial policies” are responsible for everything that went wrong, states the man who headed the International Rescue Conmittee mission to South Vietnam. …

The American public, even the segment that is suspicious of anything remotely connected with Ford Foundation, like Council on Foreign Relations and other groups used as political bulldozers and transmission belts for the international left, has never shown any curiosity about the IRC. That it was presented as an organization helping refugees escape from communism was enough, and on that favorable facet of IRC the publicity spotlight was constantly focused. Whether ”international” meant that the Rescue Committee was part of an international chain, or an American committee operating in the sixteen capitals listed in its letterhead, was never clearly stated. All that was immedialely discernible when Joseph Buttinger drew attention to the IRC by his pro-Diem actinity in 1955 was that said committee was-founded in 1936. Angier Biddle Duke was its president at the time of the Buttinger mission and Leo Cherne, executive director of the Institute Research of America, served as chairman. Mrs. Kermit Roosevelt was listed as secretary and Eric M. Warburg as treasurer.«¹⁶

Super elita, ki je ustvarila in podpirala ”demokratičnega” diktatorja Diema, ga leta 1963 tudi ubije. Eno zadnjih dejanj, ki jo ukažeta Diem in njegov brat Ngo Ding Ngu, ki je vodja tajne policije, je brutalno uničenje budističnih pagod po celem Vietnamu, ki je sledilo uporu menihov, kar pa je še okrepilo javno jezo proti Diemu. Diem je samo eden izmed takšnih zgodovinskih produktov liberalnega establišmenta, ki ga, ko ga več ne potrebuje, eliminira, ne da bi kdo izmed ostalih odgovornih nosil posledice svojih dejanj in odločitev.

»Leo Cherne’s IRC combined efforts with the American Friends of Vietnam to present Ngo Dinh Diem with the Admiral Richard E. Byrd Award for ”inspired Leadership in the Cause of the Free World. (Six years later the Friends group fired off a congratulatory telegram to Saigon generals who had collaboreted with the CIA in killing Diem).«¹⁷

Leta 1965 ista skupina posameznikov iz International Rescue Committee, American Friends of Vietnam in Freedom House, poziva preko New York Times javnost k podpori vojne v Vietnamu. Jasno, ključna (skrivna) sila iz ozadja podpisnikov pa je Council on Foreign Relations, od koder prihaja večina podpisnikov, med njimi nekateri, ki prihajajo iz samega vrha liberalnega establišmenta, kot njihovi tesni zavezniki, ki so vodilni predstavniki ameriških univerz, medijev, delavskih sindikatov in cerkve. Podpisniki pa so tudi nekateri vodilni ameriški pravniki in sodniki. Nekateri podpisniki pa postanejo člani od CFR kmalu po objavi spodnje propagande.

»For Peace with Freedom … A Call for Public Action … Americans must make plain to the entire world their support of the United States commitmet in Vietnam. This is no longer merley a question for domestic debate over national policy. Across the world, friend and foe alike are watching intently to gauge the strength of our national purpose. The consensus, which is clear to all experienced observers, must not be obscured by the behavior of a small segment of our population. They have the right to be heard, but they impose on the rest of us an obligation to make unmistakably clear the nation’s firm commitment of these just purposes:

to help the people of South Vietnam resist subversion, hit-and-run terror, and foreign military intervention plotted, directed, and suplied from the North.
to demonstrate that the aggressors and subverters cannot win, that Communist doctrines of guerrilla warfare and wars of national liberation will not succssed against a determined people with firm allies.
to seek the end of the war by negotiation or other honorable means not in conflict with our obligation. …

In supporting these aims, American consensus gives its full backing to our fellow countryman who are charged with the delicate and dangerous tasks of carrying them in Vietnam. ….

CONTRIBUTE – by giving now to the voluntary agencies working in South Vietnam. …

Freedom House …

Thise Declaration Is Endorsed by 118 National Leaders …

Dean Acheson [CFR, 1948 – ; Pilgrims Society] … Theodore C. Achiles [CFR, 1957 – ], Atlantic Council … Hurst R. Anderson, President, American University … Arnold Thurman, formar Justice of the U.S. Court of Appeals … Frank R. Barnett [CFR, 1957 – ] … Arthur F. Burns [CFR, 1960 – ]. Vannevar Bush [CFR, 1953 – 1955], former President, Carnegie Institution of Washington … Robert F. Byrnes [CFR, 1955- ], Indiana University … Thomas D. Cabot [CFR, 1953 – ; United Fruit Company] … Leo Cherne [Freedom House; International Rescue Committee, 1951 – ; American Friends of Vietnam, 1955 – ; CFR, 1981 – ] … Gen. Lucius D. Clay [CFR, 1950 – ] … James S. Coles [CFR, 1963 – ], President, Bowdoin College … James B. Conant [CFR, 1947 – ], President Emeritus, Harvard University … Douglas Dillon [CFR, 1940 – ; Rockefeller Foundation, 1960 – 1961, 1965 – 1974; Pilgrims Society] … Drummond Roscoe [CFR, 1961 – ], syndicated columnist … Christopher Emmet [Freedom House, 1946 – ; CFR, 1947 – IRC, 1951 – ], American Friends of Captive Nations … George Field, Executive Director, Freedom House … Harry D. Gideonse [CFR, 1939 – ], President Brooklyn College … Nathaniel L. Goldstein, former N. Y. Attorney General … Morton H. Halperin [CFR, 1968 – ; Open Society Foundations] … Loy W. Henderson [CFR, 1957 – ], American University … Sidney Hook [njegov mentor je John Dewey; Congress for Cultural Freedom; Committee for the Free World; Hoover Institute], New York University … Robert L. Johnson [CFR, 1958 – ], President Emeritus, Temple University … Clark Kerr [CFR, 1961 – ], university president [University of California] … [Colonel] William R. Kintner [CFR, 1959 – ; Foreign Policy Research Institute], University of Pennsylvania … Irving Kristol [CFR, 1970 – ] … Franklin Lindsay [OSS; CFR, 1948 – ; Ford Foundation], President, Itek Corporation … William W. Lockwood [CFR, 1942 – ; Institute of Pacific Relations], Princeton University … The Rev. Dr. A. William Loos [CFR, 1960 – ; Church Peace Union / Carnegie Council on Ethics in International Affairs], President, [Carnegie] Council on Religion and International Affairs … Mrs. Oswald B. Lord [Mary P. Lord – Atlantic Council; IRC, 1975 – ], former U.S. Delegate to U.N. … Isadore Lubin [CFR, 1947 – ; Brookings Institute, 1926 – ], economist … Francis Pickens Miller [Rhodes Scholar; OSS; CFR, 1935 – ], former Special Assistanat to the Secretary of State … Walden Moore [CFR, 1962 – ], director, Declaration of Atlantic Unity … Robert D. Murphy [CFR, 1959 – ; President’s Foreign Intelligence Advisory Board, 1969 – 1976], former Under Secretary of States … Richard M. Nixon … David Packard [Stanford Research Institute; Atlantic Council; Hoover Institution; David & Lucile Packard Foundation], former President, Stanford University … Christopher H. Phillips [CFR, 1960 – ; U.S.-China Business Council], President, U.S. Council of the International Chamber of Commerce … Whitelaw Reid [CFR, 1943 – ; New York Herald Tribune], former publisher and editor. Walter P. Reuther [CFR, 1967 – 1969], President, United Automobile Workes International Union. John Richardson, Jr. [IRC, 1955- 1961; CFR, 1957 – 2014; Freedom House, 1965 – ] … Victor Riesel [CFR, 1970 – ; New York Daily Mirror], syndicated labour columnist … Francis R. Rivers, (Ret.) Justice, Civil Court of New York … Mrs. Kermit Roosevelt [IRC, 1956 – ]. Samuel I. Rosenman [CFR, 1961 – ], President, The Association of the Bar of the City of New York … Whitney North Seymour [CFR, 1955 – ], Past Pres., American Bar Association … Charles M. Spofford [Skull & Bones; CFR, 1947 – ; Carnegie Corporation of New York, 1953 – ; Special Studies Project – Rockefeller Brothers Fund, 1954], attorney and civic leader … Robert Strausz-Hupe [CFR, 1947 – ], Director, Foreign Policy Research Inatitute, University of Pennsylvania … David Sullivan, General President, Building Service Employees International Union … Herbert Bayard Swope, Jr. [CFR, 1949 – ; NBC; Woods Hole Oceanographic Institute], TV and Broadway Producer … Charles A. Thomas [Manhattan Project; DARPA; Carnegie Corporation of New York; RAND Corporation], President, Monsanto Chemical Company [Agent Orange]. Frank N. Trager [CFR, 1955 – ; American Friends of Vietnam; RAND Corporation], New York University … William vanden Heuvel [IRC, 1955 – ; The Nation; CFR, 1986 – ], President, International Rescue Committee. [Rev.] Dr. Henry P. van Dusen [Freedom House, 1941 – 1948; CFR, 1943 – ; Rockefeller Foundation, 1948 – ], President Emeritus, Union Theological Seminary … Milton Waldor, National Commander, Jewish War Veterans. Richard J. Wallace [], The Atlantic Council of the U.S. … William L. White [American Civil Liberties Union; The Emporia Gazette; CBS; Reader’s Digest], editor and author … Jacques D. Wimpfheimer [CFR, 1954 – ], President, American Velvet Company. Charles S. Zimmerman, Vice President, International Ladies Garment Union.¹⁸

Delovanje v El Salvadorju po letu 1984

International Rescue Committe začne program pomoči v El Salvadorju leta 1984, ki traja do leta 1992. Država je v tistem obdobju zajela najhujša državljanska vojna, ki se je začela leta 1979 in konča leta 1992. V ozadju vojne je boj med stranko Farabundo Martí National Liberation Front (FMLN), ki jo podpirajo ZDA/CIA in med koalicijo levičarske gverile, ki jo podpirajo Kuba in Sovjetska zveza. Vojna terja okoli 10,000 mrtvih na pro-ameriški strani in 12,000 – 20,000 na pro-sovjetski strani. Med civilisti je okoli 65,000 mrtvih, 5000 pogrešanih in 500,000 beguncev, ter 550,000 notranje razseljenih. Vendar je ključna predvsem zgodovina El Salvadorja pred letom 1979, posebno iz vidika Cije in njenega urjenja vodij (skrajno) desničarskih odredov smrti in obveščevalnih služb, kar tudi pripelje do krvavega dogajanja med leti 1979 in 1992. Direktor Cije v tem obdobju (1981 – 1987) pa je njen več desetletni zaveznik in nekdanji predsednik William Casey. In jasno je, da pride IRC v El Salvador leta 1984 kot podaljšana roka Cije, navsezadnje pa je v državi zaradi vojne ogromno razseljenega prebivalstva in beguncev.

Vojna se začne, ko skupina vojaških oficirjev leta 1979 izvede državni udar proti tedanjemu vojaškemu diktatorskemu predsedniku Carlosu Romeru in ga pošlje v izgnanstvo. Delovanje vojaške National Coalition Party (PCN), ki je vladala od 1962 – 1979, se je s tem končala, namesto nje pa nastane levičarska vojaško civilna diktatorska Revolutionary Government Junta of El Salvador (JRG), katere član je med leti 1980 – 1982 tudi kasnejši predsednik Jose Napoleon Duarte. Stranka PCN tesno sodeluje z ameriško politiko, Cija pa usposablja in financira njene oborožene sile. Stranka PCN ohranja nadzor nad državo preko lažnih volitev, političnega ustrahovanja in podpiranjem s strani državne financiranega terorizma proti državljanom in levičarskim skupinam. Padec Romera pa se začne, ko napoti vojsko proti demonstrantom, da bi preprečil, da bi državo zajela revolucija, ki je pred tem zajela Nikaragvo in preko katere so Sandisti odstranili pro-ameriškega predsednika Somozo. Izvedo državnega udara proti Romeru pa podprejo tudi ZDA, da bi preprečili revolucijo. Ameriški predsednik je Rockefellerjev agent Jimmy Carter. Hunta uradno napove ukinitev paravojaške National Democratic Organization (ORDEN), ki vodi salvadorske desničarske odrede smrti, ki imajo nalogo, da mučijo politične nasprotnike, izvajajo volilne prevare, nadlegujejo volivce in pobijajo kmete. Po uradni ukinitvi ORDEN ni razpuščen in še vedno deluje neodvisno naprej in med državljansko vojno izvaja razne zločine. Hunta pa nato še sama ustanovi lastne odrede smrti, ki za časa državljanske vojne izvajajo razne vojne zločine in kršitve človekovih pravic. Prav tako so odredi smrti od hunte financirani s strani ZDA. Najbolj zločinski odred smrti je leta 1981 ustanovljeni Atlacatl Battalion, ki je ustanovljen in voden preko ZDA na School of the Americas – Ford Bennig in na Special Warfare Center – Fort Bragg. Bataljon je odgovoren za več kot tisoč pobitih. Bataljon vodi polkovnik Domingo Monterrosa Barrios, ki se šola na School of the Americas (SOA).¹⁹ Več o SOA takoj v nadaljevanju.

Središče tega dogajanja je tudi brutalni pro-fašistični vodja oddelkov smrti major Roberto D’Aubuisson, ki je tudi ključni v usmrtitvi salvadorskega nadškofa Oscarja Romera in na poskus atentata na sodnika Amayja, ki naj bi preiskoval umor nadškofa.

D’Aubuisson je na salvadorski vojaški akademiji varovanec Joseja A. Medrana, ki je poveljnik Salvadorske nacionalne garde in organizator odreda smrti ORDEN oz. večja za očeta odredov smrti v El Salvadorju. Medrano pa je hkrati agent od CIA, pomoč pa je imel tudi s strani Zelenih baretk.
- Medrano imenuje D’Aubuissona in še dva oficirja iz njegovega odreda smrti ”my [top] three assassins”.²⁰
- Medrano se leta 1969 usposablja na posebnem Cijinem usposabljanju pri U.S. Office of Public Safety, preko katerega se je v obdobju od 1963 – 1974 usposobilo na desetine vodilnih salvadorskih obveščevalec oz. pripadnikov odredov smrti.
- Medrano je bil vodja salvadorske nacionalno obveščevalne službe ANSESAL, ki nastane v 1960ih s pomočjo Cije.²¹
- Medrana ubijejo leta 1985 , verjetno levičarski gverilci.
Leta 1970 D’Aubuisson ustanovi White Warriors Union, ki je specializirana za pobijanje duhovnikov. WWU izdaja letake in piše grafite ”Be a Patriot, kill a priest”.[Ibid.]
D’Aubuissona se je leta 1972 vojaško izobraževal na ameriški in panamski School of the Americas – International Police Academy – Ford Benning, ki je del tajnega političnega delovanja v Južni Ameriki in je financirana s strani ameriškega Department of Defense. Poleg D’Aubuissona so se še številni posamezniki, ki so bili vpleteni v odrede smrti, Cijine državne udare, ter preprodaje drog usposabljali na tej šoli. Vidnejši med njimi so bili predsednik Bolivije Banzer, 1971 – 1978, 1997 – 2001; gvatemalski general Montt, de facto na oblasti med 1982 – 1983; general Manuel Noriega, na oblasti v Panami med 1983 – 1989; desničarski predsednik Paname general Paredes, 1982 – 1983; vodja gvatemalske vojaške obveščevalnega odreda smrti G-2; in še številni ostali.
- Nedvomno je to proti-komunistično šolanje ključno za njegov pro-fašistični nazor, ki je v mnogih pogledih konspirativna kopija nacistične propagande.
Poleg tega pa se D’Aubuisson leta 1977 izobražuje še na tajvanski vojaški akademiji Fu Hsing Kang College (Political Warfare Cadres Academy), ki je znana potem, da Cija izvaja usposabljanje mučenja. Ključni ustanovitelj akademije leta 1951 je Ray Cline, ki je v obdobju od 1962 – 1962 direktor od Directorate of Intelligence – CIA. Cline pa postane leta 1973 tudi član od Council on Foreign Relations, kjer ostane do smrti leta 1996. D’Aubuisson pride na akademijo s podporo World League for Freedom and Democracy / World Anti-Communist League – WACL (General John Singlaub; Otto Skorzeny – SS; Ante Pavelić; John McCain III; Ferdinand Marcos; Jose Figueres Ferrer; Larry MacDonald – John Birch Society ).²² kjer je tudi vodja njenega salvadorskega poglavja. Ključni pri WACL so Ray Cline, general Singlaub, John McCain III, Lev Dobriansky, Anna Chenault in ostali. Tajvanska akademija in WACL sta prav tako kot School of the Americans povezana z vodji odredov smrti, z nacističnimi vojnimi kriminalci, atentati in gangsterji.
D’Aubuisson pride v 1980ih pod okrilje Reaganove administracije in se še utrdi v omrežju ”konservativne CIA”. S tem pa postane tudi član ultrakonservativnega American Security Council in vsaj od leta 1981 tudi član mednarodnega svetovalne odbora od Western Goals Foundation, ki je del istega omrežja.
Leta 1980, nekaj mesec po izvolitvi Regana za predsednika ZDA, najdejo mrtve tri nune in eno laično sodelavko, v plitvem grobu blizu mednarodnega letališča. Vse so bile posiljene in oskrunjene. Naknadna preiskava je ugotovila, da so bili umori načrtovani s strani majorja Lizandra Zepeda Velasca, študenta Schools of the Americas, ter izvršeni s strani nacionalne garde, ki jo je vodil še en študent SOA general Edgardo Casanova. Vodja nacionalne garde je bil Medrana. Casanova postane v ”reformistični” vladi Duartjea minister za obrambo. Super elitni član liberalnega establišmenta in bodoči Reaganov državni sekretar Alexander Haig pa je dejal, da so bile ženske samo žrtve navzkrižnega ognja.²³https://sbrianwillson.substack.com/p/el-salvadorwhat-goes-around-comes?utm_campaign=post&utm_medium=web
- D’Aubuisson’s notoriety quickly gained him support among right-wing U.S. activists. In April, 1980, he visited congressional offices in Washington. … The first documentary evidence of D’Aubuisson’s violent ways emerged in May, 1980. D’Aubuisson and a group of sympathizers were arrested for plotting to overthrow the government. A notebook seized during the arrest implicated D’Aubuisson in the March assassination of Archbishop Oscar Arnulfo Romero. The Salvadoran military, losing interest in political reform, voted to free D’Aubuisson. The U.S. embassy turned the notebook over to the CIA–which buried it. … Two months later, D’Aubuisson returned to Washington illegally. … Nonetheless, he held a press conference on Capitol Hill sponsored by the American Legion and the American Security Council, a right-wing lobbying group. … North American activists [Jesse Helms & Co.] urged the Salvadoran rightists to establish their own political party. Two months later, D’Aubuisson announced the creation of the National Republican Alliance (ARENA) whose platform was closely modeled on the 1980 GOP platform. ARENA was the political front for D’Aubuisson’s paramilitary operations–which continued killing. … Elliott Abrams [National Endowment for Democracy; Council on Foreign Relations], the assistant secretary of state for human rights, told a congressional committee that D’Aubuisson should not be considered an extremist. … It wasn’t until late 1983, that D’Aubuisson went too far. He alienated his funders in the Salvadoran oligarchy by leaving his wife and taking up with his high-school sweetheart. D’Aubuisson’s supporters in Washington recoiled, not because he had tortured, raped and murdered, but because his death squad, a Maximiliano Hernandez brigade, threatened to kill a local labor leader funded by the U.S. government. Rep. Jack F. Kemp and other conservative leaders told D’Aubuisson privately that the death-squad killings had become a “public relations problem.” The Reagan Administration finally turned on D’Aubuisson during the 1984 Salvadoran presidential election, directing the CIA to fund his opponent. D’Aubuisson responded in characteristic fashion: He plotted to fire-bomb the car of U.S. Ambassador Thomas R. Pickering [CFR, 1962 – ]. Even the disclosure of this plot, in May, 1984, did not prevent D’Aubuisson from obtaining a visa to visit the United States a month later. Then, in December, 1984, D’Aubuisson attended a closed-door banquet on Capitol Hill, where he was honored by 120 conservatives as a “freedom fighter.” Among the organizations paying their respects were the Washington Legal Foundation, the Gun Owners of America and the National Pro-Life Political Action Committee. … After that, evidence of his bloody deeds was too overwhelming even to meet the capacious standards of Helms and the Moral Majority.²⁴
Kmalu po umoru nadškofa Romera, D’Aubuisson ustanovi stranko ARENA.
Leta 1984 odpotuje D’Aubuisson v Washington, kjer je gost od American Foreign Policy Institute, baptistične ultra-desničarske Moral Majority (senator Jesse Helms – Council for National Policy; Pat Robertson – Council for National Policy; Jerry Falwell Sr. – Council for National Policy; Paul Weyrich – Heritage Foundation) in Young Americans for Freedom.
Odgovoren za smrt več tisoč ljudi.

Na volitvah leta 1984 tako kandirata Jose Napoleon Duarte in Roberto D’Aubuisson. Tokrat Reaganova administracija podpira Duarteja, ki tudi zmaga. Kot ugotavljajo številni zgodovinarji, je Cija nadzorovala volitve in poskrbela (sicer precej upravičeno), da je zmagal Duarte, ker je imel D’Aubuisson kljub ali ravno zaradi svoje zloglasne zgodovine, ogromno podpornikov. Duartejevo predsednikovanje pa še naprej pretresajo nemiri, korupcija, uničeno gospodarstvo, nadaljevanje državljanske vojne in boji med njegovo stranko PDC, njegovo nekdanjo stranko FMLN, D’Aubuissonvo stranko ARENA in ameriški boj proti komunizmu. Na volitvah leta 1988 pa zmaga stranka ARENA.

Ko leta 1984 pride International Rescue Committee v od državljanske vojne uničeni El Salvador, so člani uprave številni Cijini tesni sodelavci, kot so Leo Cherne; bodoči vodilni Sorosov zaveznik Donald Blinken; Carl Gershman iz National Endowment for Democracy; Bayard Rustin iz PRODEMCA, ki jo za delovanje v Nikaragvi financira NED; Francis L. Kellogg, nekdanji pomočnik Kissingerja za migrante in agent Cije; Irene Kirkland, katere mož Lane Kirkland je ustanovni član Rockefellerjeve Trilateral Commission, predsednik od ALF-CIO in ustanovni član uprave od NED; Winston Lord, ki je ustanovni član Rockefellerjeve Trilateral Commission, v obdobju od 1977 – 1985 predsednik od Council on Foreign Relations, v obdobju od 1990 – 1993 pa je član uprave od NED in leta 1992 tudi predsedujoči; Clare Booth Luce, ”liberalna” članica ultra-konservativnega American Security Council, ki je skupaj s Cijo soodgovoren za ustanavljanje in vodenje skrajno desničarskih odredov smrti v El Salvadorju in drugod po Južni Ameriki; Leonard Marks, predsedujoči od Center for Strategic & International Studies, ki je tesno povezan s Cijo in Pentagonom; Warren C. Meeker, predsedujoči Chernetovemu Research Institute of America in upravitelj od Center for Stategic & International Studies, , ki sta oba del Cijinega omrežja; Lionel H. Olmer, nekdanji mornariški obveščevalec, ki je tesen prijatelj Williama Caseyja in katerega žena dela za Cijo; John Richardson iz Center for Strategic & International Studies in iz Freedom House; Felix Rohatyn, super elitni bankir iz Rockefeller Brother Fund, Trilateral Commission in Pilgrims Society, ki je pred tem, kot član uprave od ITT pomemben konspirator državnega udara v Čilu; Albert Shanker iz neokonservativnega 2nd Committee on the Present Danger in dolgoletni predsednik vodilnega učiteljskega sindikata American Federation of Teachers; Stephen Solarz, bodoči član uprav od NED, NDI in Sorosove ICG; William vanden Heuvel, Cijino sredstvo, ki preko The Nation, širi ”proti” Cijino propagando; John E. K. Wisner, sin Franka G. Wisnerja, nekdanjega Cijinega ključnega vodja tajnih operacij; Jacob Javits, tesen Rockefellerjev pro-izraelski zaveznik.

Povezave s Freedom House in National Endowment for Democracy

»[International Rescue Committee &] Freedom House and the National Endowment for Democracy stress their commitment to freedom of thought and democracy, but both cooperated with a CIA-organized propaganda operation in the 1980s, according to documents released by Ronald Reagan’s presidential library.

One document showed senior Freedom House official Leo Cherne [IRC] clearing a draft manuscript on political conditions in El Salvador with CIA Director William Casey [IRC] and promising that Freedom House would make requested editorial “corrections and changes” – and even send over the editor for consultation with whomever Casey assigned to review the paper.

In a “Dear Bill” letter dated June 24, 1981, Cherne wrote: “I am enclosing a copy of the draft manuscript by Bruce McColm, Freedom House’s resident specialist on Central America and the Caribbean. This manuscript on El Salvador was the one I had urged be prepared and in the haste to do so as rapidly as possible, it is quite rough. You had mentioned that the facts could be checked for meticulous accuracy within the government and this would be very helpful. …

Cherne, who was chairman of Freedom House’s executive committee, also joined in angling for financial support from a propaganda program that Casey initiated in 1982 under one of the CIA’s top covert action specialists, Walter Raymond Jr. [CIA, 1952 – 1983, domnevno pomemben pri Operation Mockingbird], who was moved to President Ronald Reagan’s National Security Council staff [ključna, da postane član od NSC sta Casey in George H. W. Bush]. …

On Nov. 4, 1982, Raymond wrote to NSC Advisor William Clark about the “Democracy Initiative and Information Programs,” stating that “Bill Casey asked me to pass on the following thought concerning your meeting with [right-wing billionaire] Dick Scaife [vodilni financer ”konservativne CIA”], Dave Abshire [CFR, 1973 – ] [then a member of the President’s Foreign Intelligence Advisory Board], and Co. …

The importance of the CIA and White House secretly arranging private funds was that these supposedly independent voices would then reinforce and validate the administration’s foreign policy arguments with a public that would assume the endorsements were based on the merits of the White House positions, not influenced by money changing hands. …

Raymond, who had been one of the CIA’s top propaganda and disinformation specialists, continued to act toward the U.S. public much like a CIA officer would in directing a propaganda operation in a hostile foreign country.«²⁵

»Recently [1988], Freedom House has written supportively of El Salvador’s “more moderate” ARENA party, long known for its intimate ties to the country’s death squads.«²⁶

Delovanje v Rusiji v post-sovjetskem obdobju

International Rescue Committee je skupaj z ostalimi vodilnimi ameriškimi nevladnimi organizacijami, fundacijami in obveščevalnimi službami, del omrežja, ki financira in vpliva na dogajanje v Rusiji, takoj po razpadu Sovjetske zveze. Cijin program financiranje tajnih operacij v tem obdobju, naj bi obsegal med uradnih $600 milijonov, do bolj verjetnih $2,5 milijarde, od celotnega Cijinega proračune, ki je znašal uradnih $3,5 milijarde, do neuradnih $10 – 12 milijard.²⁷

Delovanje liberalnega establišmenta v Sovjetski zvezi in nato v Rusiji, je tesno povezano z vzponom vodilnih skorumpirani ruskih oligarhov, ki nastanejo kot produkt tega sodelovanja. Med vodilnimi oligarhi in ekonomisti iz tega omrežja so – Anatoly Chubais, Yegor Gaidar, Mikhail Fridman, Mikhail Khodorkovsky, Oleg Deripaska, Roman Abramovich, Petr Aven, Vladimir Potanin, in ostali.

Organizacije, s katerimi je IRC skupaj prisotna v Rusiji na začetku 1990ih so – CIA; Defense Intelligence Agency; Mossad; European Economic Community; National Endowment for Democracy, ki je skupaj koordinator od National Democratic Institute in International Republican Institute; AFL-CIO; Atlantic Council; Heritage Foundation; Freedom House; Soros Foundation; Institute for Soviet-American Relations; CATO Institute; delavskimi sindikati; in še številnimi ostalimi.²⁸

Vodstvo od IRC

Predsedniki

Angier Biddle Duke 1954 – 1960
John Richardson Jr. 1960 – 1961
William vanden Heuvel, 1969 – 1977
William Casey 1970-71
Leonard H. Marks 1973 – 1979
George Rupp 2002 – 2013
David Miliband 2013 –

Angier Biddle Duke

Član super elitnih družin Biddle, Drexel in Duke – premoženje od American Tobacco Company in banke Drexel.
Predsednik od Duke International Corporation, 1945 – 1948.
Ameriški ambasador v El Salvadorju, 1952 – 1955.
Član uprave od IRC, 1955 – ; predsednik 1954 – 1960; častni predsedujoči, vsaj od 1975 – .
Ustanovni predsedujoči od American Friends of Vietnam, 1955 – .
Član od Council on Foreign Relations, 1953 – 1995.
Član od American Friends of the Captive Nations (Lev E. Dobriansky; Christopher Emmet; Kermit Roosevelt; John Richardson Jr.; Jay Lovestone), 1956 – .
- Del Cijinega omrežja.
Član od Metropolitan Club, – 1961 (odstopi ker niso sprejemali črnskih diplomatov).
Vodja protokola na US Department of State, 1961 – 1965, 1968.
Direktor/predsedujoči od Appeal of Conscience Foundation, 1974 – 1995.
Član neokonservativne Coalition for a Democratic Majority, 1972.
Predsedujoči od Friends of the Democratic Center in Central America.
Direktor od Population Action International.
Posebni svetovalec od Aspen Institute.
Predsednik od National Committee on American Foreign Policy, 1978 – 1979.
Ameriški ambasador v Maroku, 1979 – 1981.
So-ustanovitelj od U.S. – Japan Foundation, 1980 – ; predsedujoči 1981 – 1986.
Predsedujoči od World Affairs Council, 1981 – 1986.
Predsedujoči proti-sandističnim Friends of the Democratic Center in Central America (PRODEMCA).
- Financirani s strani National Endowment for Democracy za financiranje opozicijskih skupin v Nikaragvi.²⁹
- PRODEMCA se leta 1988 združi s Freedom House.
Direktor od Foreign Policy Association, vsaj od 1986 – .
Predsednik od Council of American Ambassadors, 1992 – 1995.
Sekretar pri Freedom House, vsaj do 1993.

John Richardson Jr.

Pravnik pri Sullivan & Cromwell (Allen Dulles – CIA; John Foster Dulles), cca. 1946 – 1955.
- Podjetje je center Wall Streeta za poslovanje z nacisti.
Investicijski bankir pri Paine Webber, 1955 – .
Član uprave od IRC, 1955 – 1961; predsednik, 1960 – 1961.
Član od American Friends of the Captive Nations, 1956 – .
Član od Council on Foreign Relations, 1957 – 2014.
Predsednik Cijinega National Committee for a Free Europe, 1961 – 1968.
Predsednik Cijinega Radio Free Europe, 1961 – 1968.
Upravitelj od Freedom House, vsaj od 1965 – .
Nixonov pomočnik državnega sekretarja za izobraževalne in kulturne zadeve (del Rockefellerjeve ”kulturne vojne” preko CIA), 1969 – 1977.
- Preko tega položaja se vodi Fulbright Fellowship.
Član uprave od Center for Strategic and International Studies, 1977 – .
Član uprave in predsednik od Youth for Understanding, 1977 – 1986.
Član uprave od American Forum for Global Education.
Član uprave od Council for a Community of Democracies (Mark Palmer; Harriet Babbitt; John Brademas; Frank Carlucci; Hodding Carter III; Max Kampelman; John C. Whitehead).
Ustanovni predsedujoči od National Endowment of Democracy, 1983 – 1987, 1991 – 1992.
So-ustanovitelj od United States Institute of Peace, 1983 – ; predsednik, 1986 – 1989.
Dobitnik nagrade Democracy Service Medal – National Endowment for Demoracy, 2005

William Casey

Dela za Research Institute of America (Leo Cherne), 1937 – ; predsedujoč uredniški upravi, 1938 – 1949.
Vodja obveščevalni operacij od OSS, 1942 – 1945.
Član uprave od IRC, vsaj do 1950 – vsaj do 1950.
- Pomaga IRC pri ponovni naselitvi severno-vietnamskih beguncev na jugu, 1954 – 1956, 1965 (začne misijo preverjanja dejstev).
Predsedujoč uredniški upravi od Institute for Business Planning, 1953 – 1970.
Ustanovitelj od National Strategy Information Center (Sven Kraemer; Prescott Bush Jr.; admiral Thomas Moorer; Joseph Coors; Henry Fowler), 1962 – .
Predsedujoči od IRC, 1966 – 1971; predsedujoči in predsednik, 1970 – 1971; član 1971 – .
Član od Arms Control and Disarmament Advisory Committee, 1969 – 1971.
Član od Council on Foreign Relations, 1973 – 1986.
Državni pod-sekretar za ekonomske zadeve, 1973 – 1974.
Član od President’s Foreign Intelligence Advisory Board (Leo Cherne; Gordon Gray; Clare Booth Luce; Edward B. Williams; general Lyman Lemnitzer; Stephen Ailes), 1976 – 1977.
Član neokonservativnega 2nd Committee on the Present Danger, 1976.
Upravitelj od Atlantic Council, vsaj od 1977 – .
So-ustanovitelj in upravitelj od Manhattan Institute for Policy Research (Sir Anthony Fisher; Roger Hertog; Maurice Greenberg; William Kristol; John Bolton; Walter Wriston), 1978 – .
Vodja predsedniške kampanje Ronalda Reagana, 1980 – 1981.
Član od Veterans of the OSS (ozadje od CIA), vsaj od 1981 – .
Član od Association of Former Intelligence Officers (ozadje od CIA), vsaj od 1981 – .
Direktor od CIA, 1981 – 1987.
- Tesno povezan z banko BCCI (središče pranje denarja od drog, orožja, terorizma in naročanje umorov).
- Vpleten v Iran-Contra.
Udeleženec od Bohemian Grove.
Udeleženec zasedanj ultra-konservativne obveščevalne skupine Le Cerle.
Član Malteškega viteškega reda (del ”konservativne CIA”).
Član neokonservativne Jamestown Foundation, cca. 1984 – .

William vanden Heuvel

Izvršni pomočnik tedanjega ambasadorja na Tajvanu generala Williama J. “Wild Bill” Donovana, 1953 – 1954.
Član uprave od IRC, cca. 1955 – ; predsednik, 1969 – 1977; upravitelj, vsaj od 2000 – ; član nadzorne uprave, vsaj od 2011 – .
Član izvršnega komiteja od American Friends of Vietnam, 1955 –
Posebni svetovalec guvernerja Averella Harrimana, 1958.
Pod-predsedujoči od International League for Human Rights, 1975 – 1977.
Član od Council on Foreign Relations, 1986 – 2021.
Višji svetovalec pri Allen & Company LLC.

Leonard H. Marks

Član notranjega kroga predsednika Lyndona Johnsona.
Direktor od U.S. Information Agency, 1965 – 1969.
Član od National Security Council.
Predsedujoči od Radio Free Europe/Radio Liberty Fund.
Predsednik od IRC, 1973 – 1979.
Član guvernerske uprave od Foreign Policy Association, 1976 – ; pod-predsedujoči, 1979 – ; predsedujoči, 1982 – .
Član neokonservativnega 2nd Committee on the Present Danger (William Casey – CIA; Dean Rusk; George C. McGhee; Max Kampelman; Paul Nitze; general Richard Stilwell; Richard V. Allen; Richard Pipes; William van Cleave; Jeane Kirkpatrick; John Lehman; George Shultz; Richard Perle; Ronald Reagan; J. Peter Grace; Clare Booth Luce; C. Douglas Dillon; John M. Cabot; general Elmo Zumwalt; Mary P. Lord; Henry Fowler; David Packard; Bayard Rustin; Richard M. Scaife), 1976 – .
Član od Council on Foreign Relations, 1980 – 2005.
Ustanovitelj in direktor washingtonskega World Affairs Council of Washington (Philip A. Odeen; R. James Woolsey – CIA; Patrick Gross; James G. Roche; Helmut Sonnenfeldt; Robert Taft Jr.), 1981 – .
- WAC je tesno povezan s Foreign Policy Association.
Zakladnik od Word Press Freedom Committee, vsaj od 1982 – .
Predsedujoči izvršni upravi in upravitelj od Center for Strategic & International Studies (tesno povezan s CIA in Pentagonom), 1982 – ; emerit.
Član in član izvršnega komiteja od American Academy of Diplomacy, cca. 1983 – .
Predsedujoči mednarodnemu komunikacijskemu komiteju od American Bar Association.
Ustanovitelj od International Media Fund.

George Rupp

Dekan od Harvard Divinity School, 1979 – 1985.
Predsednik od Rice University, 1985 – 1993.
Predsednik od Columbia University, 1993 – 2002; imenovan Distinguished Visiting Scholar pri Institute for Religion, Culture, and Public Life.
Član od Council on Foreign Relations, 1997 – .
Upravitelj od Institute of International Education, vsaj od 1998 – ; predsedujoči od IIE Scholar Rescue Fund, 2021 – .
Član od Bretton Woods Committee, vsaj od 1999 – vsaj do 2009.
Član uprave pri Committee for Economic Development, vsaj od 2000 – ; dela na ”demokratičnih” reformah.
Predsednik in generalni direktor od IRC, 2002 – 2013; član nadzornega komiteja, 2013 – .
Direktor od InterAction.
So-predsednik pro-militaristične U.S. Global Leadership Coalition, 2010 – 2013.
Ustanovni član od Americans for Campaign Reform / IssueOne.org, 2011 – .
Udeleženec od Clinton Global Initiative, 2011.
Član svetovalne uprave od Common Good.
Udeleženec od Forum on Religion and Ecology: Advisory Board of Area Specialists for the Forum (Steven Rockefeller).
Imenovan Senior Fellow pri Carnegie Council for Ethics in International Affairs, 2013 – .
Član uprave od American Academy in Berlin.
Član uprave od Henry Luce Foundation (del ”liberalne CIA”), vsaj od 2020 – .
Član uprave od Josiah Macy, Jr. Foundation (del ”liberalne CIA”).
Predsednik od Association of American Universities.

David Miliband

Predsedujoči

Frank Kingdon 1942
Reinhold Niebuhr cca. 1951 1952
Leo Cherne 1952-1991
John Whitehead 1991 – .
Thomas L. Rhodes

Reinhold Niebuhr

Vodilni protestantski teolog.
Član od Emergency Rescue Committee.
Član od Union for Democratic Action (Arthur Schlesinger; Joseph Alsop; Eleanor Roosevelt; Hubert Humphrey; John K. Galbright).
Predsedujoči od IRC, cca. 1951 – 1952.
Član od Council on Foreign Relations, 1947 – 1964.

General Carl Spaatz

Poveljnik ameriških strateških zračnih sil v Evropi, 1944; poveljnik ameriških strateških zračnih sil v Pacifiku (strateško bombardiranje Japonske in uporaba jedrskih bomb), 1945.
Ustanovni načelnik štaba United States Air Force, 1947 – 1948.
Urednik za vojaške zadeve pri reviji Newsweek, 1948 – 1961.
Član od Council on Foreign Relations, 1949 – 1973.
Član od Committee of Senior Advisors to the Air Force Chief of Staff, 1952 – 1974.
Član uprave od IRC, 1952 – 1961; predsedujoči, cca. 1951 – 1952.
- Verjetno se kot predsedujoči od IRC pogovarja z direktorjem Cije (1950 – 1953) Walterjem B. Smithom glede financiranja IRC.³⁰

Leo Cherne

Izredno pomemben predstavnik liberalnega establišmenta in njenega obveščevalnega omrežja, ter vodilni neokonservativec.
Ustanovitelj od Research Institute of America (RIA), 1930a – .
- Leta 1938 zaposli Williama Caseyja.
- According to one author, the purpose of RIA was to unify the international investment efforts of thousands of anti-communist lawyers, industrialists, politicians, and OSS alumni.³¹
Pomemben član Rooseveltove administracije, kot svetovalec za industrijsko mobilizacijo.
Predsedujoči od Freedom House, 1946 – 1976.
Član uprave od IRC, 1946 – ; predsedujoči, 1951 – 1991; predsedujoči emerit, 1991 – 1999.
- Leta 1956 med madžarsko vstajo se osebno odpelje v Budimpešto iz Avstrije.
Svetovalec generala Douglasa MacArthurja glede gospodarske obnove Japonske, 1946 – .
Eden vodilnih nasprotnikov radikalnega senatorja Josepha McCarthneyja, 1947 – 1952.
Izvršni direktor od American Friends of Vietnam (AFVN), 1955 – .
Javni član od Hudson Institute (del ”konservativne CIA”), – vsaj do 1972.
Član od President’s Foreign Intelligence Advisory Board (nadzor nad delovanjem CIA), 1973 – 1976, predsedujoči 1976 – 1977; ustanovni pod-predsedujoči po ponovni vzpostavitvi uprave, 1981 – 1990.
Član uprave od Center for Strategic and International Studies, vsaj od 1980 – 1990a.
Član od Council on Foreign Relations, 1981 – 1999.
Član neokonservativnega Committee for the Free World (Donald Rumsfeld; Jeane Kirkpatrick; Michael Ledeen; Eugene Rostow; Carl Gershman; Richard V. Allen; Arnaud de Borchgrave; Elliot Abrams; Richard Pipes), cca. 1981 – .
Udeleženec od Colloquium on Intelligence and Policy (Richard Bissell – CIA; William Colby -CIA; Frank Gaffney; Cord Meyer – CIA; Robert Pfalzgraff; Richard Pipes; Theodore Shackley – CIA), 1984.

Winston Lord

Član uprave od IRC, vsaj od 1985 – ; predsedujoči, vsaj od 1999 – .

Thomas L. Rhodes

Dela za Goldman Sachs, 1974 – 1992; pod-predsednik, 1997 – 1982; partner 1986 – 1992.
Predsednik od National Review, 1980a – .
Pod-predsednik od IRC, vsaj od 1989 – ; predsedujoči – .
Član od Council on Foreign Relations, 1991 – 1997.
Upravitelj od Heritage Foundation (del ”konservativne CIA”), 1993 – 1999.
So-ustanovitelj in direktor od The Project for the Republican Future (William Kristol), 1993 – 1995.
Ustanovitelj od Manhattan Institute for Policy Research (del ”konservativne CIA”), 1996 – 1998.
Predsedujoči od Lynde and Harry Bradley Foundation (del ”konservativne CIA”), 1990a – 2000+.
So-ustanovitelj od Club for Growth, 1999 – .

Vidnejši člani uprave

Sheba Strunsky

Socialistična aktivistka, ki je v 1930ih tesno povezana z Jayjem Lovestoneom iz Communist Party USA (stranka je vseskozi tesno povezana z liberalnim establišmentom).
Delala za International Relief Association, 1934 – .
So-ustanoviteljica in izvršna direktorica od IRC, 1942 – 1949; članica uprave, 1949 – vsaj do 1979.
- V upravo od IRC pripelje Alberta Jolies iz OSS, ta pa leta 1947 rekrutira veterana OSS Arthurja Schlesingerja v upravo od IRC.

Arthur Schlesinger

Analiziran od Century Foundation.

Joseph Buttinger

Avstrijski politik iz Socialdemokratske stranke, ki pred vojno imigrira v ZDA.
Predsedujoči centralnemu komiteju avstrijskega Socialističnega podtalnega gibanja, 1935 – 1938.
Med vojno vzpostavi številne begunske programe za IRC.
Več kot 40 let direktor evropskega dela od IRC v Parizu; član uprave od IRC, vsaj od 1952 – ; pod-predsednik, vsaj od 1959 – .
- Preko njegovega delovanja v Evropi, postane IRC del tajnega sodelovanja s CIA, posebno kar se tiče dogajanja v Vietnamu. Njegov skrivni posrednik in Allenom Dullesom (obveščevalni mentor Davida Rockefellerja) je Harold Oram.
So-ustanovitelj lobistične skupine, ki je fasada od CIA American Friends of Vietnam (”Wild Bill’ Donovan – CIA; Leo Cherne; John F. Kennedy; Arthur Schlesinger; Angier Biddle Duke; ultra-konservativec J. Bracken Leo), 1955 – .
- Njihova povezava s CIA in IRC je Harold Oram, ki je hkrati tiskovni predstavnik od IRC.
- AFVN lobira za povečanje ameriškega financiranja Južnega Vietnama in za eskalacijo vojaške akcije proti komunizmu.
- AFVN pa tudi prikrito koordinira propagando usmerjeno proti ameriški javnosti, kot je med drugim pro-Cijina kontroverzna filmska adaptacija odThe Quiet American (1958), katere avtorja sta Cijin pionir tajnih operacij in psihološkega bojevanja general Edward Lansdale (CFR, 1959 – 1978) in vodilni hollywoodski režiser Joseph L. Mankiewicz.

Henry Seidel Canby

Profesor na Yale University, 1922 – .
Predsednik od American Center of P.E.N.
Član od Council on Foreign Relations, 1931 – 1953.
Član uprave od IRC, vsaj od 1952 – .
Član uprave od American Civil Liberties Union, vsaj od 1953 – .

William J. Donovan

Deluje v Berlinu preko Rockefeller Foundation, 1916.
- Uradni namen misije je bilo prepričati britansko in nemško vlado o pošiljki hrane in oblačil v Belgijo, Srbijo in na Poljsko. V misijo je vključen kot uslužbenec State Departmenta.
Ob koncu prve svetovne vojne opravlja obveščevalne naloge na Japonskem, Koreji in Kitajskem, ter je za časa ruske državljanske vojne v Siriji.
Po koncu vojne dela v Evropi za vodilnega bankirja J.P. Morgana (vodilno ozadje liberalnega establišmenta in CFR) in zbira obveščevalne podatke o mednarodnem komunizmu.
Ustanovitelj pravnega podjetja Donovan, Leisure, Newton & Irvine (William Colby – CIA; Lloyd Blankfein – Goldman Sachs), 1929 – .
V 1930ih je tesno povezan z vodilnimi nacističnimi predstavniki (razen s Hitlerjem, ki ga javno kritizira), tako kot ogromno število vodilnih predstavnikov liberalnega establišmenta, ki so ključni financerji nacizma in fašizma v boju proti komunizmu.
Član od Council on Foreign Relations, 1932 – 1957.
Član obveščevalne in propagandne agencije Office of the Coordinator of Information (COI), 1941 – 1942.
Član komiteja pro-vojnega Fight for Freedom (Allen Dulles; Marshall Field III; James Warburg; Spyros Skouras), 1941 – .
Direktor od OSS, 1942 – 1945.
- Pomemben za tesno povezavo z Malteškim viteškim redom, ki postane pomembno ozadje ”konservativne CIA”.
Član izvršnega komiteja od Committee for the Marshall Plan to Aid European Recovery, 1947 – 1949.
So-ustanovitelj od CIA, 1947 – .
Ustanovitelj od OSS Society (ozadje Cije), 1947 – .
Predsedujoči Cijinemu American Committee on United Europe (Allen Dulles; Walter B. Smith), vsaj od 1948 – .
- ACEU je financer od European Movement in pomemben za integracijo Evrope in ustanovitev Evropske skupnosti in Evropske unije.
Član od National Committee for a Free Europe, vsaj od 1952 – .
- Financiran s strani Rockefeller Foundation in Ford Foundation.
Ameriški ambasador na Tajskem, 1953 – 1954.
- Vzpostavlja Cijine operacije v Vietnamu in ostalih področjih jugovzhodne Azije, preko katerih Cijini agentje usposabljajo borce in izvajajo operacije v Vietnamu, Laosu in Kambodži.
Član uprave od IRC, vsaj od 1954 – ; predsedujoči nacionalnemu komiteju, vsaj od 1956 – .
So-ustanovitelj od American Friends of Vietnam, 1955 – .

Christopher Emmet

Elitni publicist in politični aktivist.
Urednik proti-nacističnega biltena Facts Versus Fiction, cca, 1939 – .
Član upravnega odbora in upravitelj od Freedom House, 1946 – vsaj do 1965.
Zakladnik pri Committee for a Fair Trial for Draja Mihailovich, 1946.
Član od Council on Foreign Relations, 1947 – 1973.
Član upravnega odbora od Common Cause, 1947 – .
Član uprave od IRC, 1951 – .
So-ustanovitelj, financer in izvršni pod-predsednik od American Council in Germany, 1952 – .
- Ključni ustanovni financer je bila Ford Foundation.
Član izvršnega komiteja od American Friends of Vietnam, 1955 – .
Predsedujoči od American Friends of the Captive Nations (Lev E. Dobriansky; Angier Biddle Duke; Kermit Roosevelt; John Richardson Jr.; Jay Lovestone), 1956 – .
So-ustanovitelj od American-German Young Leaders Conferences, 1959 – .
Udeleženec od Congress for Cultural Freedom.
Član skrivne nemške zasebne obveščevalne službe Stauffenberg Service (Karl Theodor zu Guttenberg; Hans Christoph von Stauffenberg; Franz Josef Strauß; Karl Carstens; Jay Lovestone – Communist Party USA; Shimon Peres; Axel Springer), cca. 1969 – .
- Omrežje, ki pripada nemški stranki CDU, je bilo uradno velik nasprotnik zunanje politike Socialdemokratskega predsednika Willya Brandta, glede omilitve Hladne vojne in sklepanjem pogodb z državami Vzhodne Evrope.
Bil član od American Council on NATO.

H. William Fitelson

Član uprave od American Civil Liberties Union (Arthur Schlesinger; Henry Seidel Canby; J. Robert Oppenheimer), vsaj od 1953 – .
Član uprave od IRC, vsaj od 1952 – vsaj do 1981.

Lessing Rosenwald

Član super elitne družine Rosenwald, ki je tesno povezana z družino Warburg.
So-lastnik in predsednik družinske verige trgovin Sears, Roebuck and Company, 1908 – 1923; predsedujoči, 1923 – 1932.
Član od Council on Foreign Relations, 1939 – 1953.
Član proti-intervencionističnega ultra-konservativnega (precej pro-nacističnega) American First Committee (William H. Regnery; Robert E. Wood – Sears, Roebuck; H. Smith Richardson; Robert R. McCormick; Joseph P. Kennedy Sr.), 1940 – 1941.
Med vojno je direktor od Bureau of Industrial Conservation – War Production Board.
Predsednik proti-sionističnega American Council for Judaism, 1943 – 1955.
Ustanovni član uprave od pro-Arabske / proti Sionistične Holyland Emergency Liaison Program – HELP (Kermit Roosevelt: Dorothy Thompson; Virginia Gildersleeve), 1949 – 1952.
Član uprave od IRC, vsaj od 1952 – .
Njegova nečakinja je vodilna pro-izraelska neokonservativka Nina Rosenwald (CFR, 2001 – ) in vodilno ”proti-migrantsko” sredstvo ”konservativne CIA”.

George Skouras

Bratje Skouras so vodilni predstavniki ameriške filmske industrije in ravno zato tesno povezani s Cijinim omrežjem.
- Bratje imajo pod okriljem 20th Century Fox, National Theaters, Fox West Coast Theaters, United Artists Theaters, Skouras Theaters, Magna Corp in Todd AO.
Izvršni direktor in predsednik verige kinodvoran United Artists Theatres.
Član uprave od IRC, vsaj od 1952 – .
Njegov brat je Spyros Skouras.
- Član od Fight for Freedom Committee (William J. Donovan), 1941 – .
- Predsednik od 20th Century-Fox, 1942 – 1962.
- Upravitelj od Freedom House, vsaj od 1957 – .
- Član Malteškega viteškega reda.

Samuel Goldwyn

Ameriški filmski producent in pionir hollywoodske filmske industrije.
So-ustanovitelj od Goldwyn Pictures (Metro-Goldwyn-Mayer), 1916 – 1922.
Ustanovitelj od Samuel Goldwyn Productions (Warner Bros – Paramount Pictures), 1923 – .
Član uprave od IRC, vsaj od 1956 – .
Njegov tesen prijatelj je Joseph L. Mankiewicz.

Albert E. Jolis

Oficir pri OSS in preprodajalec diamantov.
Družina Jolis je tesno povezana z družino De Beers (del globokega ozadja anglo-ameriškega establišmenta), ki je kot Rothschildov agent, vodilni prodajalec diamantov.
Član uprave od IRC, cca. 1945 – .
- Rekrutiran s strani Shebe Strunsky.
- Jolis rekrutira Arthurja Schlesingerja v upravo od IRC leta 1947.
Služi kot Cijin operativec v prvih letih Cijinega delovanja in bil leta 1950 mišljen da začne delati za Cijo kot zveza z elitnim bankirjem Averellom Harrimanom.
Tesno povezan s Cijinim direktorjem Allenom Dullesom, katerega obvešča od delovanju IRC.
Član od American Foundation for Resistance International (Jeane J. Kirkpatrick; Arnaud de Borchgrave; William F. Buckley; Jack Kemp; Michel Ledeen; Norman Podhoretz; Bayard Rustin; Albert Shanker), cca. 1984 – .

Mrs (Mary Lowe) Kermit Roosevelt

Članica uprave in sekretarka od IRC, vsaj od 1956 – .
Članica pro-vojnega American Friends of the Captive Nations (Christopher Emmet; Angier Biddle Duke; Clare Booth Luce; John Richardson Jr.; Jay Lovestone), 1956 – .
Mary Lowe v upravi od IRC v resnici zastopa svojega super elitnega moža in vodilnega pro-arabskega / proti-izraelskega obveščevalca Kermita Roosevelta.
- Član super elitne bankirske in politične družine Roosevelt, ki je vseskozi del globokega obveščevalnega omrežja liberalnega establišmenta.
- Član skrivnega in zelo elitnega obveščevalnega omrežja ”The Room” / Walrus Club (Vincent Astor; Nelson Rockefeller; Winthrop Aldrich; William Donovan; David Bruce), 1930a – 1940a.
- Med vojno je član od OSS.
- So-ustanovitelj pro-arabske/proti-sionističnega The Committee for Justice and Peace in the Holy Land (CJP), 1948 – 1951
- Dela za Office of Policy Coordination (OPC) – CIA, 1950 – 1958.
  - Njegov šef je super elitni Frank Wisner (član od CFR, 1947 – ), ki je vodja tajnih operacij, med katere sodi tudi propaganda in množični nadzor nad mediji.
  - Leta 1952 predstavi Cijin projekt Project FF (Fat Fucker), v okviru katerega egiptovski nacionalistični oficirji (Gamal Abdel Nasser) izvedejo državni udar oz. ”miroljubno revolucijo” proti skorumpiranemu kralju Farouku.
    - Ključni snovalci projekta so še – Allen Dulles, Dean Acheson in Miles Copeland Jr.
  - Igra ključno vlogo v Operation Ajax oz. Cijinem državnem udaru v Iranu leta 1953, preko katerega odstranijo demokratično izvoljenega iranskega predsednika Mohammada Mosaddegha.
    - Pri državnem udaru uporabijo metode iz Project FF.
  - Igra ključno vlogo v državnem udaru v Gvatemali, 1954.
- Član svetovalne uprave od
- Ustanovitelj pro-arabske/proti-sionistične organizacije American Friends of the Middle East (tesno povezana s CIA in saudskim naftnim denarjem in ”kritizira” ameriško podporo Izraela), 1951 – .
  - CJP se leta 1951 združi v AFME
- Član od Council on Foreign Relations, 1955 – 1983.
- Ustanovitelj od African Wildlife Foundation (Russell Train; Arthur Windsor Arundel), 1961 – .
- Generalni direktor pro-arabskega Middle East Institute, vsaj od 1964 – 1966.
- Član ultra-konservativnega Washington Institute for the Study of Conflict (Brian Crozier – Le Cercle; George Ball; Zbigniew Brzezinski), cca. 1975 – .
  - Financerji – CIA, Richard Mellon Scaife.

Eric M. Warburg

Član super elitne bankirske družine Warburg, ki je so-ustanoviteljica od Federal Reserve Borad in tesna zaveznica družin Morgan in Rockefeller.
- Družina Warburg je tudi pomemben financer nacizma, dokler se jim to ne maščuje.
Po končanem študiju dela kot pripravnik pri N.M. Rothschild & Sons., cca. 1920 – .
Dela za International Acceptance Bank (IAB), katere ustanovitelj je njegov stric Paul Warburg, 1920a – .
V ZDA je v 1920ih tesno povezan s Sullivan & Cromwell (Allen Dulles; John F. Dulles), 1920a – .
- S & C postane osrednji center Wall Streeta, preko katerega se financira nacizem in sklepajo posli.
Upravni partner pri družinski M. M. Warburg & Co., 1929 – 1938; upravni partner od Warburg & Company of Amsterdam.
Med vojno služi kot obveščevalni oficir v ameriški vojski.
Ustanovitelj ameriške banke Warburg Pincus (prvotno se imenuje E.M. Warburg & Co.), 1938 – .
- Banka je korporativni član od Council on Foreign Relations.
Član od Council on Foreign Relations, 1948 – 1971.
So-ustanovitelj od American Council in Germany, 1952 – .
Ustanovitelj od Atlantik-Brücke, 1952 – .
Član uprave in zakladnik od IRC, vsaj od 1956 – .
Njegov tesen prijatelj je vodilni Rockefellerjev agent John J. McCloy (ozadje od CIA), ki po vojni služi kot U.S. High Commissioner for Germany.

Charles S. Zimmerman

Ukrajinsko-ameriški socialistični aktivist in sindikalni vodja.
Tesno povezan z Jayjem Lovestoneom.
Član od Socialist Party of America (SPA), 1917 – .
Ustanovni član od Communist Party of America (CPA), 1919 – .
Pod-predsednik od International Ladies Garment Workers Union (ILGWU), 1934 – 1972.
Predsedujoči komiteju za državljanske pravice pri A.F.L.-C.I.O. (kasneje del Trilateral Commission).
Član uprave od IRC, vsaj od 1952 – .
So-predsedujoči od Socialist Party of America (Bayard Rustin; A. Philip Randolph), 1972 – .
So-predsedujoči od Social Democrats USA (Bayard Rustin; Carl Gershman – National Endowment for Democracy; A. Philip Randolph), 1970a – .

Claiborne Pell

Njegov očim je bil elitni tajni obveščevalec Hugo W. Koehler, ki naj bi bil nezakonski sin avstrijskega princa Rudolfa (to potrjuje dejstvo, da je bil za njega ustanovljen tajni sklad s strani Habsburžanov in Vatikana). Tudi Pell je kasneje tesno povezan z evropsko aristokracijo in njenim globokim manipulativnim omrežjem.
Dela kot Foreign Service Officer – U.S. State Department, 1945 – 1952.
- Udeleženec ustanovitvene konference od UN, 1945.
Član uprave od IRC, vsaj od 1956 – vsaj do 1999; pod-predsednik, vsaj od 1959 – .
Ameriški senator, 1961 – 1997.
- Predsedujoči od Senate Rules Committee, 1978 – 1981.
- Pomemben manipulator glede propagiranja UFO (kot del skrivnega omrežja od Laurena Rockefellerja in princa Hansa Adama II iz Lihtenštajna preko Esalen Institute), 1980a – 1990a.
  - Njegov pomočnik je C. B. Scott Jones, ki je del teoretikov zarot glede UFO.
- Predsedujoči od Senate Foreign Relations Committee, 1987 – 1995.
- Član kongresnega panela o ”razkritju UFO” preko Disclosure Project, 1996.
Član od Council on Foreign Relations, 1966 – 2009.
Član Rockefellerjevega Club of Rome, 1974 – 2008.
Ustanovni član svetovalne uprave od Alliance to Save Energy, 1977 – .
Član od Pilgrims Society.
Član /obiskovalec elitnega pro-Cijinega George Town CLub (Henry Kissinger; George H. W. Bush; Dick Cheney; Emil Mosbacher; princesa Nora iz Lihtenštajna)
- Klub je leta 1976 del škandala Koreagate.
Član elitnega britanskega kluba White’s (Julian Amery; Lord Astor; Lord Carrington; princ Charles; družina Schroder; H. J. Heinz II; Malcolm Rifkind; Lord Guthrie).
Član / povezan z ”Rockefellerjevim” ”proti-CIA” / spiritualističnim / psihedeličnem (LSD) / pro-UFO / psihološkim / paranormalnim Esalen Institute (Laurence Rockefeller; Aldous Huxley; Jack Sarfatti; Alan Watts; Timothy Leary; Arnold Toynbee; Rupert Shaldrake; Edgar Mitchell; Uri Geller; Stephan Schwartz; Deepak Chopra).
Dobitnik nagrade od International Campaign for Tibet (Richard Gere; Robert Thurman; Harrison Ford; Desmond Tutu; Elie Wiesel), 1987 – .
Član svetovalne uprave od Center for Strategic & International Studies, vsaj od 1989 – 1990a.
Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1992.
Član od Victims of Communism Memorial Foundation (Zbigniew Brzezinski; George W. Bush; David Abshire; Lev Dobriansky – American Security Council; Newt Gingrich; Richard Pipes; Jack Kemp; Brian Crozier – 6I), 1994 – .
Član od Peace Space (C. B. Scott Jones; Abe Krieger – Boeing Co.; Paul Hellyer) pri Institute for Security and Cooperation in Outer Space (Carol Rosin; Daniel Sheehan; Alfred Weber; Sir Arthur C. Clarke; Edgar Mitchell).
Član od Human Potential Foundation (C. B. Scott Jones; Laurance Rockefeller; princ Hans Adam II; Jack Mack; Zacharia Sitchin).
Član vodstvenega odbora od Leadership Coalition for U.S. Financial Support of the United Nations (David Rockefeller; Henry Kissinger; James Baker III; Frank Carlucci; Brent Scowcroft; George Soros; Cyrus Vance; Lawrence Eagleburger), 1996.
Direktor levičarskega ”proti-CIA” Center for International Policy (Robert E. White; Cynthia McClintock; Maurice Tempelsman; Stewart Mott – Stewart Mott Foundation; Sally Lilienthal – Ploughshares Fund), vsaj od 1998 – 2000.
Prisoten na otvoritvi od Liechenstein Institute of Self-Determination (Pell je tesen prijatelj lihtenštajnske kraljeve družine) – Princeton University, 2000 – .
Član svetovalne uprave od Nuclear Age Peace Foundation.

John C. Whitehead

Vodilni Rockefellerjev bankir, ki je del globokega obveščevalnega omrežja liberalnega establišmenta.
Na začetku kariere je sodelavec investicijskega oddelka pri Goldman Sachs, cca. 1948 – 1956; partner, 1956 – ; predsedujoči od Goldman Sachs, 1976 – 1984; skupaj s Kissingerjem je ključen za globalni vzpon banke.
Član uprave od IRC, vsaj od 1959 – ; predsedujoči finančnemu komiteju, vsaj od 1979 – ; predsedujoči emerit 1999 – .
Član od Council on Foreign Relations, 1978 – 2015.
Upravitelj od Carnegie Corporation of NY, 1978 – 1985, 1989 – 1993.
Član od Trilateral Commission, 1982 – 1985.
Udeleženec in član nadzornega komiteja zasedanj skupine Bilderberg, 1984 – 1987, 1989 – 1997.
Član od President’s Commission on Executive Exchange (David Rockefeller; James Baker III; Samuel Armacost; John R. Opel; Spyros Skouras; Marina v. N. Whitman), vsaj od 1984 – .
Član od Bretton Woods Committee, 1985 – 2015.
Predsedujoči od Asia Society, 1985 – 1995; kasneje doživljenjski upravitelj.
Namestnik državnega sekretarja, 1985 – 1989.
Upravitelj Rockefellerjevega Brookings Institute, 1989 – 1993; častni upravitelj vsaj od 1995 – 2014; predsedujoči emerit 2012 – 2014.
Upravitelj od J. Paul Getty Trust, 1989 – 1995.
Predsedujoči upravitelj od Andrew W. Mellon Foundation, 1990 – 1997.
So-ustanovitelj in predsedujoči od Financial Services Volunteer Corps (Cyrus Vance; Henry Kissinger; Paul Volcker; Kenneth Dam; Carla Hills; John L. Thornton), 1990 – .
Predsedujoči od Federal Reserve Bank of New York, 1995 – 2000.
Član Rockefellerjevega investicijskega Trust Committee – Rockefeller Group.
Član uprave od Atlantic Council, 1998 – .
So-ustanovitelj in častni predsedujoči od Committee to Encourage Corporate Philanthropy (David Rockefeller; Paul Volcker; Paul Newman; Henry Schacht; Walter Shipley; Louis Gerstner; Maurice Greenberg; Harold McGraw III; Charles Schwab; Clifton Wharton Jr.), 1998 – .
Upravitelj od Rockefeller University, vsaj od 1998 – .
- Dobitnik nagrade David Rockefeller Award for Extraordinary Service to The Rockefeller University, 1998.
- Leta 2009 univerza ustanovi John C. Whitehead Presidential Fellowships.
Zgodnji predsedujoči vodstvenemu odboru od New American Foundation, cca. 2000 – .
Član od Nonprofit Sector Strategy Group – Aspen Institute, 2001 – .
Član uprave od Business Excecutives for National Securoty, 2001 – 2010.
Član uprave od EastWest Institute.
Član mednarodne svetovalne uprave od Sorosove International Crisis Group, 2003 – .
Ustanovni predsedujoči od Lower Manhattan Development Corporation, 2001 – 2006.
Član od Partnership for a Secure America (Warren Rudman; Gary Hart; Zbigniew Brzezinski; George Shultz; Madeleine Albright; Sandy Berger; Frank Wisner II; John Lehman; Lee Hamilton; Slate Gorton; Thomas Kean; Thomas Pickering; Sam Nunn; William Perry; Robert McFarlane; Paula Dobriansky; William Cohen; Warren Christopher), 2005
Dobitnik nagrade Democracy Service Medal – National Endowment for Demoracy, 2005.
Podpisnik od Campaign for American Leadership in the Middle East, 2005.
Član mednarodne uprave od International Center for Democratic Transition, 2005 – .
Član mednarodnega svetovalnega odbora od Freeman Spogli Institute for International Studies, cca. 2006 -.
Član svetovalne uprave od America Abroad Media, cca. 2008 – .
Član panela višjih svetovalcev pri Royal Institute of International Affairs, 2008 -.
Član vodstvenega in kasneje svetovalnega odbora od Inititative for Global Development, 2009 – 2015.
Član od Pilgrims Society.
Bil član od Global Commission on Drug Policy, 2014 – 2015.
Direktor od Jerusalem Foundation.
Bil član od Harvard Board of Overseers.

Mary P. Lord

Članica vplivne družine Pillsbury.
Predsedujoča od U.S. Commission of UNICEF, 1948 – .
Predsednica od Council’s Committee od World Health Organization, cca. 1952 – .
Vodilna predstavnica Eisenhowerjeve predsedniške kampanje, 1953.
Ameriška predstavnica pri United Nations Human Rights Commission, 1953 – 1961.
Ameriška delegatka pri United Nations General Assembly, – 1961.
Članica Committee on the Education and Employment of Women in New York – guverner Nelson Rockefeller, 1961 – .
Članica od Atlantic Council, 1960a – vsaj do 1972.
Pomembna podpornica ameriškega posredovanja v Vietnamu in ustanoviteljica od Americans for Winning the Peace.
Članica uprave od School of Advanced International Studies – Johns Hopkins University.
Članica od Visitors Committee pri Fletcher School (znan kot rekrutni center za Cijine agente) – Tufts University.
Upraviteljica od American University in Cairo.
Članica uprave od Planned Parenthood Association (del ”liberalne CIA”).
Pod-predsedujoča od IRC, vsaj od 1975 – cca. 1978; pod-predsedujoča, vsaj od 1975 – .
Članica od Atlantic Institute of International Affairs, vsaj od 1977 – .
Članica svetovalne uprave od International Management and Development Institute (Dean Rusk; Theodore Achiles; general Lucius Clay; Paul McCracken; Giovanni Agnelli; Alexander Haig; Herman Kahn – Hudson Institute; Winston Lord; John Loudon; George McGhee; Aurelio Peccei; Washington SyCip), vsaj od 1977 – .
Njen sin je super elitni Winston Lord – član od Council on Foreign Relations, 1973 – , predsednik 1977 – 1985; ustanovni član od Trilateral Commission, 1973 – ; občasni udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1974 – ; član uprave od National Endowment for Democracy, 1990 – 1993, predsednik, 1992; predsedujoči od IRC, 1999 –

Rita H. Hauser

Študira kot Fulbright Scholar, 1954.
Pisec govorov in kampanjski strateg med Nixonovo predsedniško kampanjo, 1960.
Ameriška ambasadorka pri United Nations Commission on Human Rights, 1969 – 1972.
Članica od Council on Foreign Relations. 1971 – .
Udeleženka od Darthmouth Conferences, 1977.
Članica uprave od IRC, vsaj od 1979 – .
Ameriška članica uprave od Ditchley Foundation, 1980 – 2010; častna guvernerka, 2021 – .
Vodja ameriške veje od International Center for Peace in the Middle East, 1984–1991.
- Udeleženka skrivnih diplomatskih pogajanj, ki jih koordinira švedski zunanji minister Sten Sture Andersson.
- Leta 1988 ”prepriča” Yasserja Arafata in PLO, da se odrečeta terorizmu in priznata Izrael.
Predsedujoča od International Peace Institute, 1993 – 2016.
Članica uprave od The International Institute for Strategic Studies, 1996-2006.
Članica uprave od Atlantic Council, vsaj od 1998 – vsaj do 2020.
Članica uprave od Pacific Council on International Policy, vsaj od 2000 – 2001.
George W. Bush jo imenuje v President’s Intelligence Advisory Board, 2001 – 2004; Obamova administracija, 2009 – 2012.
Upraviteljica od RAND Corporation, 1999 – 2009; ustanovna predsedujoča od RAND Center for Middle East Public Policy.
Predsedujoča Sorosovi International Crisis Group, 2004 – 2006.
Članica mednarodne guvernerske uprave od Centre for International Governance Innovation, 2004 – 2007.
Članica svetovalnega odbora od Freedom House.
Članica svetovalnega odbora od Network 20/20 (Frank Wisner II; Onno Ruding; Frances Townsend; Leslie Gelb), 2006 – .
Članica od Saban Center for Middle East Policy – Brookings Institute.
Upraviteljica od Aspen Institute.
Članica uprave od Nixon Center – Center for the National Interest.
Članica od Partnership for a Secure America, cca. 2005 – .
Ustanovna članica uprave od Global Humanitarian Forum in Geneva (Kofi Annan), 2007 – 2010.
Emerita članica uprave od New America Foundation, 2009 – 2014.
Članica uprave od Human Rights Watch; članica od Human Rights Watch Middle East Advisory Committee.

Albert Shanker

Radikalno Rockefellerjevo socialistično/neokonservativno sredstvo učiteljskih sindikatov.
Član od Congress of Racial Equality (Bayard Rustin; Linda Chavez; Robert Curvin – Ford Foundation; feministka Susan Brownmiller; Olympia Dukakis – Amnesty International), cca. 1946 – .
Član od Young People’s Socialist League (Carl Gershman – NED; Jeane Kirkpatrick; Joshua Muravchik; Bernie Sanders), cca. 1946 – .
Predsedujoči od Socialist Study Club, cca. 1946 – .
Postane sindikalni organizator pri Teacher’s Guild, ki je podružnica od American Federation of Teachers (ustanovitelj je Rockefellerjev in Carnegiejev agent za izobraževalne reforme John Dewey), 1959 – .
- Teacher’s Guild se leta 1960 združi s High School Teacher’s Association iz New Yorka, iz česar nastane United Federation of Teachers (UFT).
Sekretar od United Federation of Teachers, 1962 – ; predsednik, 1964 – 1985.
- V tem obdobju dobi širšo nacionalno pozornost in precejšnje kritike zaradi njegovega agresivnega vodenja sindikata.
Piše kolumno Where We Stand za New York Times, 1970 – 1997.
Član od Social Democrats USA (Carl Gershman – NED; Joshua Muravchik).
Predsednik od American Federation of Teachers (del ”liberalne CIA”), 1972 – 1997.
- Pomemben propagandist ”rasne enakosti”.
- Albert Shanker, 1980 – Because of the fiscal crises we are developing coalitions with groups that we never talked to before, and the AFT is providing service to locals, to states on this. Believe it or not,we’ re working with bankers — (Laughter. ) — and in New York, I have been meeting regularly with David Rockefeller and Walter Wriston and a number of others — (Laughter.) — Don’t you want me to ask them for money? Oh, all right.(Laughter.).https://reuther.wayne.edu/files/63.54.pdf
Član uprave od IRC, 1973 – .
Član izvršnega odbora od AFL-CIO (del Rockefellerjeve Trilateral Commission in Cijinega omrežja), 1973 – .
Dobitnik nagrade Heritage of Liberty Award od pro-izraelske Anti-Defamation League of B’nai B’rith (del ”liberalne CIA”), 1978.
Ustanovni član od National Endowment for Democracy, 1983 – 1991.
Član od Trilateral Commission, vsaj od 1984 – vsaj do 1993.
- I [Albert Shanker] was at a meeting with a whole bunch of bankers. It was a meeting of the American Branch of the Trilateral Commission and there were bankers and there were politicians there and there were former ambassadors and secretaries of state. Henry Kissinger was present and others.³²
Upravitelj od izjemo progresivne Century Foundation, 1985 – 1990.
Član od Committee for Economic Development, cca. 1985 – .
Član uprave od African-American Labour Center.
Član uprave proti-Castrove Cuban American National Foundation (CANF).
- Financirana s strani National Endowment for Democracy.³³
Član uprave od neokonservativne pro-militaristične Coalition for a Democratic Majority (Henry M. Jackson; Irving Kristol; Sam Nunn; Max Kampelman; Samuel P. Huntington; Richard Pipes; R. James Woolsey; Nina Rosenwald; Les Aspin; Thomas S. Foley), vsaj od 1989 – .
Zakladnik od League for Industrial Democracy (del Cijinega pro-komunističnega omrežja), vsaj od 1989 – .
Član neokonservativne Committee on the Present Danger.
Dobitnik nagrade Distinguished Service Medal – Columbia University Teachers College, 1990.
Predsednik George H. W. Bush ga imenuje v Competitiveness Policy Council, 1991 – .
Upravitelj od Freedom House, 1993 – 1997.

John L. Loeb Jr.

Član super elitnih bankirsko političnih družin Loeb in Lehman, ki imajo v posredniško družbo Loeb, Rhoades & Co. in banko Lehman Brothers. Družina Loeb pa je tudi v sorodu z družino Bronfman.
Višji partner pri Loeb, Rhoades & Co., 1956 – 1979.
Član mednarodnega odbora Rockefellerjevega Museum of Modern Art, 1962 – .
Posebni svetovalec guvernerja Nelsona A. Rockefellerja za okoljevarstvene zadeve, 1967–1973.
Član gostujočega komiteja od Harvard Business School, 1968–1979.
Član uprave od Metro-Goldwyn-Mayer, 1968 – 1969.
Predsedujoč upravi od Holly Sugar Corp., 1969 – 1971.
Predsedujoči od New York State Council of Environmental Advisors, 1970–1975.
Član uprave od IRC, vsaj od 1975 – .
Član uprave od American Star Insurance Co.
Član gostujočega komiteja pri Harvard Board of Overseers za John F. Kennedy School of Government, 1980–1986.
Ameriški ambasador na Danskem, 1981 – 1983.
Upravitelj od American University, 1985-1994.
Član izvršnega komiteja od National Committee on American Foreign Policy, 1979 – .
Pod-predsedujoči od Council of American Ambassadors.
Ustanovitelj od George Washington Institute for Religious Freedom, 2009 – .
Njegov oče John L. Loeb Sr. je bil član od Council on Foregin Relations, 1949 – 1996.

Clare Booth Luce

Vseskozi deluje kot vodilna predstavnica globokega obveščevalnega omrežja liberalnega establišmenta in deluje kot vodilno sredstvo ”konservativne CIA”.
Prvotno varovanka super elitnega Bernarda Barucha.
Članica ameriškega kongresa, 1943 – 1947.
Ameriška ambasadorka v Italiji, 1953 – 1957.
- The study, declassified in 2016, focuses on the role of Clare Boothe Luce as ambassador to Italy, 1953-1957. In addition to overseeing a program of covert financial support to centrist Italian governments, she used the awarding of contracts under the Department of Defense Offshore Procurement Program to weaken the Italian Communist Party’s hold on labor unions. The author concludes that the Eisenhower administration, faced with the possibility of civil war in Italy or the Communist Party coming to power legally, was “willing to intervene militarily only if the Communists seized power forcibly and then only in concert with other European nations.”³⁴
Častna ustanovna predsednica od American Club of Rome (Henry Luce; Ralph Fowler – Arabian American Oil Company), 1953 – .
Upraviteljica od Carnegie Endowment for International Peace, 1958 – 1964.
Ameriška ambasadorka v Braziliji, 1959.
Članica uprave od Population Action International, cca. 1965 – .
Članica ultrakonservativnega American Security Council (ozadje ”konservativne CIA”), vsaj od 1965 – vsaj do 1983.
Članica od President’s Foreign Inteligence Advisory Board, 1973 – 1977, 1981 – 1987.
Članica neokonservativnega 2nd Committee on the Present Danger, 1976.
Udeleženka posebnega panela (William Colby – CIA; Ray Cline – CIA; John Connoly – PFIAB) v Italiji od Center for Strategic & International Studies, da bi opozorili Papeža Pavla VI pred sprejemom zavezništva Krščanskih demokratov z italijansko komunistično stranko – 1976.
Članica Malteškega viteškega reda.
Članica uprave od IRC, vsaj od 1975 – .
Članica od Council of American Ambassadors, cca. 1983 – .
Članica od American Academy of Diplomacy, 1980a – 1987.
Članica od Council on Foreign Relations, 1984 – 1987.
Ustanovna guvernerka od Ronald Reagan Presidential Foundation, 1985 – 1987.
Njen mož je bil super elitni Henry R. Luce – publicist revije Time (Life; Fortune; Sports Illustrated), 1923 – ; član od Council on Foreign Relations, 1934 – 1966; ustanovitelj od Henry R. Luce Foundation (del ”liberalne CIA”), 1936 – ; član od Special Studies Project: America at Mid-Century – Rockefeller Brothers Fund, 1956; član od Pilgrims Society.

Cecil B. Lyon

Investicijski bankir, cca. 1927 – 1931.
Dela za Foreign Office – U.S. State Department, 1931 – .
Član od Metropolitan Club, cca. 1944 – 1967.
Ameriški ambasador v Čilu, 1956 – 1958.
Član uprave od American Foreign Service Association (John F. Dulles), vsaj od 1956 – .
Član Malteškega viteškega reda, cca. 1959 – .
Ameriški ambasador v Šri Lanki, 1964 – 1967.
Član obveščevalnega Alibi Club (John F. Dulles; Allen Dulles; general Bernard Rogers; Christian Herter; Walter Cronkite; Prescott Bush; C. Gordon Gray; David Abshire), cca. 1966 – .
Član Commission on White House Fellows, 1967.
Član zelo ekskluzivnega Alfalfa Club, cca. .
Pod-predsednik od IRC, vsaj od 1975 – .

Alfred Bloomingdale

Oče kreditne kartice in član elitne družine Bloomingdale.
Tesen zaveznik Ronalda Reagana in financer njegove predsedniške kanpanje.
Dela kot izvršni pri Columbia Pictures, 1946 – .
Izdela prvo kreditno kartico ”Dine and Sign” in svoje podjetje leta 1951 združi z Diners Club.
Predsedujoči od Diners Club, 1964 – 1969
Član uprave od IRC, vsaj od 1978 – 1982.
Član od President’s Foreign Intelligence Advisory Board, 1981 – 1982.
Član Reaganovega U.S. Advisory Commission on Public Diplomacy.
Član Malteškega viteškega reda (del ”konservativne CIA”).
Njegova (profesionalna) ljubica Vicki Mogan (glavna udeleženka njegovih S&M orgij) je pretepena do smrti v sumljivih okoliščinah, leta 1983, ko po njegovi smrti toži družino Bloomingdale za nekaj milijonov dolarjev preživnine. Uradno za umor obtožijo njenega novega ljubimca, sum pa kaže na njegovo ženo Betsy.

Bayard Rustin

Vodilno Afro-ameriško sredstvo Cije za ”državljanske pravice”, LGBTQ+ in sindikate.
Član od Young Communists League, 1938 – 1941.
So-organizator proti rasni diskriminaciji pri March on Washington Movement, 1941 – .
Član od Congress for Racial Equality (Albert Shanker; Linda Chavez; Robert Curvin – Ford Foundation; Ruby Dee – NAACP; Olympia Dukakis – ACLU), 1942 – .
Član od Social Democrats USA (Norman Thomas; A. Philip Randolph); predsedujoči 1972 – .
- Stranka je zibelka številnih vodilnih ameriških neokonservativcev, kot so Carl Gershman, Jeane Kirkpatrick, Joshua Muravchik in Penn Kemble.
Organizator pri Southern Christian Leadership Conference, za utrditev vodstva Martina Luthra Kinga Jr., katerega uči o ne-nasilnem protestiranju.
Vodja od A. Philip Randolph Institute – AFL – CIO.
Pisec pri The Progressive (del ”liberalne CIA”).
Dela za Center for the Study of Democratic Institutions.
Član s strani Cije financiranega Committee for Free Elections in the Dominican Republic (Thomas Norman; Allard Lowenstein – tesen prijatelj Donalda Rumsfelda), 1960a – .
Član od League for Industrial Democracy (Walter Lippman – CFR; Clarence Durrow – ACLU; Jack London; John Dewey), 1960a – ; pod-predsednik 1980a – .
Ustanovitelj pro-sionističnega Black Americans to Support Israel Committee (A. Philip Randolph; Vernon Jordan; Roy Wilkins – NAACP; Coretta Scott King; Martin Luther King Sr.; Andrew Young; Harry Belafonte; Maynard Jackson; Norman Hill), 1975 – .
Dela za Freedom House, 1970a – 1980a.
- Svetovalec (z nadzorom Cije) med volitvami v El Salvadorju, 1982.
Pod-predsedujoči neokonservativnemu Coalition for a Democratic Majority, 1976 – .
Član neokonservativnega 2nd Committee on the Present Danger, 1976.
Dela za IRC, cca. 1978 – 1987; mednarodni pod-predsednik, vsaj od 1981 – .
Govorec na temo ”Democracy and Terrorism” na seminarju Jerusalem Conference on International Terrorism (Benjamin Netanyahu; Shimon Peres; Henry M. Jackson; Richard Pipes; Brian Crozier; Lord Chalfont; Jack Kemp; Norman Podhoretz; Midge Decter; George H. W. Bush; Vladimir Bukovsky) – Jonathan Institute, 1979.
Član od Friends of the Democratic Center in Central America (PRODEMCA) – National Endowment for Democracy, 1981 – .
Član od Committee for the Free World.
Predsednik Obama (sredstvo od CIA, Rockefellerjev in Sorosa) mu leta 2013 podeli Presidential Medal for Freedom.

Vera M. Blinken

Članica uprave od IRC, vsaj od 1981 – ; pod-predsednica vsaj od 1989 – .

Carl Gershman

Član uprave od IRC, vsaj od 1981 – .
Ustanovni predsednik od National Endowment for Democracy (del ”liberalne CIA”), 1983 – 2021.
Analiziran pod National Endowment for Democracy.

Lionel H. Olmer

Tesen prijatelj Williama Caseyja.
Njegova žena Judith Sayler dela za CIA.
Dela kot obveščevalec v vojni mornarici, cca. 1960a.
Član osebja pri Cheif of Naval Operations, konec 1960ih.
Vršilec dolžnosti izvršnega sekretarja od President’s Foreign Intelligence Advisory Board, 1972- 1977.
Direktor mednarodnih programov pri Motorola Corporation (del Cijinega omrežja), 1977 – 1981.
Govorec na seminarju Seminar on Intelligence, Command & Control (William Colby; Samuel P. Huntington; Leo Cherne; William Odom; Kenneth Duberstein; admiral Bobby Ray Inman; general Richard Stilwell; Rae M. Huffstutler – CIA) pri Program on Information Resources Policy – Harvard University, 1980, 1986.
Član uprave od IRC, vsaj od 1981 – ; predsedujoči washingtonskemu poglavju, vsaj od 1981 – .
Državni pod-sekretar za trgovino za mednarodno izmenjavo, 1981 – .
Direktor od Dresser Industries (vse do združitve s Halliburton), 1986 – 1998.
Višji partner pri vodilnem pravnem podjetju Wall Streeta Paul, Weiss & Rifkind, vsaj od 1991 – .
Član uprave od Atlantic Council, vsaj od 1992 – .
Član od Council on Foreign Relations, 1996 – 2002.
- Član od Task Force on Making Intelligence Smarter (Morton Abramowitz; Paul Bracken; Chester Crocker; Leslie Gelb; Maurice Greenberg; Richard Haass; William Hood – CIA; Cordell Hull – Bechtel; Richard Kerr – CIA; Joshua Lederberger – Rockefeller University; Jessica T. Mathews; James D. Robinson III; Brent Scowcroft; John Weinberg – Goldman Sachs; Charles Battaglia – CIA; Richard N. Cooper; James Clapper; John Deutch; Robert M. Gates; Michael Hayden; Richard Helms; Joseph Nye; George Tenet; William Webster; R. James Woolsey; Philip Zelikow) – CFR / John M. Olin Foundation (del ”konservativne CIA”), 1996.
Član od National Security Commission for the 21st Century (predhodnik od Homeland Security) – U.S. Department of Defense, 1999 – 2001.
Svetovalec pri U.S.-China Business Council.
Član uprave od Nixon Center.

John P. Roche

So-ustanovitelj od Americans for Democratic Action, 1950a – ; predsednik, 1962 – 1965.
Profesor in dekan na Brandeis University, 1956 – 1961.
Svetovalec v administracijah – Kennedyja, Johnsona in Nixona.
Upravitelj od Woodrow Wilson International Center for Scholars, 1969 – 1975.
Član od Council on Foreign Relations, 1971 – 1994.
Fellow od Rockefeller Foundation, 1965.
Med kandidati za zasedanje skupine Bilderberg, 1969.
Direktor od A. Philip Randolph Institute.
Fellow od Hudson Institute (del ”konservativne CIA”), vsaj od 1972 – .
Profesor na School of Law and Diplomacy – Tufts University, 1973 – ; imenovan John M. Olin Distinguished Professor on American Civilization and Foreign Affairs.
Član neokonservativnega 2nd Committee on the Present Danger, 1976.
Član generalnega svetovalnega komiteja od Arms Control and Disarmament Agency, 1982 – .
Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1983.

Felix Rohatyn

Bankir pri Lazard Freres, 1949 – 1950, 1952 – ; partner 1961 – 1990a; posebni svetovalec predsedujočega in generalnega direktorja, 2010 – .
- Varovanec Andreja Meyerja.
Član uprave od ITT Corporation (del Cijinega omrežja, predvsem v Južni ameriški del ozadja vojaških državnih udarov), 1966 – 1970a.
- Skupaj s CIA (David Rockefeller / Kissinger) del zarote državnega udara v Čilu, 1973.
Član uprave od New York Stock Exchange, 1968 – 1972.
Član finančnega komiteja pri Rockefeller Brothers Fund, 1974 – .
Član uprave od IRC, vsaj od 1981 – .
Član od Century Association.
Član od Council on Foreign Relations, 1984 – 2019.
Član od Trilateral Commission, vsaj od 1985 – 1989.
Član od Bretton Woods Committee, 1985 – .
Tesno povezan s Cijinim sredstvom Rossom Perotjem in podpira njegovo predsedniško kandidaturo.
Ameriška ambasador v Franciji, 1997 – 2000.
Član od Council of American Ambassadors.
Upravitelj od Center for Strategic & International Studies, 2001 – 2015.
Član od Task Force on State Department Reform – CFR/CSIS, 2001 – .
Član ameriške uprave od French-American Foundation, 2001 – .
Član svetovalnega komiteja pri kongresu New American Strategies for Security and Peace Congress, 2003.
Član uprave od American Abroad Media, 2004 – .
Višji svetovalec predsedujočega od Lehman Brothers, 2006 – .
Član od American Academy of Diplomacy, 2007 – .
Direktor pri N.M Rothschild & Sons, – 2010.

Diana Kirkland

Članica uprave od IRC, vsaj od 1985 – .
Njen mož je super elitni Lane Kirkland.

Stephen Solartz

Član uprave od IRC, vsaj od 1985 – .

John E. K. Wisner

Član vplivne Cijine družine Wisner.
- Njegov oče je Frank G. Wisner II.
- Njegov dedek je bil Frank Wisner I.
Član uprave od IRC, vsaj od 1985 – .

Donald Rumsfeld

Upravitelj od IRC, 1986 – 1988; član mednarodne svetovalne uprave, 1988 – .

W. Michael Blumenthal

Član uprave od IRC, vsaj od 1989 – .

Henry Kissinger

Član uprave od IRC, vsaj od 1989 – .

Thomas Labrecque

Član uprave od IRC, vsaj od 1999 – .
Analiziran pod Brookings Institution.

https://www.nndb.com/people/554/000171041/

Robert B. Oakley

Oakley

https://www.nndb.com/people/310/000119950/

Financerji

Financerji v 1950ih

CIA
- Leo Cherne je brez problemov in brez posledic lagal pred nominacijo za člana Cijinega President’s Foreign Intelligence Advisory Board glede Cijinega financiranja – Cherne … said that neither he ”nor any official of the I.R.C. had the slightest knowledge that any of those funds were C.I.A. funds.” He said that the committee, which he has headed since 1951, had ”never sought C.I.A. funds” and would not have ”wellcomed” them if they had been offered overtly.³⁵.
JM Kaplan Fund, leta 1953 donira $10,000 (uradno) za financiranje beguncev, ki so zapustili Češkoslovaško po sovjetski invaziji avgusta tistega leta.³⁶Group Led by C.I.A. Board Nominee Reportedly Got $15,000 From Agency. New York Times. 19. februar 1976.
- Kaplan Fund vseskozi deluje kot Cijin kanal za financiranje njenih tajnih operacij.
- Sklad je še danes aktiven v omrežju ”liberalne CIA”.

Financerji v 1960ih

JM Kaplan Fund, leta 1963 v višini $1,000 za pomoč beguncem v Južnem Vietnamu.
Norman Foundation, ki deluje kot Cijin kanal za financiranje organizacij, kot so African-American Institute, American Society of African African Culture, Pan American Foundation, National Students Association in International Development Foundation. Fundacija (Frank Weil) prvotno potrdi, kasneje pa zanika, da bi v obdobju 1963 / 1964 prejemala Cijin denar za financiranje IRC za njegovo delovanje v Kongu.
- - Mr. Weil said today that he ”misrecalled” himself yesterday in recollecting that ”a mysterious gentleman” from the C.I.A. had approached him in 1963 or 1964 with a specific request to pass agency money to the [Belgian] Congo medical project. He said he had also erred in recalling that the foundation had agreed to serve as a pass through for the funds only after deciding that the I.R.C. project would have been worthy of a contribution from its own endowment.³⁷
  - Da je celotna situacija preiskovanja Cijinega financiranja IRC popolnoma absurdna, potrjuje tudi dejstvo, da je Leo Cherne za časa ”preiskav” član Cijinega President’s Foreign Intelligence Board in da s tem Cherne preiskuje in sodi samemu sebi.
- Ozadje Norman Foundation predstavlja premoženje Sears Rebouck & Co., ki je del super elitne družine Rosenwald, ki je tesen zaveznik liberalnega establišmenta.
- Predsednik fundacije je verjeno nekje od 1960ih investicijski bankir Frank A. Weil, član družine Norman, ki je zgodovinski partner pri Sears Rebouck & Co. Weil, ki leta 1981 postane član od CFR, postane nekje konec 1950ih partner pri Rhodes Loeb & Co., iz katerega je John L. Loeb Jr. vsaj od leta 1956 upravitelj od IRC. Leta 1972 pa postane Weil glavni finančni direktor od Paine, Webber, Jackson & Curtis, kasneje pa je povezan še izjemno vplivnim Atlantic Institute of International Affairs in z Aspen Institute. Nenazadnje Weil podpira tedaj še senatorja Obamo, ki je produkt Cijinih operacij, tudi preko družine Rosenwald in njihovega levičarskega radikalca Saula Alinskyega.

Financerji v 1970ih

JM Kaplan Fund, v višini $10,000 za pomoč bengalskim beguncem v Pakistanu

Financerji leta 1987

»In 1987, IRC received a $1 million grant from the National Endowment for Democracy (NED), which was appropriated by the U.S. Congress through the Agency for International Development (AID), to “assist the independent Polish trade union Solidarity in maintaining a social fund established to provide medical assistance and related services to workers and their families.”«³⁸

Financerji leta 1990

»In 1990 they also received a massive $ 995,700 grant from the NED “To provide medical and diagnostic equipment and urgently needed pharmaceuticals for a program of the Solidarity Social Fund.”«³⁹

Financerji leta 1999

»Government Agencies: … Department for International Development (United Kingdom). Government of Canada. Government of Switzerland. Irish Aid (Government of Ireland). Ministry for Development Cooperation of the Netherlands. Ministry of Foreign Affairs of Portugal, Commission to Help the Transition in East Timor. U.S. Agency for International Development (USAID) … U.S. Department of State [Bureau of Population, Refugees, and Migration] …

Intergovernmental Agencies: International Organization for Migration. European Commission Humanitarian Office (ECHO). World Bank.

United Nations Agencies: Office of the United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR). United Nations Children’s Fund (UNICEF) … United Nations Development Program … World Health Organization …

INSTITUTIONS:

$500,000 and up: American Jewish World Service. [$2,000,000] Bill and Melinda Gates Foundation. The David and Lucile Packard Foundation. The Starr Foundation [Maurice Greenberg].
$250,000 to $499,999: … The American Jewish Joint Distribution Committee, Inc. The Ford Foundation … The Andrew W. Mellon Foundation. Open Society Institute. The Pew Charitable Trusts. Time Warner, Inc. …
$100,000 to $249,999: The American Jewish Committee. The Arcana Foundation, Inc. AT&T. Automatic Data Processing, Inc. The Nathan Cummings Foundation. The Carl J. Herzog Foundation, Inc. International Service Agencies. Charles Stewart Mott Foundation. Stavros S. Niarchos Foundation … PepsiCo Foundation … Scherman Foundation. The Tides Foundation. Union of American Hebrew
Congregations …
$50,000 to $99,999: … The Coca-Cola Company [Trilateral Commission] … Markle Foundation … J.P. Morgan … The Prudential Foundation …
$25,000 to $49,999: American Federation of Teachers [Albert Shanker] … Compton Foundation, Inc. … Goldman, Sachs & Co. Lehman Brothers … The John D. and Catherine T. MacArthur Foundation … Merrill Lynch and Co. The Overbrook Foundation. Pfizer Foundation … Wal-Mart Foundation …
$10,000 to $24,999: … American Express Company. American International Group [Maurice Greenberg] … Deloitte & Touche LLP … IBM Corporation … Koret Foundation. KPMG Peat Marwick LLP … Morgan Stanley and Co. The New York Community Trust … PepsiCo International Ltd. The Procter & Gamble Fund … Starbucks Coffee. The State Street Foundation … United Federation of Teachers [Albert Shanker]. E.M. Warburg, Pincus and Co., LLC …
$5,000 to $9,999: … Bear, Stearns and Co., Inc … The Estee Lauder Companies Inc … NBC … Random House, Inc … Schroder and Co., Inc. The Charles Schwab Corporation Foundation. Shearman & Sterling … Tishman Speyer Properties, UK …

INDIVIDUALS:

$250,000 to $499,999: Theodore J. Forstmann [Forstman Little Conferences] …
$100,000 to $249,999: … Betty and Gordon Moore … John C. Whitehead …
$50,000 to $99,999: … Michael R. Bloomberg. Katherine Farley and Jerry I. Speyer … Sidney J. Weinberg, Jr. …
$25,000 to $49,999: … Laurance S. Rockefeller …
$10,000 to $24,999: … Henry Luce III …
$5,000 to $9,999: … Henry A. Kissinger … David Rockefeller. Rodman C. Rockefeller … Donald Rumsfeld … William J. vanden Heuvel.⁴⁰.

Najpomembnejši financerji do leta 2011

Lifetime Giving … $50 million + Stichting Vluchteling (Netherlands Refugee Foundation) [del Rockefellerjevega in Sorosovega omrežja]. $30 million + NoVo Foundation [Warren Buffett]. $20 million + The Starr Foundation [Maurice Greenberg]. $10 million + Anonymous (1). Bill & Melinda Gates Foundation. Vanguard Charitable Endowment Program. $7.5 million + Anonymous (1). The Grove Foundation. Tides Foundation. Judy and Josh Weston. John C. Whitehead. $5 million + Anonymous (1).
Fidelity Investments Charitable Gift Fund. Johnson & Johnson. The Andrew W. Mellon Foundation. Open Square. The Peierls Foundation, Inc. Tamara G. and Michael D. Root. $2.5 million + Anonymous (3). American Red Cross. Cliff S. and Laurel E. Asness. Jane and Alan Batkin. William K. Bowes, Jr. Foundation. Columbia University. Committee Encouraging Corporate Philanthropy [David Rockefeller]. Theodore J. Forstmann (§). Global Impact. Frederick Iseman. Ruth and David Levine. Open Society Foundations. The David & Lucile Packard Foundation. The Partridge Foundation, a John and Polly Guth Charitable Fund. The Peter Jay Sharp Foundation/Cynthia and Dan Lufkin. Pfizer. The Pincus Family Fund. Robert T. Rolfs Foundation. Cathy Root. The Speyer Family Foundation/Katherine Farley and Jerry I. Speyer. Starr International Foundation [Maurice Greenberg]. Ted and Vada Stanley. Young Green Foundation. $1 million + … American Express [Warren Buffett]. American International Group, Inc. [Maurice Greenberg]. American Jewish Joint Distribution Committee. American Jewish World Service … Vera Blinken [George Soros]. California Community Foundation. The Capital Group Companies Charitable Foundation … Community Foundation of Silicon Valley … Crown Family Philanthropies … General Electric. Goldman Sachs … Humanity United [Pierre Omidyar]. Jewish Communal Fund. JPMorgan Chase & Co. [David Rockefeller] … The John D. & Catherine T. MacArthur
Foundation … Paul McCartney … The New York Community Trust … Stavros S. Niarchos Foundation … PepsiCo Foundation. The Pew Charitable Trusts. The Pincus Family Foundation. The Prudential Foundation … The Schwab Fund For Charitable Giving … Time Warner Inc. … Unbound Philanthropy. Maureen White and Steven Rattner.⁴¹

Financerji leta 2011

$1 million + Anonymous (1). American Red Cross. Bill & Melinda Gates Foundation. NoVo Foundation [Warren Buffett]. Open Square Charitable Gift Fund. The Prudential Foundation. Vanguard Charitable Endowment Program. Judy and Josh Weston. $500,000+ Anonymous (3). California Endowment. Margaret A. Cargill Foundation. Crown Family Philanthropies. Fidelity Investments Charitable Gift Fund. Goldman Sachs. Johnson & Johnson … Nike Foundation. The Peierls Foundation, Inc. PepsiCo Foundation. The Peter Jay Sharp Foundation/ Cynthia and Dan Lufkin. Pfizer. Starr International Foundation [Maurice Greenberg]. $250,000+ Anonymous (1). ACE Charitable Foundation … American Express [Warren Buffeett]. Cliff S. and Laurel E. Asness … Lloyd and Laura Blankfein [Goldman Sachs]
… Bread for the World Institute. charity: water … The Grove Foundation. Hollywood Foreign Press Association … MasterCard Worldwide. The Schwab Fund For Charitable Giving. The Speyer Family Foundation/Katherine Farley and Jerry I. Speyer. Unbound Philanthropy. Young Green Foundation. $100,000+ … Allen & Company, Inc. American Jewish World Service … Bank of America Charitable Foundation, Inc. Jane and Alan Batkin … Global Impact … Jewish Communal Fund. H.R.H. Princess Firyal of Jordan. JPMorgan Chase Foundation [David Rockefeller] … The Starr Foundation [Maurice Greenberg] … Western Union Foundation. $50,000+ … American Jewish Joint Distribution Committee. American Pakistan Foundation … [Michael] Bloomberg … Walter and Elise Haas Fund … Robert Wood Johnson Foundation … Microsoft Corporation [Bill Gates]. Migration Policy Institute. The New York Community Trust. Open Society Foundations. The Pincus Family Foundation … San Francisco Foundation [družina Haas] … Tides Foundation. Tishman Speyer Properties … $25,000+ … James A. Baker, III. Bank of America, N.A … Tom and Meredith Brokaw … Citigroup Global Markets Inc. Community Foundation of Silicon Valley … L. John and Ann Howland Doerr … General Electric … Google … Hess Corporation … The Henry Luce Foundation … McKinsey & Company, Inc. … Morgan Stanley. The Moriah Fund … The Honorable and Mrs. Felix G. Rohatyn … $10,000+ … American Federation of Teachers … Arnhold Foundation … The Blackstone Group … Gilead Sciences, Inc. … Evan G. Greenberg. Maurice R. Greenberg … IBM … Reuben Jeffery … Jewish Community Endowment Fund. The Jewish Community Federation of Cleveland. Jewish Community Foundation … JNR Fund – Rockefeller … JP Morgan Chase & Co. [David Rockefeller] … Marie-Josée & Henry R. Kravis Foundation … Bette Bao and Winston Lord … Josiah Macy, Jr. Foundation … Jami Miscik. Betty and Gordon Moore … General Colin L. Powell … George Shultz … The Starbucks Foundation for Learning … Tiger Global Management, LLC. Time Warner Inc. … The Vanguard Group … James Wolfensohn.⁴²

Financerji leta 2017

$1,000,000 + Anonymous (2). Arnhold Foundation. The Carson Family Charitable Trust. Dalio Foundation. Dubai Cares. Fidelity Investments Charitable Gift Fund. Diane von Furstenberg and Barry Diller. General Electric and GE Foundation. Google.org. The Christy and John Mack Foundation. Margaret A. Cargill Philanthropies. Network For Good. Pfizer Inc. Schwab Charitable Fund. Silicon Valley Community Foundation. Stavros Niarchos Foundation. Vanguard Charitable. $500,000 +
Anonymous (4). Anadarko Côte d’Ivoire Company. William K. Bowes, Jr. Foundation. The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints. Citi Foundation. Sacha B. Cohen and Isla Fisher. Daniel J. Ernst. The Ford Foundation. Frank Giustra. The Grove Foundation. Philip and Alicia Hammarskjold. David and Ruth Levine. Richard and Ronay Menschel. Estate of John Murray. National Philanthropic Trust. NoVo Foundation [Warren Buffett]. The Peierls Foundation, Inc. The Radcliffe Foundation. The San Francisco Foundation [družina Haas]. Starr International Foundation [Maurice Greenberg] The Leila and Mickey Straus Family Charitable Trust. $250,000 + Anonymous (3). American Express [Warren Buffett]. BlackRock [Larry Fink] … Chevron … Chubb Charitable Foundation. The Crown Family. Educate A Child. H.R.H. Princess Firyal of Jordan … Bill & Melinda Gates Foundation … Johnson & Johnson.
JPMorgan Chase & Co. [David Rockefeller] … The Speyer Family Foundation / Katherine Farley and Jerry I. Speyer … Dr. Merryl and James Tisch … Tides Foundation. TripAdvisor Charitable Foundation. UNHCR … Maureen White and Steven Rattner … $100,000 + Anonymous (7). Adobe … American Endowment Foundation. Annie E. Casey Foundation … Aurora Humanitarian Initiative. Avon Foundation for Women … Bank of America Charitable Foundation, Inc. … Alan R. and Jane Batkin.
Bechtel Group Foundation. Bezos Family Foundation / Students Rebuild. BNY Mellon … The California Endowment. Carnegie Corporation of New York … Goldman Sachs Gives. Evan G. Greenberg … Islamic Relief USA. Jewish Communal Fund. Jewish Community Foundation of Greater MetroWest NJ … MasterCard … Microsoft Corporation [Bill Gates] … The New York Community Trust … Open Society Foundations … W. K. Kellogg Foundation … $50,000 + … American Express Center for Community
Development. The Annenberg Foundation … Bank of America Charitable Gift Fund … California Community Foundation … The Chicago Community Trust … CREDO Mobile … HBO … Hearst. Hess Foundation … Laurie M. Tisch Illumination Fund … The Marc Haas Foundation … Morgan Stanley … Indra K. Nooyi … Wendy and Hank Paulson. PayPal … Rockefeller Philanthropy Advisors … The Seattle Foundation … Tudor Investment Corporation … $25,000 + … [Sheldon] Adelson Family Foundation … Bank of America, N.A. … Laura and Lloyd Blankfein [Goldman Sachs]. Bloomberg Philanthropies … The Eli and Edythe L. Broad Foundation. Tom and Meredith Brokaw … Citi … Credit Suisse … Goldman Sachs & Co. … Henry Crown and Company. Hess Corporation … Open Society Foundation, Serbia … Rockefeller Brothers Fund … Temasek Internationa … US Trust, Bank of America Private Wealth Management … The Warburg Pincus Foundation … Women’s Empowerment International … $10,000 + … Madeleine K. Albright … The Boston Foundation … eBay Foundation Employee [Pierre Omidyar].⁴³

Financerji leta 2026 iz Evropske unije

[European Commission] Directorate-General for Migration and Home Affairs (HOME). [European Union] Directorate-General for European Neighbourhood Policy And Enlargement Negotiations (NEAR). [European Commission] Directorate-General for Justice and Consumers (JUST). [European Union] Directorate-General for European Civil Protection and Humanitarian Aid Operations (ECHO). [European Union] Directorate-General for International Partnerships (INTPA). [UKaid] The UK Department for International Development (DfID). Swedish International Development Cooperation Agency (Sida). Irish Aid. Ministry of Foreign Affairs Denmark. [UK] Foreign & Commonwealth Office. Ministry of Foreign Affairs Netherlands. German Federal Foreign Office. Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ). Agence française de développement (AFD). Start Network. Swiss Agency for Development and Cooperation.⁴⁴

Dobitniki nagrade The IRC Freedom Award

1957 Willy Brandt
1958 Winston Churchill
1959 William Donovan
1960 Richard E. Byrd
1965 George Meany
1966 David Dubinsky
1967 David Sarnoff
1969 Lucius D. Clay
1970 Jacob K. Javits
1975 Bruno Kreisky
1976 Leo Cherne
1977 Hubert H. Humphrey
1978 Joseph Buttinger
1979 Mary Pillsbury Lord (posthumously)
1981 Lane Kirkland and Irena Kirkland
1987 Elie Wiesel
John C. Whitehead
1989 Sadruddin Aga Khan Lech Walesa
1990 Violetta Barrios de Chammorro
1991 Fang Lizhi and Li Shuxian
Javier Perez de Cuellar
1992 Cyrus Vance

1993 George Soros – Distinguished Humanitarian Award. Dwayne O. Andreas – Distinguished Public Service Award
1994 Theodore J. Forstmann – Distinguished Humanitarian Award. Felix G. Rohatyn – Distinguished Public Service Award
1995 Daw Aung San Suu Kyi – Special Freedom Award Recipent, in absentia. Sadako Ogata, Richard Holbrooke
1997 Robert P. DeVecchi
1998 Madeleine Albright
2001 John McCain
2002 Reynold Levy. Hamid Karzai
2003 Vaclav Havel
2004 Romeo Dallaire – Distinguished Humanitarian Award
2005 George H.W. Bush and William J. Clinton
2006 Ellen Johnson-Sirleaf

2007 United Nations High Commissioner for Refugees Antonio Guterres and Angelina Jolie
2008 Kofi Annan
2011 The Brokaw Family: Tom and Meredith Brokaw; Dr. Jennifer Brokaw; Andrea Brokaw Simon; Sarah Brokaw
2012 John C. Whitehead
2013 George Soros
2014 The Humanitarian Aid Worker
2015 Strive Masiyiwa
2016 Spyros Galinos
2017 Michael Bloomberg. Liv Ullman – John C. Whitehead Humanitarian Award
2018 Diane von Furstenberg
2020 The Honorable Samantha Power
2021 Bryan Stevenson
2022 Syrian American Medical Society Foundation
2023 Amartya Sen
2024 Dr. Denis Mukwege

People & Planet

”Študentska” nevladna organizacija People & Planet je ustanovljena leta 1969 kot Third World First, njeni ustanovitelji pa so tesno povezani z organizacijo Oxfam. Nekdanji člani od Third World First pa ustanovijo leta 1973 še aktivistično New-Left revijo New Internationalist.

European Council on Refugees and Exiles (ECRE) je ustanovljen leta 1974 in se je v preteklih letih močno razširil. Prvotno sestavlja odbor pet članic – Danish Refugee Council, Dutch Refugee Council, Cimade, Otto Benecker Stiftung in World Council of Churches. Švicarski anti-apartheid International University Exchange Fund (IUEF) pa deluje kot sekretariat od ECRE. Leta 1984 postane gostitelj sekretariata British Refugee Council in dobi polno zaposleno osebje in prvič imenuje nadzorno skupino, ki se leta 1991 preimenuje v nadzorni komite. Prav tako leta 1985 ECRE ustanovi European Legal Network on Asylum oz. ELENA. Leta 1986 sestavlja ECRE že 45 pro-migrantskih organizacij iz zahodne Evrope. Leta 1987 izda ECRE prvi vidnejši program z naslovom A Refugee Policy for Europe. S padcem berlinskega zidu, pa se začne ECRE širiti v srednjo in vzhodno Evropo, leta 1994 pa odpre svojo pisarno v Bruslju. Leta 1995 izda ECRE poročilo Safe Third Countries: Myths and Realities. Leta 1998 dobi ECRE nagrado Human Rights Prize of the Consultative Commission for Human Rights, ki jo podeli francoska vlada.⁴⁵ Francoski predsednik je (pro-migrantski) Jacques Chirac, del globokega ozadja super elite, ki je v ozadju nastanka Amsterdamske pogodbe.

Leta 1999, ob začetku delovanja Treaty of Amsterdam, ima organizacija 67 članskih organizacij v 25ih državah,⁴⁶ leta 2026 pa predstavlja ECRE zavezništvo 125 organizacij iz 40 držav. Sedež sekretariata ECRE je v Bruslju in ima nalogo informiranja, podpiranja in sodelovanja s članskimi organizacijami preko skupnih dogodkov, letne generalne konference, posvetovanja s članicami in vodenjem posebnih delovnih skupin.

ECRE’s mission is to protect and advance the rights of refugees, asylum-seekers and other forcibly displaced persons in Europe and in Europe’s external policies. Its diverse membership ranges from large INGOs with global presence to small organisations of dedicated activists. Members’ work covers the full circle of displacement from zones of conflict, to the dangerous routes and arrival in Europe, to long-term inclusion in European societies, with their activities including humanitarian relief, social service provision, legal assistance, litigation, monitoring policy and law, advocacy and campaigning.⁴⁷

Ko leta 1999 poteka pro-migrantsko srečanje od Council on Europe v finskem mestu Tampere in za časa finskemu predsedovanju EU, so-ustvari ECRE pro-migrantska srečanja in kampanjo Guarding Standards – Shaping the Agenda oz. Analysis of the Treaty of Amsterdam and Present EU Policy on Migration, Asylum and Anti-Discrimination, glede implementacije Amsterdamske pogodbe. Poleg ECRE sta del teh srečanj in kampanj še Migration Policy Group in European Network Against Racism.⁴⁸ Leta 2000, ECRE ob 50. letnici ustanovitve Refugee Convention objavi poziv, vodilna Rockefellerjeva pro-migrantska agentka Sadako Ogata iz Trilateral Commission in UNHCR, pa naslovi ECRE na njihovem Biannual General Meeting.⁴⁹

ECRE nudi migrantom in prosilcem za azil pravno pomoč in strateško vodenje sporov na sodiščih in doseganje globljih pravnih sprememb s pomočjo sodnih sporov. Pravna podpora vključuje svetovanje, usposabljanje in mreženje za odvetnike za azil. ECRE koordinira skupaj z 38imi evropskimi državami pravno omrežje The European Legal Network on Asylum (ELENA), ki predstavlja okoli 500 azilnih odvetnikov in pravnih svetovalcev.⁵⁰

The European Legal Network on Asylum (ELENA) je forum pravnih strokovnjakov, ki je bila ustanovljen leta 1985, za spodbujanje ”najvišjih” standardov človekovih pravic za begunce, prosilcev za azil in ostalih oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Od leta 1985 in do leta 1999, ko je podpisana Treaty of Amsterdam, je bilo organiziranih 20 seminarjev na različne teme mednarodne migrantske in begunske zakonodaje. Številni seminarji so bili organizirani v sodelovanju z UNHCR [Sadako Ogata – Trilateral Commission] in Council of Europe. Vidnejši seminarji, ki jih organizira ELENA v obdobju od 1992 – 1999 –

Harmonisation of Refugee Policies in Europe: the Impact on Legal Counsellors (1992 v Luksemburgu).
The European Human Rights Convention in relation to Asylum (1997 v Strassburgu).
Refugee Law as a Response to Failure of State Protection (1998 v Parizu).
Introductory Course on Refugee and Asylum Law (1999 v Moskvi in Budimpešti).⁵¹

Poleg koordiniraja s strani ECRA v Bruslju, je ELENA vodena še s strani nacionalnih koordinatorjev pri ELENA.⁵² V Sloveniji je sta to Gruša Matevžič iz Hungarian Helsinki Committee in Urša Regvar iz PIC [skrajno levi Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja] – Legal Center for the Protection of Human Rights and the Environment.⁵³

ECRE is the forum for refugee-assisting non-governmental organisations across Europe where national member organisations help each other to stand firm in protecting and caring for refugees, against the flow of the main political discourse. Through undertaking activities to strengthen organisations, particularly in Central, South Eastern and Eastern Europe, as well as research and joint lobbying in the EU, ECRE unites the strengths of all its members for the benefit of refugees. … Whereas the EU or the Council of Europe are the forums for States to arrive at common positions and strategies, ECRE provides the related NGO forum for Europe’s refugee-protecting agencies.⁵⁴

Zagovorniška ekipa od ECRE si prizadeva vplivati na vladno politiko in prakso, ki vpliva na pravice migrantov v Evropi, pa tudi na evropsko zunanje delovanje, ki vpliva na pravice beguncev zunaj Evrope. Zagovorniška ekipa je osredotočena tudi na oblikovalce (pro-migrantskih) politik v Bruslju in prestolnicah držav članic s prilagojeno analizo in sporočili za spremembe, ki so predstavljene v obliki političnih zapiskov ali političnih dokumentov. ECRE se osredotoča tako na razvoj alternativ statusu quo, kot na bolj proti predlogom, ki ne spoštuje pravic beguncev. ECRE spodbuja vključevanje zagovornikov migrantov in organizacij, ki jih vodijo migranti v vse svoje zagovorništvo skozi njihovo neposredno udeležbo na delavnicah in dogodkih, ter s svojim prispevkom k razvoju političnih stališč ECRE, kot tudi članov ECRE. ECRE tudi zagotavlja temeljno in ”verodostojno” analizo azilne zakonodaje EU, s posebnim poudarkom na izvajanju in reformi skupne evropskega azilnega sistema oz. Common European Asylum System (CEAS). Splošni cilj ECRE je zagotoviti, da pravni okvir za CEAS odraža najvišje standarde ”človekovih pravic”. ECRE analizira in zagotavlja podrobna priporočila za izboljšanje uredb in direktiv EU. Pri tem pa ECRE tesno sodeluje z EASO/EU Asylum Agency in Frontexom.

Vodstvo

Peer Baneke –

Ima različne funkcije pri Amnesty International (vodilno sredstvo ”liberalne CIA”), 1982 – 1997.
Generalni sekretar od European Council on Refugees and Exiles (ECRE), 1998 – 2006.
Generalni direktor od MS International Federation, 2006 – 2024.

Eduard Nazarski –

Delal za nizozemski National Voluntary Service Centre.
Delal za Dutch Council for Refugees, 1990 – 2006.
Član uprave od European Council on Refugees and Exiles (ECRE), 1997 – 2002; predsedujoči, 2004 – 2008.
Direktor od Amnesty International Netherlands, 2006 – 2020.
Imenovan Amsterdam Fellow od Humanity in Action, 2018.
Predsednik žirije za nagrado Mensenrechtentulp (nagrada nizozemske vlade za človekove pravice), 2020 – 2021.
Predsednik Foundation for Peace Studies, 2020 – .
Predsednik nadzornega odbora mirovne organizacije PAX for peace, 2021 – .

Bjarte Vandvik –

Generalni sekretar od Norwegian Organisation for Asylum Seekers (NOAS), 1998 – 2000.
Deluje kot višji diplomat norveškega zunanjega ministrstva z odgovornostjo za pravično sodelovanje in migracije v okviru Schengena, 2000 – 2002.
Direktor mednarodnih operacij pri Norwegian Refugee Council, 2002 – 2006.
Generalni sekretar od European Council on Refugees and Exiles (ECRE), 2006 – 2011.
Udeleženec od Global Forum on Migration & Development (Janet Maughan – Rockefeller Foundation; Kathleen Newland – Migration Policy Institute; Milena Novy-Marx – MacArthur Foundation; Chris Pollet – Amnesty International; Mary Robinson – Oxfam International; Nisha Warla – HRW), 2007.
Ustanovitelj svetovalnega podjetja Vandvik Consult (svetovalec za vladne in nevladne organizacije, medije), 2011 – .
Strokovnjak za zaščito in mešane migracije (prihod migrantov v EU iz Severne Afrike) pri UNHCR, 2015 – 2017.

Friso Roscam Abbing –

Vodja evropske pisarne od European Council on Refugees and Exiles, 1994 – 2000.
Tiskovni predstavnik za evropskega komisarja za svobodo, varnost in pravičnost Franca Frattinija (kasneje Sorosov agent iz ECFR), 2004 – 2008; tiskovni predstavnik evropskega komisarja za svobodo, varnost in pravičnost evropskega komisarja Jacquesa Barrotja, 2008 – 2009.
Nekdanji vodja od Fundamental Rights Promotion Department pri EU Agency for Fundamental Rights; višji svetovalec za strateške komunikacije pri EU Agency for Fundamental Rights, 2009 – ; kurator od Fundamental Rights Forum 2023.
Govorec pri Gender Equality Forum – European Institute for Gender Equality, 2022.

Maria-Teresa Gil Bazo –

Dela v Bruslju v začetnem obdobju od Common European Asylum System, kjer sodeluje z Amnesty International, 1999 – 2004.
Članica španske odvetniške zbornice.
Izvršna direktorica od Amnesty International, cca. 1999 – .
Udeleženka od ECRE EU Tampere Summit Parallel Meeting, 1999.
Vodja pisarne od European Council on Refugees and Exiles za Evropsko unijo v Bruslju, 2004 – .
Predavateljica za International Human Rights and Refugee Law na Oxford University; direktorica od International Summer School in Forced Migration – Oxford University, 2009-2010.
Višja predavateljica na Newcastle Law School.
Predsedujoča od Fundamental Rights Law SIG (pro-migrantski sodnik Boštjan Zalar; Darinka Dekleva–Marguč) – European Law Institute, 2015 – .

Andreas Kamm –

Generalni sekretar od Danish Refugee Council, 1998 – 2017.
Predsedujoči upravi od European Council on Refugees and Exiles, 2009 – .
Predsedujoči od Danish Institute for Human Rights, vsaj od 2022 – .

Michael Diedring –

Namestnik izvršnega direktorja od International Bar Association, 2002 – 2004.
Ustanovitelj in upravni direktor od Global Mindset Group, 2008 – 2012.
Generalni sekretar od European Council on Refugees and Exiles, 2012 – 2016.
Član mednarodne svetovalne uprave od Refugee Studies Centre – Oxford University, 2014 – 2017.
Direktor od EPIM (European Programme for Integration and Migration), 2016 – 2017.
Član direktorske uprave od Asylum Acess, 2022 – .

Keith Best –

Član britanskega parlamenta iz Conservative Party, 1979 – 1987.
V zaporu po razkritju goljufije, da je dal v ponudbo za British Telecom več vlog za delnice.
Vodja organizacije Prisoners Abroad, 1989 – 1993.
Predsedujoči izvršnemu komiteju pro-globalističnemu World Federalist Movement, 1989 – ; sekretar, 2018 – .
Vodja organizacije Immigration Advisory Service, 1993–2009.
Vodja organizacije Freedom from Torture, 2010–2014.
Član uprave (kot predstavnik od Freedom from Torture) od European Council on Refugees and Exiles, vsaj od 2012 – .
Predsednik od Stop Human Trafficking Worldwide.

Morten Kjaerum –

Kareiro začne pri Danish Refugee Council.
Direktor od Danish Institute for Human Rights (DIHR), 1991 – 2008.
Član od UN Committee on the Elimination of Racial Discrimination (CERD), 2002 – 2008.
Predsedujoči od International Coordinating Committee of National Human Rights Institutions (ICC), 2004 – .
Direktor od European Union Agency for Fundamental Rights (FRA), 2008 – 2015.
Dobotnik nagrade od Danish National Association for Gays and Lesbians, 2008.
Član od UN Voluntary Fund for Technical Cooperation (VFTC).
Direktor pri Raoul Wallenberg Institute of Human Rights and Humanitarian Law (orožarska in bankirska družina Wallenberg je vodilni globalni ideolog in financer množičnih migracij v EU), 2015 – 2024; pridruženi strokovnjak, 2024 – .
Generalni sekretar od European Council on Refugees and Exiles, 2015 – .
Član svetovalne uprave od Institute of Human Rights and Business, 2015 – .
Član uprave od Centre for Democracy and Technology (CDT).
Član uprave od Action Aid Denmark.
Član uprave od Humanity in Action (vodilno sredstvo ”liberalne CIA”).
Član svetovalne uprave od Organisation New Europe (Nyt Europa).

Financerji

Financerji v obdobju med 2001/2002 –

[€] …Community Fund – 115,466 [2002] … European Union – 294,118 [2002] … 214,931 [2001] … UNHCR – 30,484 [2002] 62,289 [2001] … European Union – Integration – 14,201 [2001] … The Dutch Government/UNDP – 8,772 [2002] … 67,387 [2001] … Joseph Rowntree – 18,750 [2002] … 25,000 [2001] … European Refugee Fund – 134,131 [2002] … 178,578 [2001] … German Marshall Fund [del Cijinega in NATO omrežja]- 43,886 [2002] … 43,977 [2001] … Westminster Foundation for Democracy 614 [2002] … 9,956[2001] … Atlantic Philanthropic Foundation – 160,000 [2002] … 75,000 [2001] … King Baudouin Foundation – 13,999 [2001] … Belgian Government – 4,296 [2001] … Dutch Refugee Council – 28,509 [2002] … 28,011 [2001] … Swedish Government – 50,000 [2002] … Mott Foundation – 55,695 [2002] … Total Income – 1,166,377 [2002] … 989,078 [2001].⁵⁵

Financerji leta 2006 –

ECRE would like to thank: The European Commission. Dutch Ministry of Foreign Affairs. Network of European Foundations for Innovative Cooperation (NEF) Barrow Cadbury Trust. Oak Foundation. The King Baudoin Fund. Joseph Rowntree Charitable Trust. The Dutch Council for Refugees. (VWN) The Scottish Refugee Council. Oxfam GB. Lloyds TSB. UNHCR.⁵⁶

Financerji leta 2011 –

The European Commission – The European Commission, within the programme “Europe for Citizens 2007 – 2013”, supports ECRE’s core activities. The Atlantic Philanthropies … The Sigrid Rausing Trust [del Sorosovega omrežja] … The Joseph Rowntree Charitable Trust … The OAK Foundation … European Programme for Integration and Migration (EPIM).⁵⁷

Financerji leta 2018 –

Philanthropic foundations: Sigrid Rausing Trust. Oak Foundation. Adessium Foundation. Joseph Rowntree Charitable Trust. Stichting Porticus . Open Society Foundations. Calouste Gulbenkian Foundation. EPIM (an initiative of private foundations).

Intergovernmental organizations: UNHCR - Since 2016 ECRE has a Strategic Partnership with UNHCR covering advocacy and litigation and supporting UNHCR’s consultation of civil society.

The European Union: ECRE receives funding from the following EU budget lines and agencies: Asylum Migration and Integration Fund (AMIF). Horizon 2020 . Justice Programme . European Instrument for Democracy and Human Rights (EIDHR). European Asylum Support Office (EASO).

Other : ECRE also receives generous in-kind contributions and pro bono advice from companies and institutions including: DLA Piper, Mayer Brown, BPP University, Queen Mary University of London, University of Torino, University of Köln, and University of Gent.⁵⁸

Financerji leta 2025/2026 –

Philanthropic foundations: Adessium Foundation. European Philanthropic Initiative for Migration. Joseph Rowntree Charitable Trust. Oak Foundation. Open Society Foundations. Rockerfeller Brothers Fund. Sigrid Rausing Trust. Porticus.

Political foundations: Heinrich Böll Foundation [ozadje nemške skrajno levičarske stranke Alliance 90/The Greens].

European Union: Asylum, Migration and Integration Fund (AMF). Asylum, Migration and Integration Fund (AMIF). Citizens, Equality, Rights and Values Programme (CERV). EU Programme for Education, training, Youth and Sport (Erasmus+). European Instrument for Democracy and Human Rights (EIDHR). European Union Agency for Asylum. Horizon 2020. Horizon Europe. Justice Programme (JUST). Rights, Equality and Citizenship (REC).

Intergovernmental organisations: ECRE had a Strategic Partnership with the United Nations Refugee Agency (UNHCR) from 2016 to 2023. It covered advocacy and litigation, and supported UNHCR’s consultation of civil society.

ECRE also receives generous in-kind contributions and pro bono advice from companies and institutions, including: DLA Piper. Mayer Brown. BPP University. Queen Mary University of London. Free University of Brussels (VUB). University of Turin. University of Cologne. Ghent University.⁵⁹

International Centre for Migration Policy Development

Vienna Migration Conference
Financerji od ICMPD

International Centre for Migration Policy Development (ICMPD) je bil ustanovljen leta 1993 na Dunaju z uradom za zveze v Bruslju. Izvor ICMPD-ja je v pro-migrantskih ministrskih konferencah, ki se odvijajo oktobra leta 1991 preko Berlin Process iz katerega nastane kasneje Budapest Process. Vzporedno s tem nastane leta 1991 Vienna Process, ki se leta 1994 inkorporira v Council of Europe.⁶⁰ Paradni konj organizacije ICMPD so njene letne pro-migrantske konference Vienna Migration Conference, ki se odvijajo nekako od leta 2016. ICMPD ima status opazovalca UN in sodeluje z več kot 700 partnerskimi organizacijami, vključno z članicami držav EU, evropskimi inštitucijami, agencijami UNa in nekaterimi posameznimi državami. ICMPD je financiran s strani držav članic EU (med drugim s strani Slovenije), Evropske komisije, bilateralnih donatorjev, partnerjev UNa in ostalih multilateralnih članic.

The International Centre for Migration Policy Development (ICMPD) was founded in 1993, upon the initiative of Austria and Switzerland. The organisation was created to serve as a support mechanism for informal consultations, and to provide expertise and efficient services in the newly emerging landscape of multilateral cooperation on migration and asylum issues. … ICMPD has 21 Member States which form a Steering Group that exercise general supervision of ICMPD and approve strategic decisions. Decisions are taken based on the majority principle. The Steering Group is chaired by a different member state each year (rotation principle). … The ICMPD Member States Programme (MSP) provides a structured framework for activities tailored specifically to the needs and priorities of ICMPD Member States. It supports national efforts to develop and implement effective migration policies by connecting Member States with the organisation’s thematic expertise, regional insights, and practical experience.⁶¹

ICMPD takes a holistic, regional approach to migration, linking policy and research, dialogue, and capacity development. Together, these efforts feed into ICMPD’s overarching pillars of understanding, connecting, and empowering partners. The Agreement on the Establishment and Functioning of ICMPD mentions as a priority goal of the Member States the development and implementation of long-term strategies to cope with the migration phenomenon. Such strategies aim at facilitating early warning, combating root causes, harmonising entry control measures and coordinating alien, asylum and refugee policies. The objectives of the agreement are to promote international cooperation in the area of migration policies, as well as relevant research in these areas. To this end, ICMPD shall analyse current and potential migratory flows to European receiving countries follow and examine the situation in the major countries of origin of migrants and develop measures for the improved recognition and control of migratory movements. … ICMPD is a European organisation that deals with the global phenomenon of migration. Europe is more than a geographic location – it embraces principles and values that guide ICMPD’s work. European migration governance is built upon strong rule of law principles and the effective protection of human and fundamental rights with [klasična propaganda ”liberalne CIA”] a long-standing humanitarian tradition. It stands for multilateralism and a partnership approach.⁶²

Ustanovni direktor od ICMPD postane Šved Jonas Widgren. Widgren je član švedske radikalne pro-migrantske Socialdemokratske stranke, ki je iz ozadje vodena preko super elitne židovske bankirske družine Wallenberg. Biografija Widgrena –

Švedski minister za notranje zadeve, 1967 – 1969.
Generalni sekretar parlamantarne komisije za migracije, 1970 – 1974.
Namesnik direktorja in kasneje direktor na ministrstvu za delo, 1975 – 1981; državni pod-sekretar v vladi Olafa Palmeja, 1982 – 1986.
Višji svetovalec visokega komisarja za begunce pri United Nations High Commissioner for Refugees, 1987 – 1992.
Koordinator od Intergovernmental Consultations on Migration, Asylum and Refugees (IGC), 1987 – 1992.
Avtor poročila International Migration: New Challenges for Europe, ki nastane v okviru Third Conference of European Ministers Responsible for Migration – Council of Europe, 1987.
Direktor od International Center for Migration Policy Development (ICMPD), 1993 – 2004.
Višji politični svetovalec od Swedish Refugee Commission, 1995 – .
Posebni svetovalec od European Commission, 1995 – .
Svetovalec za mednarodne migracije in begunce pri United Nations, International Labor Office, Organisation for Economics Cooperation and Development, International Organisation for Migration, Council of Europe, itd.

Widgren je v svoji pro-migrantski propagandi leta 1989 izjavil –

“It is obvious that the existing international system is not adapted to deal with all the problems involved in modern mass migration and its causes. A number of intergovernmental agencies are involved in various aspects of international migration […]. However, what is lacking is a joint conceptual framework. The world has changed, and so has the pattern of human migration. What is needed more than ever is an eff ective intergovernmental machinery to deal with all the new challenges of the future.”⁶³

Države članice od ICMPD glede na letnico članstva –

1993 – Avstrija in Švica; 1995 – Madžarka; 1998 – Slovenija; 2001 – Republika Češka; 2002 – Švedska; 2003 – Bulgarija in Poljska; 2004 – Hrvaška in Portugalska; 2006 – Slovaška; 2011 – Romunija; 2012 – Bosna in Hercegovina; 2014 – Srbija; 2015 – Severna Makedonija; 2018 – Malta in Tručija; 2020 – Nemčija; 2021 – Grčija; 2023 – Nizozemska; 2024 – Irska.⁶⁴

Vienna Migration Conference

Paradni konj ICMPD so njene pro-migrantske konference Vienna Migration Conference (VMC) –

Making progress and finding common ground in the ever-changing and divisive policy area that is migration requires a platform for a continuous, structured debate and open discourse. The yearly Vienna Migration Conference (VMC) provides just that: a trusted space for frank exchanges, where decision makers, thought leaders and practitioners discuss the latest developments and trends and outline their visions for the road ahead – on stage, in side talks and through networking. … As ICMPD’s annual flagship event and a top forum for discussion on migration in Europe and beyond, VMC sheds light on key migration-related opportunities and challenges. The conference attracts ministers as well as leading experts and practitioners from governments across the EU, Türkiye, the Western Balkans, Africa and Central Asia, in addition to top figures from international and non-governmental organisations, academia, media, civil society and the private sector. Discussions are streamed online to bring VMC to the doorsteps of the wider migration community.⁶⁵

Vodilni udeleženci konferenc so tesno povezani z Rockefellerjevim in Sorosovim pro-migrantskim omrežjem, najpomembnejši med njimi pa so hkrati tudi udeleženci od Munich Security Conference, v manjšem številu pa od World Economic Forum. Zelo redki med njimi pa so udeleženeci zasedanj skupine Bilderberg.

Vidnejši udeleženci konferenc –

2016 –
- Sebastian Kurz – tesen Sorosov zaveznik; avstrijski kancler iz Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2017 – 2019; član Sorosovega European Council on Foreign Relations; redni udeleženec zasedanj Munich Security Conference, 2014 – 2026; globalni strateg pri Thiel Capital (ozadje ”anti-establišment” Donalda Trumpa).
- Michael Spindelegger – nekdanji vodja Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2011 – 2014; član od Agency for the Modernisation of Ukraine (AMU), 2015 – ; generalni direktor od ICMPD, 2016 – .
- Johannes Hahn – študira kot elitni Rhodes Scholar (del skrivnega omrežja super elite), 1982; član Avstrijske ljudske strank ÖVP; evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja, 2014 – 2019; pogosti udeleženec od Munich Security Conference, 2016 – 2026; evropski komisar za proračun in administracijo, 2019 – 2024
- Lamberto Zannier – generalni sekretar od Organization for Security and Co-operation in Europe (OSCE), 2011 – 2017; udeleženec od Munich Security Conference, 2012 – 2017; visoki komisar na nacionalne manjšine pri OECD, 2017 – 2020.
- Laura Thompson – namestnica generalnega direktorja od International Organization
  for Migration (IOM), 2009 – 2021.
- Michael Lindenbauer – regionalni predstavnik za zahodno Evropo pri United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR).
- Demetrios Papademetriou – predsednik emerit in ugledni višji strokovnjak pri Migration Policy Institute (MPI).
- Paul Collier – profesor na pro-globalistični / pro-izraelski Blavatnik School of Government –
  University of Oxford; udeleženec od Munich Security Conference, 2015.
- Sophie Magennis – vodja programske in pravno podporne enote evropskega biroja pri United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR).
- Maria Grazia Giammarinaro – sodnica italijanskega kazenskega sodišča, 1991 – 2020; dobitnica nagrade Hero Award from the US State Department, 2012; predsednica od United Nations Human Rights Council, 2014 – .
- Catherine Woollard – višja programska koordinatorka pri Transparency International, 2004 – 2006; direktorica od European Council on Refugees and Exiles, 2016 – 2025.
- Gunther Krichbaum – član nemške Christian Democratic Union of Germany (CDU); član od Atlantik-Brücke; član direktorske uprave od Robert Schuman Foundation; član uprave od European People’s Party (EPP); udeleženec od Munich Security Conference, 2015, 2016, 2017, 2023, 2025, 2026; udeleženec srečanja The Rome Declaration: What’s next? pri Sorosovem ECFR, 2017; član svetovalne uprave od Jacques Delors Centre – Hertie School.
- Arno Tomowski – komisar za begunske in migrantske zadeve pri Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ).
- Gibril Faal – pridruženi predavatelj pri The Open University, 2000 – 2005; tesno povezan z britansko pro-migrantsko / pro-globalistično Labour Party; posebni svetovalec pri Institute of Islamic Banking and Insurance, 2009 – 2013; imenovan Global Voice for Migrants and Civil Society pri United Nations High Level Dialogue (UNHLD), 2013 – 2014;
  tesno povezan z Mo Ibrahim Foundation (del Rockefellerjevega in Sorosovega omrežja); tesno sodeluje z Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ); tesno sodeluje z International Organization for Migration (IOM); tesno sodeluje z Royal Institute of International Affairs.
2017 –
- Michael Spindelegger – nekdanji vodja Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2011 – 2014; član od Agency for the Modernisation of Ukraine (AMU), 2015 – ; generalni direktor od ICMPD, 2016 – .
- Werner Hoyer – član nemške Free Democratic Party (FDP); namestnik predsedujočega od German-American Parliamentary Friendship Group, 2005 – 2009; pogosti udeleženec od Munich Security Conference, 2009 – 2023; predsednik od European Investment Bank, 2012 – 2023; občasni udeleženec od World Economic Forum, 2014 – 2023; član od Union of European Federalists (UEF); član svetovalne uprave berlinske pisarne od American Jewish Committee (AJC); član uprave od Charlemagne Prize Foundation; član od European Leadership Network; član častnega odbora od European Movement International; upravitelj neoliberalne Friedrich August von Hayek Foundation; član nadzornega komiteja od German Council on Foreign Relations (DGAP).
- Dimitris Avramopoulos – član grške konservativne stranke New Democracy; evropski komisar za migracije, domače zadeve in državljanstvo, 2014 – 2019.
- Sayed Hussain Alemi Balkhi – afganistanski minister za begunce.
- Christian Leffler – namestnik generalnega sekretarja od European External Action Service.
2018 –
- Michael Spindelegger – nekdanji vodja Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2011 – 2014; član od Agency for the Modernisation of Ukraine (AMU), 2015 – ; generalni direktor od ICMPD, 2016 – .
- Federica Mogherini – vodilna skorumpirana Sorosova agentka v EU; visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko, 2014 – 2019; članica mednarodnega svetovalnega odbora in udeleženka zasedanj od Munich Security Conference, 2015 – 2020; imenovana Fellow od German Marshall Fund of the U.S.; upraviteljica Sorosove International Crisis Group, 2020 – ; rektorica od College of Europe, 2020 – 2025; članica svetovalnega odbora od European Policy Centre, vsaj od 2021 – ; upraviteljica od Friends of Europe (Tanja Fajon; Alojz Peterle; Luka Mesec), vsaj od 2021 – ; izvršna direktorica od European Leadership Network.
- Mark Harbers – nizozemski skorumpirani radikalni pro-migrantski sekretar za migracije na pravosodnem ministrstvu.
- Nina Gregori – tesno povezana s Tanjo Fajon; nekdanja direktorica direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve, cca. 2011 – ; izvršna direktorica od European Asylum Support Office (EASO), 2019 – ; Vodstvo Agencije EU za azil (EUAA), na čelu katere je Slovenka Nina Gregori, je zaobšlo kadrovske predpise in na vodilne položaje imenovalo “ljudi iz prijateljskega kroga,“.
- Elizabeth Collett – raziskovalna sodelavka pri Centre for Migration Policy and Society – Oxford University, 2011 – 2013; delala za Institute for the Study of International Migration; posebna svetovalka generalnega direktorja od International Organization for Migration; članica strateškega odbora in višja politična analitičarka migrantskega programa pri European Policy Centre; ustanovna direktorica od Migration Policy Institute Europe.
- Martin Ruhs – profesor migracijskih študij in namestnik direktorja od Migration Policy Centre (MPC) – European University Institute (EUI); glavni raziskovalec programa Protecting Irregular Migrants in Europe (PRIME): Institutions, Interests and Policies (financiran s strani Horizon Europe – EC), 2023 – 2026.
- Jean-Christophe Dumont – vodja mednarodnega migracijskega oddelka na direktoratu za zaposlovanje, delo in socialne zadeve pri OECD.
2019 –
- Laura Corrado – vodja enote Legal Pathways and Integration pri Directorate General
  for Migration and Home Affairs – European Commission, 2015 – 2021.
- Marta Foresti – raziskovalka pri družbeno manipulativnem The Tavistock Institute of Human Relations, 1997 – 2000; vodja evlavacije in učenja pri Save the Children UK, 2000 – 2003; vodja programov in direktorica pri Overseas Development Institute, 2006 – ; gostujoča višja strokovnjakinja pri The London School of Economics and Political Science, 2018 – 2025; višja svetovalka v izvršni pisarni od International Organization for Migration – UN, 2023 – 2025; predsedujoča od Global Creative Economy Council – British Council, 2025 – .
- Nina Gregori – tesno povezana s Tanjo Fajon; nekdanja direktorica direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve, cca. 2011 – ; izvršna direktorica od European Asylum Support Office (EASO), 2019 – ; Vodstvo Agencije EU za azil (EUAA), na čelu katere je Slovenka Nina Gregori, je zaobšlo kadrovske predpise in na vodilne položaje imenovalo “ljudi iz prijateljskega kroga,“.
2020 –
- Jessica Bither – imenovana Migration Fellow in višja programska uradica pri evropskem programu od The German Marshall Fund of the United States (tesno povezan s CIA in Pentagonom); višja strokovnjakinja za migracije pri Robert Bosch Stiftung; članica od Integration Strategy Group – GMF / GIZ.
- Nina Gregori – tesno povezana s Tanjo Fajon; nekdanja direktorica direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve, cca. 2011 – ; izvršna direktorica od European Asylum Support Office (EASO), 2019 – ; Vodstvo Agencije EU za azil (EUAA), na čelu katere je Slovenka Nina Gregori, je zaobšlo kadrovske predpise in na vodilne položaje imenovalo “ljudi iz prijateljskega kroga,“.
- Ivan Krastev – vodilni Sorosov agent v EU; ustanovni član od European Council on Foreign Relatiosn; član uprave od Open Society Foundations; upravitelj Sorosove International Crisis Group; redni udeleženec od Munich Security Conference, 2013 – 2026; član od Center for European Policy Analysis; upravitelj od Friends of Europe (Tanja Fajon; Alojz Peterle; Luka Mesec); udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 2019.
- Andrea Schumacher – članica civilnega obrambno/varnostnega oddelka pri nemši stalni delegaciji pri zvezi NATO, 2017 – 2018; pod-predsednica nemškega zveznega urada za migracije in begunce, 2018 – .
- Michael Spindelegger – nekdanji vodja Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2011 – 2014; član od Agency for the Modernisation of Ukraine (AMU), 2015 – ; generalni direktor od ICMPD, 2016 – .
- Olivér Várhelyi – ”Orabnov” evropski komisar za sosedstvo in širitev, 2019 – 2024; evropski komisar za zdravje in dobrobit živali, 2024 – .
2021 –
- Michael Spindelegger – nekdanji vodja Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2011 – 2014; član od Agency for the Modernisation of Ukraine (AMU), 2015 – ; generalni direktor od ICMPD, 2016 – .
- Karl Nehammer – avstrijski notranji minister, 2020 – 2021; predsednik Avstrijske ljudske stranke, 2021 – 2025; avstrijski pro-izraelski kancler, 2021 – 2025.
- Vincent Cochetel – francoski uradnik pri UNHCR, 1986 – .
- Péter Szijjártó – Orabnov pro-izraleski zunanji minister, 2014 – .
- Nina Gregori – tesno povezana s Tanjo Fajon; nekdanja direktorica direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve, cca. 2011 – ; izvršna direktorica od European Asylum Support Office (EASO), 2019 – ; Vodstvo Agencije EU za azil (EUAA), na čelu katere je Slovenka Nina Gregori, je zaobšlo kadrovske predpise in na vodilne položaje imenovalo “ljudi iz prijateljskega kroga,“.
- Sébastien Lumet – direktor od Groupe d’études géopolitiques, 2020 – 2022; so-ustanovitelj od Brussels Institute for Geopolitics (Herman von Rompuy), 2022 – .
- Monika Sie Dhian Ho – generalna direktorica od Netherlands Institute for International Relations / Clingendael; udeleženka od Munich Security Conference, 2025; avtorica pri Groupe d’études géopolitiques.
2022 –
- Michael Spindelegger – nekdanji vodja Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2011 – 2014; član od Agency for the Modernisation of Ukraine (AMU), 2015 – ; generalni direktor od ICMPD, 2016 – .
- Gerhard Karner – član Avstrijske ljudske stranke ÖVP; avstrijski notranji minister, 2021 – ; udeleženec od Munich Security Conference, 2026.
- Lukas Gehrke – namestnik generalnega direktorja od ICMPD, 2018 – 2024; direktor globalne bruseljske pisarne pri International Organization for Migraton – UN Migration, 2024 – .
- Gaia Vince – piše za The Guardian; ustanovna članica od Climate Migration Council (Michael Chertoff).
- Aurelie Sgro – dela za ICMPD, 2012 – 2023; politična uradnica pri European Commission, 2024 – .
- Selmo Cikotić – bosanski minister za varnost, 2020 – 2023; obsojen vojnih zločinov nad hrvaškimi vojaki za časa vojne v Bosni, 2024.
- Ana Revenco – ustanoviteljica in predsednica od “La Strada” International Center for Women’s Rights Protection and Prmotion, 2001 – 2012; izobražena preko Visitor Leadership Program – U.S. State Department, 2014; izvršna direktorica od International Center La Strada Moldova, 2015 – ; moldavska ministrica za zunanje zadeve, 2021 – 2023; članica Sorosovega European Council on Foreign Relations.
- Mahmut Özdemir – poslanec nemške radikalne pro-migrantske stranke SPD, 2013 – ; član od Rotary International; upravitelj od Federal Agency for Civic Education (Bundeszentrale für politische Bildung), 2014 – .
- Marta Youth – glavna namestnica pomočnika državnega sekretarja Antonyja Blinkena (vodilni Sorosov agent) pri Bureau of Population, Refugees and Migration – U.S. State Department, 2022 – 2024.
- Pierre Vimont – raziskovalec varnostnih problemov pri East-West Institute, 1985 – 1986; francoski ambasador v ZDA, 2007 – 2010; izvršni generalni sekretar od European External Action Service, 2010 – 2015; udeleženec od Brussels Forum – GMF, 2011 – 2014; udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 2012; član Sorosovega European Council on Foreign Relations, 2013 – ; član od European Leadership Network, 2015 – ; posebni odposlanec predsednika od European Council Donalda Tuska za Valletta Summit on Migration, 2015 – ; višji svetovalec pri Rasmussen Global; član svetovalne uprave od Centre for European Reform; udeleženec od GLOBSEC, 2019; imenovan Senior Fellow pri Carnegie Europe Foundation; gostujoči profesor na College of Europe; avtor pri Groupe d’etudes geopolitiques.
- Kelly M. Greenhill – pomočnica urednika akademskega dnevnika International Security – Tufts University; imenovana Research Fellow na Belfer Center for Science and International Affairs (del omrežja od Trilateral Commission).
- Michael V. E. “Misha” Glenny – pisal za The Guardian; gostujoči profesor na Harriman Institute – Columbia University, 2012 – ; član uprave od Global Witness (Alexander Soros), 2014 – 2022; član uprave od Global Initiative against Transnational Organized Crime, 2016 – 2022; imenovan Research Fellow pri Berggruen Institute of Governance, 2020 – 2022; rektor od Institute for Human Sciences (George Soros; Ivan Krastev), 2022 – .
- Elena Yoncheva – bulgarska članica Evropskega parlamenta, 2019 – ; predsedujoča med-institucionalni pogajalski skupini glede EU Migration Pact; njen partner je nakdanji bulgarski predsednik in nekdanji predsednik radikalne pro-migrantske/”pro-palestinske” Party of European Socialists (SD; Vesna) Sergey Stanishev.
- Jean Mafart – član znanstvenega komiteja od Robert Schuman Foundation; dela na francoskem ministrstvu za notranje zadeve.
- Suzanne Lynch – glavna bruseljska dopisnica za Politico.
2023 –
- Michael Spindelegger – nekdanji vodja Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2011 – 2014; član od Agency for the Modernisation of Ukraine (AMU), 2015 – ; generalni direktor od ICMPD, 2016 – .
- Janina Kugel – upravna svetovalka pri Accenture, 1997 – 2000; dela za podjetje Siemens, 2001 – 2012, 2015 – 2020; članica mednarodne svetovalne uprave od IESE Business School (Paul Polman; Martin Sorrell; Brian Duperreault – AIG; Martin Rudolf Brenninkmeijer), 2016 – ; višja svetovalka pri Boston Consulting Group, 2016 – ; članica uprave in višja svetovalka pri Labour Mobilty Partnerships (USAID; giz; Howard G. Bufeett Foundation; Schmidt Futures; Walmart.org; EU; ICMPD).
- Raffaella Greco Tonegutti – predavateljica za kooperacijo EU na Università Tor Vergata, 2008 – ; delala za European Commission; delala za International Organisation for Migration; vodilna strokovnjakinja za migracije pri Enabel – Belgian Development Agency, 2018 – ; članica svetovalnega odbora od Labour Mobilty Partnerships; govornica na konferenci Mobility and labour dynamics after the EU Year of Skills: Are we fit for the future? – European Policy Centre, 2024.
- Margaritis Schinas – član grške stranke New Democracy (EPP); glavni tiskovni predstavnik Evropske komisije, 2014 – 2019; pod-predsednik Evropske komisije, 2019 – 2024; evropski komisar za spodbujanje evropskega načina življenja, 2019 – 2024; udeleženec od Munich Security Conference, 2022 – 2024; udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 2022; imenovan Distinguished Fellow pri European Center – Atlantic Council.
- Hendrik Bourgeois – generalni svetovalec za Evropo pri General Electric, 1999 – 2017; pod-predsednik za korporativne zadeve pri Cargill, 2018 – 2019; vodja za vladne odnose z Evropo in Rusijo pri Apple, 2019 – 2022; pod-predsednik za evropske vladne zadeve pri Intel Corporation, 2022 – 2025; višji pod-predsednik za javno politiko in vladne zadeve pri Mastercard, 2025 – ; predsednik za Evropsko unijo pri American Chamber of Commerce.
- Maria Malmer Stenergard – švedska ministrica za migracije iz radikalne pro-migrantske Moderate Party (EPP), 2022 – 2024; ”pro-palestinska” švedska ministrica za zunanje zadeve, 2024 – ; udeleženka od Munich Security Conference, 2024, 2025.
- Anne Dussart – vodja oddelka za azil in migracije pri Caritas International Belgium, 2003 – .
- Jana Kobzova – politična strokovnjakinja in sodelavka pri Sorosovem European Council on Foreign Relations, 2010 – 2019; delala za European Endowment for Democracy, 2013 – 2016; programska direktorica pri Rasmussen Global, 2016 – 2019; svetovalka pri Transatlantic Commission on Election Integrity – Alliance of Democracies Foundation (Anders Fogh Rasmussen), 2018 – 2019; zunanje politična svetolka slovaške premierke Zuzane Čaputove (Sorosova agentka), 2019 – 2024; so-direktorica evropskega varnostnega programa in višja politična strokovnjakinja pri Sorosovem European Council on Foreign Relations, 2024 – .
- Luuk van Midelaar – član Bolkesteinovega kabineta pri Evropski komisiji, 2002 – 2004; član kabineta Hermana von Rompuyja med predsedovanjem od European Council, 2010 – 2014; član kabineta predsednika od European Council Donalda Tuska, 2014 – 2015; profesor na programu Foundations and practice of the European Union and its institutions – Universiteit Leiden, 2015 – ; ustanovni direktor od Brussels Institute for Geopolitics (Herman von Rompuy), 2022 – .
- Vincent Cochetel – francoski uradnik pri UNHCR, 1986 – .
- Jonas Grimheden – namestnik vodje akademskega oddelka pri Raoul Wallenberg Institute of human rights and humanitarian law (družina Wallenberg je ključni Rockefellerjev in Sorosov pro-migrantski zaveznik), 1997 – 2009; delal za European Union Agency for Fundamental Rights, 2009 – 2021; uradnik za temeljne pravice pri Frontex, 2021 – .
- Victoria Rietig – svetovalka pri UN, 2008 – 2009; svetovalka pri U.S. Department of Homeland Security, 2012 – 2013; politična analitičarka pri radikalnih pro-migrantskih programih Regional Migration Study Group in Transatlantic Council on Migration od Migration Policy Institute, 2013 – 2017; imenovana Fellow od Atlantic Council, 2015 – 2016; imenovana Senior Migration Fellow od American Institute for Contemporary German Studies, 2017 – 2018; imenovana Nonresident Fellow pri Migration Policy Institute Europe; vodja migracijskega programa pri German Council on Foreign Relations (Open Society Foundations; European Commission), 2018 – .
2024 –
- Ivan Krastev – vodilni Sorosov agent v EU; ustanovni član od European Council on Foreign Relatiosn; član uprave od Open Society Foundations; upravitelj Sorosove International Crisis Group; redni udeleženec od Munich Security Conference, 2013 – 2026; član od Center for European Policy Analysis; upravitelj od Friends of Europe (Tanja Fajon; Alojz Peterle; Luka Mesec); udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 2019.
- Nicole de Moor – člainca belgijske stranke CD&V; državna sekretarka za azil in migrantsko politiko, 2022 – 2025; neuspešno kandidira za položaj United Nations High Commissioner for Refugees, 2025.
- Craig Damian Smith – pomočnik direktorja pri Global Migration Lab na Munk School of Global Affairs and Public Policy – University of Toronto; izvešni direktor pri Centre for Refugee Studies -York University; avtor pri Migration Policy Institute.
- Catherine Woolard – višja programska koordinatorka pri Transparency International, 2004 – 2006; direktorica od European Council on Refugees and Exiles, 2016 – 2025.
- Carsten Schmitz-Hoffmann – višji projektni vodja in direktor pri Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit GmbH (GIZ), 2001 – .
- Nina Gregori – tesno povezana s Tanjo Fajon; nekdanja direktorica direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve, cca. 2011 – ; izvršna direktorica od European Asylum Support Office (EASO), 2019 – ; Vodstvo Agencije EU za azil (EUAA), na čelu katere je Slovenka Nina Gregori, je zaobšlo kadrovske predpise in na vodilne položaje imenovalo “ljudi iz prijateljskega kroga,“.
- Hanne Beirens – direktorica od Migration Policy Institute Europe, 2015 – 2025; gostujoča profesorica na College of Europe, 2025 – .
2025 –
- Michael Spindelegger – nekdanji vodja Avstrijske ljudske stranke ÖVP, 2011 – 2014; član od Agency for the Modernisation of Ukraine (AMU), 2015 – ; generalni direktor od ICMPD, 2016 – .
- Magnus Brunner – član Avstrijske ljudske stranke ÖVP; evropski komisar za notranje zadeve in migracije, 2024 – ; udeleženec od Munich Security Conference, 2025, 2026; udeleženec zasedanja skupine Bilderberg (2025).
- Dubravka Šuica – članica stranke HDZ; pod-predsednica Evropske komisije, 2019 – 2024; evropska komisarka za Sredozemlje, 2024 – ; udeleženka od Munich Security Conference, 2024 – 2026.
- Gerhard Karner – član Avstrijske ljudske stranke ÖVP; avstrijski notranji minister, 2021 – ; udeleženec od Munich Security Conference, 2026.
- Johan Forssell – član švedske pro-migrantske / pro-globalistične Moderate Pary; član guvernerske uprave od World Bank Group, 2022 – ; minister za migracije in azilno politiko, 2024 – ; njegov sin je povezan s švedskim skrajno desničarskim ekstremisičnim omrežjem, med drugim z Nordic Resistance Movement (NMR).
- Steven Everts – višji raziskovalni strokovnjak pri Centre for European Reform, 1999 – 2004; član kabienta Javierja Solane pri Council of the EU, 2005 – 2009; udeleženec od Brussels Forum – GMF, 2007 – 2023; imenovan Young Global Leader od WEF, 2009; član kabineta Catherine Ashton pri EC, 2010 – 2012; višji svetovalec pri European External Action Service, 2013 – 2023; direktor od EU Institute for Security Studies; član Sorosovega European Council on Foreign Relations; udeleženec od Munich Security Conference, 2024 – 2026.
- Roland Freudstein – raziskovalni strokovnjak pri German Council on Foreign Relations, 1989 – 1993; višji svetovalec pri European Commission, 1993 – 1995; direktor in politični analitik pri Konrad Adenauer Stiftung, 1995 – 2004; namestnik direktorja in politični direktor pri Wilfried Martens Centre for European Studies (Žiga Turk), 2008 – 2021; pod-predsednik od GLOBSEC, 2021 – ; direktor bruseljske pisarne od Free Russia Foundation (del Sorosovega omrežja), 2024 – 2025; višji strokovjnak pri Center for European Policy Analysis, 2025 – .
- Jessica Bither – bila strokovnjakinja za migracije pri German Marshall Fund of the United States (tesno povezan s CIA in Pentagonom); višja strokovnjakinja za migracije pri Robert Bosch Stiftung.
- Alexander Kjærum – pripravnik pri Carnegie Middle East Center, 2010 – 2011; višji analitik pri Danish Refugee Council, 2015 – .
- Ylva Johansson – članica švedske radiklane pro-migrantske Socialdemokratske stranke; ministrica za zaposlovanje, 2014 – 2019; evropska komisarka za notranje zadeve, 2019 – 2024; udeleženka od Munich Security Conference, 2022 – 2024; udeleženka zasedanja skupine Bilderberg, 2024; zagovornica radikalnega pro-migrantskega New Pact on Migration and Asylum – EU, 2024 – ; “we have a lot of migration to the European Union, and we need that …”.
- Michele LeVoy – direktorica od Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants.
- Meghan Benton – raziskovalna asistentka pri Institute for Public Policy Research, 2007 – 2008; direktorica zs globalne programe pri Migration Policy Institute, 2022 – .

Financerji in partnerske organizacije od ICMPD

Partnerske organizacije leta 2012 –

Caritas. CIR [Italian Refugee Council]. Council of Europe. European Commission. European Union Agency for Fundamental Rights (FRA). Europol … Frontex … International Labour Organisation. Interpol. International Organisation for Migration (IOM). Migration, Asylum, Refugees Regional Initiative (MARRI-RC). Organisation for Security and Co-operation in Europe (OSCE). United Nations Development Programme (UNDP). United Nations High Commissioner for Refugees [Antonio Guterres] (UNHCR).⁶⁶

Financerji leta 2024 –

In 2024, ICMPD managed a contracted project volume of €714 million. The programme implementati on by funding structures (%) for 2024 is as follows: European Commission: 78% … ICMPD Member States: 8% … UN: 1% … Other States: 13%.⁶⁷

Migration Policy Group

Financerji in partnerji

Migration Policy Group (MPG) je leta 1995 v Bruslju ustanovljena pro-migrantska organizacija, ki je leta 2025 povezana z več kot 300 organizacijami, med drugim z Rockefellerjevim in Sorosovim omrežje in njihovimi vodilnimi bankami iz Wall Streeta, evropskimi inštitucijami, UNHCR, ECRE, PICUM, Eurocities, Social Platform, IMISCOE, ENAR in Equinet.

Ključna ustanovitelja MPG sta bila Dev Sharma iz British Commission for Racial Equality in postane kasneje član od EU Social and Economic Committee, in Barbara John, ki je bila komisarka za migrante in integracijo v Berlinskem senatu. Na položaj jo leta 1981 imenuje tesen Rockefellerjev zaveznik Richard von Weizsäcker, ki je tedaj župan Berlina. Barbara John, ki je hkrati tudi članica ”konservativne” pro-migrantske Christian Democratic Union (CDU), ostane na položaju komisarke do leta 2003.

Namen MPG je v zahodno družbo pripeljati čim večje število migrantov, da bo ta postala bolj ”vključujoča in odprta”. Tako predstavlja MPG eno od vodilnih radikalnih pro-migrantskih organizacij, ki ima osrednjo vlogo pri oblikovanju evropske pro-migrantske zakonodaje in politike v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, Svetom Evrope in Evropskim parlamentom.

The Migration Policy Group is committed to achieving lasting progress towards more open and inclusive societies. Since MPG’s establishment in 1995, we have played a pivotal role in shaping European laws and policies. Many original MPG initiatives have become established features of the European Union’s legal and policy landscape.

Vse od ustannoviteve, pomaga MPG pri sklicevanju trimesečnih srečanj od EU NGO Platform on Asylum and Migration (EPAM).
Leta 1998 je MPG pomagala pri ustanovitvi European Network Against Racism (ENAR), ki je danes ena od osrednjih pro-migrantskih / pro-romskih / pro-muslimanskih skrajno levičarskih / woke nevladnih organizacij v omrežju ”liberalne CIA”.
Vsaj od leta 2000 preko MPG deluje Transatlantic Dialogue – an approach for identifying emerging agendas and mutual transatlantic interests on international migration and related issues of labour market integration, diversity and enterprise development in Europe and North America. These high-level meetings bring together senior officials and corporate representatives from both continents to engage in candid, off-the-record discussions directed at meeting the challenges and opportunities created by increasing international mobility and ethnic and racial diversity.⁶⁸
Leta 2000 je MPG omogočil pripravo ”Amsterdam Proposals” – prvega sklopa standardov, ki so jih predlagale nevladne organizacije za migracije in strokovnjaki za politike EU o zakonitih migracijah.
- In 2000, MPG launched, together with the Immigration Law Practitioners’ Association (ILPA), six legislative proposals in the areas of immigration and asylum, based on the new Title IV of the EC Treaty. The proposals were called the ‘ILPA/ MPG Amsterdam Proposals’, a clear reference to the Amsterdam Treaty that gave the institutions powers to act on immigration and asylum. The proposals covered the areas of asylum, family reunion, long-term resident third-country nationals, border controls, irregular immigration and primary immigration. They provided a comprehensive framework for European immigration and asylum law reflecting the views and expertise of non-governmental actors in the Member States. As an initiative to influence legislation on immigration and asylum in the development of Community law, the Amsterdam Proposals had a significant and demonstrable impact on the drafting of the official legislative proposals proposed by the European Commission and set high human rights standards for future Community immigration law. MPG presented the Amsterdam Proposals to the relevant European institutions and non-governmental organisations and held national seminars in each EU Member State in cooperation with national partners, ensuring the Proposals had maximum impact with NGOs, academics, politicians and government officials.⁶⁹
V obdobju od 2001 – 2003 je MPG partner pri European Roma Rights Centre (financiran in voden s strani Rockefellerjevega in Sorosovega omrežja) in Interight pri projektu Implementing European Anti-Discrimination Law.⁷⁰
Leta 2002 je MPG ustanovila in pomagala voditi European Network of Equality Bodies (Equinet).
Vse od leta 2003 do danes MPG omogča vzajemno učenje preko European Integration Network in European Migration Forum and Urban Agenda od European Commission.
Leta 2004 MPG ustanovi Migrant Integration Policy Index (MIPEX), ki se razširi po celotnem zahodnem svetu in ostalih razvitih državah po svetu. Projekt je financiran preko Horizon 2020 – European Union. Član MIPEXa v Sloveniji je Sorosov Mirovni inštitut.⁷¹
Leta 2012 MPG ustanovi omrežje Policy Network on Migrant Education – SIRIUS, ki ga vodi vse do danes. Namen omrežja je vključiti migrantske in begunske otroke v agendo deležnikov (super elitne fundacije in nevladne organizacije ”liberalne CIA”) v rednem izobraževanju.
Vse od leta 2012 je MPG osredotoča na združevanje družin migrantov in ”upravičencev” do mednarodne zaščite.
Leta 2013 MPG sodeluje pri implementaciji The Equality Data Initiative (EDI), ki jo ustanovi Open Society European Policy Institute, projektu pa se v drugi fazi pridruži še European Network
Against Racism.⁷²
Leta 2016 začne MPG podpirati deležnike (super elitne fundacije in nevladne organizacije ”liberalne CIA”), da oblikujejo, komunicirajo in mobilizirajo za prvo evropsko državljansko pobudo – “We are a Welcoming Europe”. Pobuda, ki nastane leta 2018 traja do leta 2019.⁷³

Vidnejši člani uprave –

Demetrios Papademetriou –
- Član mednarodnega svetovalnega odbora od MPG, vsaj od leta 2000 –
- Ustanovitelj od Migration Policy Institute, 2001 – .
Carmen Claudin Urondo –
- Bila Fellow od Transnational Institute, ki spada pod Institute for Policy Studies (vodilno sredstvo ”liberalne CIA”).
- Članica uprave od MPG, vsaj od 2008 – .
- Imenovana Non-Resident Senior Fellow od Barcelona Centre for International Affairs (Josep Borrell – ECFR; Javier Solana – ECFR).
- Članica svetovalne uprave od EU-Russia Strategy Group, ki jo ustanovi Sorosov European Council on Foreign Relations.

Financerji in partnerji

Financerji v obdobju od 2001 – 2003 –

Atlantic Philanthropies. British Telecom. Barrow Cadbury Trust. Charles Stewart Mott Foundation. Council of Europe. European Commission (DG Employment and Social Affairs, DG Justice and Home Affairs). German Marshall Fund of the United States. Goldman Sachs. Hewlett Packard. International Organisation for Migration. Joseph Rowntree Charitable Trust. Open Society Institute. United Nations High Commissioner for Refugees [Ruud Lubbers, 2001 – 2005]. Governmental Departments of Australia, Canada, Denmark, the Netherlands, Norway, Sweden, Switzerland and the United Kingdom.⁷⁴

Financerji v obdobju od 2003 – 2005 –

Private Foundations: Atlantic Philanthropies. German Marshall Fund of the US. Joseph Rowntree Charitable Trust. Mott Foundation. Network of European Foundations. Open Society Institute.

Network fees:

National governmental agencies [DPN members (Diversity Policies Network)]: Australia. Canada. The Netherlands. Norway. Sweden. Switzerland. United Kingdom.

Private sector [Business Forum members (European Supplier Diversity Business Forum)]: Bristol-Myers Squibb. Capital Consulting. Cisco Systems. Citigroup. Corporate Express. Credit Suisse. Deutsche Bank. Goldman Sachs International [Peter Sutherland]. Hewlett Packard. IBM. Merrill Lynch. Morgan Stanley. Spring Group plc. Weil, Gotshal and Manges

Contracts:

Inter-governmental agencies: European Commission. European Parliament.⁷⁵

Financerji in partnerji leta 2011 –

Private foundations: Network of European Foundations. European Foundation Centre. Atlantic Philanthropies. Joseph Rowntree Charitable Trust. Rothschild Foundation Europe.

Subscriptions: Migration News Sheet

European institutions: European Commission. European Parliament.

Inter-governmental agencies: International Organisation for Migration (IOM). United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR). Organisation for Security and Co-operation in Europe (OSCE). Council of Europe.⁷⁶

European Network Against Racism

Radikalna skrajno levičarska pro-muslimanska / pro-migrantska nevladna organizacija European Network Against Racism (ENAR) je ustanovljena leta 1998 in deluje kot pan-evropsko ”anti-rasistično” omrežje, ki združuje zagovorništvo ”rasne enakosti” in spodbujanje sodelovanja med akterji civilne družbe za boj ”proti rasizmu” v Evropi. Organizacijo ustanovijo lokalni ”aktivisti” z misijo, da se doseže pravne spremembe na evropskem nivoju in da se naredi odločni napredek proti ”rasni enakosti” v vseh državah članicah EU. ENAR nastane kot izzid obeleženja European Year Against Racism iz leta 1997. Ob ustanoviti ENAR organizira Constitutive Conference, ki se je udeleži več kot 200 predstavnikov organizacij iz tega omrežja in ustvarijo osnutek skupnega programa delovanja.

ENAR’s aim is to end structural racism [klasična dezinformativna propaganda sredstev ”liberalne CIA”] in the European Union and to build structures, institutions and attitudes based on race equality and equal distribution of power, privileges and rights. What is our strategy to change the state of play on racism in the EU?⁷⁷

Vsaj od leta 1999 ENAR sodeluje tudi z ostalimi radikalnimi organizacijami iz omrežja ”liberalne CIA” –

In November 1999 ENAR took the initiative and invited other networks like the European Disabled Forum (EDF), the Migrants’ Forum, the International Lesbian and Gay Organization (ILGA), SOLIDAR, the Starting Line Group and some others to discuss a common lobbying strategy for the directives on discrimination from the European Commission. It was agreed in December 1999 to meet frequently in this group to co-ordinate campaigning activities.⁷⁸

Leta 1999 sodeluje ENAR z ostalimi radikalnimi promigrantskimi organizacijami iz omrežja ”liberalne CIA” pri analizi s prvim majem leta 1999 uveljavljene Treaty of Amsterdam in glede njene pro-migrantske politike z analizo Present EU Policy on Migration Asylum and Anti-Discrimination.

Področja delovanja, ki ga pokriva ENAR so klasične radikalne propagande iz omrežja ”liberalne CIA”, kot je ”strukturirani rasizem”, ”anti-rasizem”, anti-sionizem, ”nasilje nad migranti” (nikoli ne bodo objavili raziskav o nadpovprečno visoki stopnji kriminalnih dejanj migrantov v državah EU ali v ZDA nad avtohtonim prebivalstvom), ”podnebna pravičnost”, ”afrofobija”, ”proti-romstvo”, ”islamofobija”, itd.⁷⁹

Vodstvo ENAR-ja

Bashy Quraishy – član svetovalnega odbora in predsedujoči od ENAR, 1998 – ; leta obrožen korupcije in prevar kot vodja največje danske pro-migrantske organizacije Paraplyorganisationen for de Etniske Mindretal (POEM); sodeluje pri poročilu Muslims in Copenhagen od Home in Europe Project – Open Society Foundations, 2010; generalni sekretar od European Muslim Initiative for Social Cohesion.
Tarafa Baghajati – član uprave in častni član uprave od ENAR, 2001 – 2007; član uprave od Platform for Intercultural Europe (PIE); so-ustanovitelj in član uprave od European Muslim Initiative for Social Cohesion (EMISCO).

Financerji –

Financerji v obdobju 2011-2012 –

Published [Racism and related discriminatory practices in Austria – ENAR Shadow Report] by the European Network against Racism (ENAR) in Brussels, March 2013, with the support of the European Union Programme for Employment and Social Solidarity – PROGRESS (2007-2013), the Open Society Foundations, and the ENAR Foundation. PROGRESS is implemented by the European Commission. It was established to financially support the implementation of the objectives of the European Union in the employment, social affairs and equal opportunities area, and thereby contribute to the achievement of the Europe 2020 Strategy goals in these fields.⁸⁰

Financerji leta 2018 –

… Rights, Equality and Citizenship Programme of the European Union, the Open Society Foundations, the Joseph Rowntree Charitable Trust and the Sigrid Rausing Trust.⁸¹

Financerji leta 2026 –

European Union. Open Society Foundations. Robert Bosch Stiftung. Sigrid Rausing Trust. ENAR Foundation.⁸²

Treaty of Amsterdam

Treaty of Amsterdam, oziroma, kot se imenuje uradno Treaty of Amsterdam amending the Treaty on European Union, the Treaties establishing the European Communities and certain related acts je bila podpisana 2. oktobra 1997, uveljavljati pa se je začela prvega maja leta 1999. Namen pogodbe je bila reforma evropskih inštitucij, da bi postale bolj ”učinkovite” in ”demokratične” v močno razširjeni Evropski uniji. Eno od pomembnih področij pogodbe pa je tudi vprašanje migracij in azilne politike. Uradno sta ključni državi, ki sta v ozadju nastajanja pogodbe Nemčija in Francija, oz. ključno vlogo pri nastajanju ima globoko nadnacionalno obveščevalno ozadje, ki ga predstavljata nemški kancler Helmut Köhl in francoski predsednik Jacques Chirac. Pravo globoko ozadje nastajanja pogodbe pa je potrebno iskati pri s strani Rockefellerjev vodenih Council on Foreign Relations in Trilateral Commission, ter pri z njimi tesno povezanih Bilderbergih, ki so osrednji centri evropske in ameriško-evropske oz. globalne integracije in pro-migracijske politike. Še manj znano, vsaj na prvi pogled pa je, da je del tega omrežja tudi širše (prostozidarsko / vantikansko) pan-evropsko omrežje, ki je tesno povezano tudi s pro-fašistično ložo P2 (Licio Gelli; Ted Shackely – CIA; Alexander Haig; Frank Gigliotti; Roberto Calvi; Silvio Berlusconi; Federico Umberto D’Amato; Giancarlo Valori), ki je del skrivne Cijine/NATO teroristične operacije Gladio. Izredno pomembno ozadje tega omrežja sestavlja tudi skrivna ultrakonservativna zasebna obveščevalna skupina Le Cercle, ki predstavlja temeljno ozadje ”konservativne CIA” v Evropi in je tesno povezana z American Security Council. Ključna predstavnika tega obveščevalnega omrežja sta vodilna predstavnika pan-evropskega gibanja Otto von Habsburg in Jean Violet. Vsoto tega celotnega omrežja pa predstavljata oba uradno ključna protagonista Treaty of Amsterdam Helmut Köhl in Jacques Chiraq. In v tem omrežju deluje tudi propaganda množičnih migracij v EU, ki dobi pomemben zagon s Treaty of Amsterdam, saj hkrati v ozadju deluje obsežno omrežje pro-migrantskih, ”anti-rasističnih”, pro-muslimanskih in ”proti-ksenofobnih” nevladnih organizacij, ki so vodene in financirane s strani istega omrežja super elite. Jasno, razne najbolj radikalne pro-migrantske / pro-muslimanske organizacije, kot je European Network Against Racism (financirano s strani EU in Sorosovega omrežja), imajo nalogo, da konstantno, do neke meje kritizirajo takšne sporazume in stanje v EU, ker, da se še vedno dopušča rasizem ali celo s floskulami, kot je ”strukturiran rasizem” v evropski migrantski in azilni politiki in družbi. Poleg ENAR pa so orodja super elite v ozadju pro-migrantske zakonodaje in propagande znotraj Treaty of Amsterdam še Migration Policy Group, vodilna evropska LGBTQ organizacija ILGA-Europe, European Council on Refugees and Exiles, UNHCR, itd. UNHCR vodi Japonka Sadako Ogata, ki je visoka komisarka od UNHCR v obdobju od 1990 – 2000. Ogata postane članica od Trilateral Commission leta 1984 in je članica komisije vse do smrti leta 2019.

The year 1999 is decisive for the future direction of migration, asylum, integration and anti-discrimination policy within the European Union. Most notably, the Treaty of Amsterdam entered into force on 1st May 1999, activating a new set of institutional arrangements for dealing with the agenda which the EU has set itself. 1999 will also see a special Justice and Home Affairs Heads of State and Government Summit (Tampere Summit) held in Finland in October, which is likely to draw a great deal of public and political attention to these issues. The European Parliament and an Inter-Parliamentary
Conference in March prepared the parliamentary contribution to this Summit. And meanwhile a special ‘High Level Working Group on Asylum and Migration’ has been created with a mandate to produce action plans which will inform the Summit discussions. … It is our NGO blueprint for how governments can implement the Amsterdam Treaty agenda in a humane and just way, in compliance
with international human rights standards. The European Council on Refugees and Exiles (ECRE) … The European Network Against Racism (ENAR) … The Migration Policy Group (MPG) … ⁸³

Amsterdamska pogodba začne nastajati okoli leta 1995 in (vsaj uradno) zajema številna pogajanja s strani skupine predstavnikov 15 držav članic EU, skupaj z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Pogajanja, ki se imenujejo Intergovernmental Conference (IGC), se začno marca 1996, s Turin European Council. Uradno vlogo pisanja pogodbe ni zaupana t.i. skupini ”wise man’‘, ampak je vsako ministrstvo imenovalo svojega predstavnika, ki naj bi bil ”neodvisen”. Skupina vodilnih avtorjev in pogajalcev pogodbe se imenuje Reflection Group in jo sestavljajo predsedujoči Carlos Westendorp, ter Jean-Claude Piris, Giorgio Maganza in Michel Petite. Verjetno zgolj zaradi javne publicitete nihče med njimi ni visoko profilirani posameznik. Jasno, nihče med njimi ni nedovisen, ampak dela za super elito, ki iz globokega ozadja vodi EU. Ker ni niti malo verjetnosti, da bi tako pomemben dokument nastajal s strani nepomembnih uradnikov, ki delajo za Evropsko komisijo. Med temi avtorji je verjetno pe najbolj izkušeni Michel Petite, ki je do nastanka amsterdamske pogodbe svetovalec predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa, po sprejetju pogodbe pa postane še svetovalec dveh predsednikov komisije, Romana Prodija in Joseja Manuela Barrosa. Po končanju njihovega direktnega delovanja za Evropsko komisijo in Evropsko unijo, postanejo vodilni avtorji del omrežja think tankov super elite, ki iz ozadja vodijo Evropsko unijo oz. Evropsko komisijo, kot so Centre for European Reform, European Policy Centre, Club de Madrid in Salzburg Global Seminar.

Ta pro-migrantska propaganda in ideologija Amsterdamske pogodbe, katere ozadje predstavlja super elitno nadnacionalno obveščevalno omrežje preko Evropskega parlamenta, Evropske unije, Council of Europe, nevladnih organizacij, nacionalnih strank in medijev, se popolnoma ujema tudi z letom 1999 ustanovljene Progressive Governance Conference, ki nastane preko s strani pro-izraelskih Rothschildov financiranega Policy Network, kot del ”proti-kapitalistične” in ”pro-palestinske” Labour Party. Vodstvo in udeleženci od Progressive Governance Conference so članice evropske parlamentarne skupine Progressive Alliance of Socialists and Democrats, European Greens in s strani Rockefellerjev in Sorosa kontrolirana in vodena ameriška Demokratska stranka. Iz slovenskega omrežja sta del tega omrežja stranki SD in Vesna.

Med zunanjimi ministri, ki so podposniki Treaty of Amsterdam, je kar nekaj takšnih, ki so že na začetku svoje kariere usposobljeni s strani liberalnega stablišmenta preko State Departmenta in univerzitetnega sistema. V prvo kategorijo sodita mednarodna programa Foreign Visitors Exchange Program (FVEP) in International Visitor Leadership Program (IVLP) na State Departmentu, katerega leta 1940 ustanovi Nelson Rockefeller. Preko FVEP se izobražuje Belgijec Hans van Mierlo. Preko IVLP programa pa se izobražujeta finska predstavnica Tarja Halonen in Avstrijec Wolfgang Schüssel. V drugo kategorijo sodi elitna štipendija Fulbright, ki jo prav tako financira State Department. Fulbright Scholarja sta danski minister Niels Helveg Petersen in Italijan Lamberto Dini.

Podpisniki amsterdamske pogodbe so glede na ”levo” in desno” pripadnost v razmerju 80% t.i. levičarskih in centrističnih, ter 20% t.i. desničarskih –

iz levičarskih oz. socialdemokratskih, socialističnih in liberalnih strank prihaja 12 podpisnikov (80%).
- Članstvo strank v Evropskem parlamentu –
  - Progressive Alliance of Socialists and Democrats (9 oz. 60%) – francoska Parti socialiste (Francois Mitterand); Sveriges socialdemokratiska arbetareparti (bankirska družina Wallenberg); ex-britanska Labour Party (bankirska družina Rothschild; del Trilateral Commission); portugalska Partido Socialista; Luxemburger Sozialistische Arbeiterpartei; grški PASOK; finska Suomen sosiali-demokraattinen puolue; danska Socialdemokratiet (del Trilateral Commission); belgijsko-flamska Vooruit.
    - Slovenska stranka – SD.
  - Renew Europe (3 oz. 20%) – nemška Freie Demokratische Partei (ustanovni del Trilateral Commission); nizozemska Democrats 66; irska Fianna Fáil.
    - Slovenska stranka – Gibanje Svoboda.
- Članstvo strank v Evropskem omrežju –
  - Party of European Socialists – francoska Parti socialiste; Sveriges socialdemokratiska arbetareparti; British Labour Party; portugalska Partido Socialista; Luxemburger Sozialistische Arbeiterpartei; grški PASOK; finska Suomen sosialidemokraattinen puolue; danska Socialdemokratiet; belgijsko-flamska Vooruit.
    - Slovenska stranka – SD.
  - Alliance of Liberals and Democrats for Europe (ALDE) oz. njen naslednik Renew Europe – Freie Demokratische Partei (FDP); Democrats 66; irska Fianna Fáil (uradno desničarska).
- Mednarodne povezave –
  - Progressive Alliance – francoska Parti socialiste; Sveriges socialdemokratiska arbetareparti; britanska Labour Party; portugalska Partido Socialista; Luxemburger Sozialistische Arbeiterpartei; grški PASOK; finska Suomen sosialidemokraattinen puolue; danska Socialdemokratiet; belgijsko-flamska Vooruit.
    - Slovenska stranka – SD.
  - Liberal International – Freie Demokratische Partei (FDP); Democrats 66; irska Fianna Fáil.
    - Slovenska stranka – Konkretno.
  - Socialist International – francoska Parti socialiste; portugalska Partido Socialista; PASOK; finska Suomen sosialidemokraattinen puolue; danska Socialdemokratiet; belgijsko-flamska Vooruit.
iz desničarkih oz. konservativnih in republikanskih strank prihajajo 4 podpisniki (20%).
- Članstvo strank v Evropskem parlamentu –
  - European Peopel’s Party (3 oz. 20%) – Österreichische Volkspartei (ÖVP); španska Partido Popular; Rinnovamento Italiano.
    - Slovenske stranke – SDS; NSi; SLS.
- Članstvo strank v Evropskem omrežju –
  - European People’s Party – Österreichische Volkspartei (ÖVP); španska Partido Popular; Rinnovamento Italiano.
    - Slovenske stranke – SDS; NSi; SLS.
- Mednarodne povezave –
  - International Democracy Union – Österreichische Volkspartei (ÖVP); Partido Popular.
    - Slovenska stranka – SDS.

To razmerje strank ”levih” proti ”desnim” v resnici ne pove realne slike, po kateri, bi sklepali, da so ključni faktor v ozadju podpisa Amsterdamske pogodbe (skrajno) levičarske stranke in v manjši meri desničarske stranke, ker je jasno, da so oboji orodje popolnoma istega pro-globalističnega in pro-migrantskega omrežja super elite. Tudi uradno ključni protagonosti pogodbe Helmut Köhl prihaja iz ”konservativne” Christian Democratic Union, ki je član od EPP in od International Democracy Union. Kot tudi strankina fundacija Konrad-Adenauer-Stiftung je vodilni nemški financer ”liberalne CIA” in tesen Rockefellerjev in Sorosov zaveznik. CDU je v glavnem koalicijski partner s ”konservativno” stranko CSU iz evropske parlamentarne skupine EPP, ki je nemško-evropski center radikalne pro-migracijske politike v tesni navezi z Rockefellerjevim, Sorosovim in Wallenbergovim omrežjem. Drugi uradni ključni protagonist amsterdamske pogodbe Jacques Chirac je ustanovitelj stranke Rassemblement pour la République, ki je v tistem obdobju prav tako članica od EPP in od International Democracy Union.

Posamezniki, ki so že pred podpisom amsterdamske pogodbe udeleženci zasedanj skupine Bilderberg so francoski minister Hubert Vedrine, grški miniter Theodoros Pangalos, Belgijec Hans van Mierlo in Wolfgang Schüssel. Med tistimi, ki so udeleženci zasedanja skupine Bilderberg po podpisu pogodbe pa je samo Hubert Vedrine.

Kot je značilno za to omrežje, se praviloma prava kariera posameznika v super elitnem omrežju nevladnih organizacij začne po končanju ministrskih funkcij. Tukaj je to še posebno pomembno, ker gre za organizacije, ki so v ozadju Evrope unije in zveze NATO. Posamezniki, ki se povzpenjo najvišje po tej lestvci super elite so Tarja Halonen, Wolfgang Schüssel, Abel Matutes, Hans van Mierlo, Hubert Verdine, Lena Hjelm-Wallen, Jaime Gama, Klaus Kinkel in Eric Derycke.

Posameznika, ki sta udeleženca od Munich Security Conference – Klaus Kinkel in Hubert Verdine.
Posameznika, ki postaneta člana Sorosovega European Council on Foreign Relations – Portugalec Jamie Gama in Wolfgang Schüssel.
Posameznik, ki postane član Sorosove International Crisis Group – Lena Hjelm-Wallen
Posameznika, ki sta povezana s pro-migrantsko Bertelsmann Stiftung – Wolfgang Schüssel in Klaus Kinkel.
Posameznik, ki postane član Rockefellerjeve Trilateral Commission – Abel Matutes.
Posamezniki, ki postanejo člani Rockefellerjevega Club of Rome – Tarja Halonen.
Posameznika, ki sta povezana z World Economic Forum – Wolfgang Schüssel in Tarja Halonen.
Posamezniki, ki postanejo člani evropskih vej od Aspen Institute – Jaime Gama, Hubert Verdine, Tarja Halonen in Eric Derycke.
Posameznica, ki postane članica od Club of Madrid (Milan Kučan; Danilo Türk) – Tarja Halonen.
Posamezniki, ki so udeleženci od Convention on the Future of Europe (2002 – 2003) – Niels Helveg Petersen, Lamberto Dini, Hans van Mierlo.
Posameznik, ki je povezan z Rockefellerjevim in Sorosovim Paris Peace Forum – Hubert Verdine.

Govor vodilne Rockefellerjeve pro-migrantske agentke Sadako Ogata iz Trilateral Commission in UNHCR, 20.5.1999, slabe tri tedne po podpisu Treaty of Amsterdam, na Colloquium on “The Global Refugee Crisis – A Challenge for the 21st Century v Bruslju, kjer se jasno vidi, da je v globokem ozadju propagande (in kreacije) množičnih migracij v EU Trilateral Commission –

Thank you, Count [Otto] Lambsdorff [član Trilateral Commission] – through you, I would also like to thank all European members of my Informal Advisory Group for proposing this event, and supporting Giles Merritt [so-ustanovitelj pro-migrantskih Friends of Europe, katerega upravitelja sta Tanja Fajon in Alojz Peterle; Luka Mesec pa je Fellow] and Forum Europe, the organizers, in making it a reality. My sincere thanks to the Government of Belgium, for hosting the event in the heart of Europe. I would also like to thank those who co-financed it with UNHCR, especially some members of the European group of the Trilateral Commission, that you chair, Count Lambsdorff. And last but not least, I wish to warmly thank the European Commission – Commissioners [Ema] Bonino [vodilna Sorosova agentka] and [Anita] Gradin in particular – for their support. Let me say how especially glad I am that ECHO accepted to co-sponsor the event. The cooperation between ECHO and UNHCR has become essential in addressing refugee situations around the world. It is important that if we talk about the “global refugee crisis” from a European perspective, as we shall do today, our two Offices be here together. … I am also glad that we are reflecting on refugees from a European perspective. Europe has essential responsibilities in this area. Europe is where the ideals, in the name of which we strive to protect refugees, were born, and where they grew and developed. Europe is the cradle of human rights, of humanitarian law, and of refugee law. Europe hosts some 2.7 million refugees, plus over three million other people of concern to my Office. At the same time it has historical responsibilities in helping protect and assist another 15 million people of concern to UNHCR on other continents, including a substantial number of internally displaced persons. As Kosovo has abundantly shown, the refugee issue is very central to European history, now as it has been throughout this century. … The entry into force of the Amsterdam Treaty has given new impetus to the harmonization of asylum legislation and policies in the European Union. I wish to commend the European Commission, Anita Gradin [iz Wallenbergove radikalne pro-migrantske Socialdemokratske stranke] in particular, for their key role in this respect. … Second, fight xenophobia. It is often said that developed societies, especially in Europe, are undergoing “identity crises”. In this situation, people’s fears of being threatened can easily be manipulated, and turned into hostile feelings towards “intruders”: foreign workers, immigrants and refugees. I believe that xenophobia, the “fear of foreigners”, is one of the most dangerous trends in modern society, and one that has to be countered by governments and civil society most vigorously. … Fourth, support multilateral humanitarian aid. This is linked to my previous point. Aid – European aid in particular – is usually provided readily, and generously. I am worried, however, by a trend which I consider dangerous towards the “nationalisation” of assistance. Governments speak about “their own” NGOs, and tend to fund them exclusively. The Kosovo crisis has also seen some governments intervene directly. I maintain the conviction – which the Red Cross movement has done so much to promote – that humanitarian assistance must remain as apolitical, civilian and neutral as possible, especially in situations of conflict. Supporting multilateral actors improves the coordination of relief programmes. … By creating ECHO [Europan Community Humanitarian Office] and by substantially increasing its share of emergency assistance in the last few years, the European Union has become – and very remarkably so – an indispensable actor on the humanitarian scene.⁸⁴

Eno leto pred tem dogodkom, Sadako Ogata prejme nagrado ob 25. letnici ustanovitvi Trilateral Commisison David Rockefeller International Leadership Award, ki si jo deli s ključnim so-ustanoviteljem Trilateral Commission in financerjem radikalnih muslimanov oz. Talibanov Zbigniewom Brzezinskim in vodilnim Rockefellerjevim bankirjem iz Goldman Sachs in pro-migrantski agentom Petrom Sutherlandom, ki kmalu za tem postane predsedujoči evropski skupini komisije in UN Special Representative for International Migration. Ogata ob prejemu nagrade izjavi –

I am pleased to celebrate with you such an important anniversary and it is a great honour for me to receive the David Rockefeller International Leadership Award. I am very proud to share it with Zbigniew Brzezinski and Peter Sutherland, not only for myself, but also on behalf of the millions of refugees and other people UNHCR cares for, and works with. The 1973 Tokyo Statement of Purposes of the Trilateral Commission, declared that growing international interdependence, “requires new and more intensive forms of international cooperation to realize its benefits and to counteract economic and political nationalism”. This tenet of the Trilateral’s philosophy is of great significance to me: as United Nations High Commissioner for Refugees … Underpinning the Trilateral’s original vision was what I would define an “internationalist” approach. It wished to promote the values of advanced industrialized democracies. … This has been a successful quarter of a century for the Trilateral Commission. Much of this success, I must say here – and I know I am speaking for all of you – is owed to David Rockefeller. Allow me to pay him a very special, personal tribute. It is most appropriate that the International Leadership Awards are being given in his name. David Rockefeller’s leadership has been crucial in making the Trilateral play a meaningful role in the world. And David Rockefeller’s strong vision of society and of the future, and his profound sense of caring for others, have been the crucial elements of his leadership. He has taught us that no true leader can fail to possess these qualities: a sense of vision, a sense of caring. … Working with refugees and other displaced people places us in a crucial vantage point from which to observe the trends in internationalism. We deal with global problems, that demand international commitment to be resolved. And we are very concerned. True, there is still widespread support for the cause of refugees, particularly in immigration-based societies, such as in North America; and my Office continues to benefit from substantial political, moral and financial support from the [Trilateral and Bilderberg] United States, Japan and some European countries, especially the Nordics. But – except when large, visible humanitarian emergencies compel governments to allocate resources – the overall trend is towards a decline in support to humanitarian work. We have had enormous difficulties this year in raising the voluntary contributions necessary to carry out our basic activities. The contributions of many key donors, especially in Europe, have been sharply reduced. … Politicians are responsible not to turn ownership into defensiveness, and eventually exclusion. Exclusion negates democracy. Democracy is profoundly incomplete if it is not inclusive of all members of society, including of course the poorer strata, but also the “foreigners” – minorities, migrants and refugees in particular.⁸⁵

Ključno ozadje nastajanje Treaty of Amsterdam

Avtorji Treaty of Amsterdam

Carlos Westendorp
Jean-Claude Piris
Giorgio Maganza
Michel Petite

Podpisniki pogodbe

Erik Derycke
Niels Helveg Petersen
Tarja Halonen
Hubert Védrine
Theodoros Pangalos

Ray Burke
Lamberto Dini
Jacques Poos
Hans van Mierlo
Jaime Gama

Abel Matutes
Doug Henderson
Lena Hjelm-Wallén
Klaus Kinkel
Wolfgang Schüssel

Ključno ozadje nastajanje Treaty of Amsterdam

Helmut Köhl

– nemški kancler v obdobju od 1982 – 1998 iz ”konservativne” pro-globalistične Christian Democratic Union (CDU).

Vodja od CDU, 1973 – 1998.
Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1980, 1982, 1988.
Nemški kancler, 1982 – 1998.
- Njegov namesnik je izjemno vplivni predstavnik globokega ozadja nemške politike Hans-Dietrich Genscher iz stranke FDP, ki je direktno povezana z ustanovitvijo Trilateral Commission.
- Genscherjev izredno tesen prijatelj je vodilni Rockefellerjev in Kissingerjev zaveznik James Baker III, ki je od leta 1978 član od Council on Foreign Relations in član uprav številnih vodilnih nevladnih organizacij liberalnega establišmenta.
- Ključni podpornik preko FDP za vzpon Helmuta Köhla leta 1982.
- Genscher je leta 1992 podpisnik Maastrichtske pogodbe.
- Genscher je v ozadju izpustitve vodilnega ruskega skorumpiranega oligarha Mikhaila Khodorkovskyega, ki je izredno tedno povezan s Sorosom.
Ustanovni član od International Democratic Union (George H. W. Bush; Jacques Chirac; Margaret Thatcher; Franz-Josef Strauss; Tatsuo Tanaka; Vaclav Klaus; Jose Maria Aznar; David Cameron; Tony Abbott; Janez Janša), 1983 – .
Udeleženec od World Economic Forum, 1985, 1990, 1994, 1995, 1998.
Dobitnik nagrade Coudenhove-Kalergi-Europapreis – European Society Coudenhove-Kalergi (Nikolaus von Liechtenstein; Karl von Habsburg; španski kralj Juan Carlos I; Helmut Köhl; Alois Mock; Mikulas Dzurinda; Angela Merkel; Herman von Rompuy; Jean-Claude Juncker; Veira Vike-Freiberga; Emil Constantinescu; Laris Gaiser – SLS; Pavo Barišič), 1990.
- Coudenhove-Kalergi dobi s pomočjo Council on Foreign Relations leta 1940 položaj na New York
  University, preko katerega med ameriško elito promovira idejo Evropske federacije, s katero bi se ustanovile United States of Europe. Ključen za to propagando je tudi njegov dostop do New York Times in New York Herald Tribune. Poleg Coudenhove-Kalergija pa je istočasno v New Yorku tudi super elitni pan-evropski Jeano Monnet, ki postane kasneje tesno povezn tudi z Le Cercle, čeprav je del liberalnega establišmenta. Monnet posatne predsednik (1952 – 1955) predhodnice Evropske unije The European Coal and Steel Community in leta 1955 postame še ustanovitelj od Action Committee for the United States of Europe. Monnet je izredno tesno povezan z obveščevalnim mentorjem Davida Rockefellerja Allenom Dullesom, ki je kot direktor Cije tudi vodilni financer evropske integracije in skrivnih operacij (Operation Gladio). Vso to dogajanje pa je vse od leta 1954 ključno povezano s skupino Bilderberg, od leta 1973 pa še s Trilateral Commission.
- In 1940, Coudenhove-Kalergi obtained a position at New York University through the CFR, by which he promoted the idea of a European Federation in America. This helped establish the idea of a United States of Europe among elites in America through articles in the New York Times and the New York Herald Tribune. Salter and Monnet also came together after the outbreak of the War. Monnet was busy arranging contracts for war supplies from America. After 1947, the US Central Intelligence Agency began to operate behind the scenes. … In the United States, Monnet was able to significantly influence US policy toward Europe. For Monnet, the solution to the “European Problem” was to prevent states from being “reconstituted” on the basis of national sovereignty. The key industries would be united and larger markets would function as a “single economic unit.” Monnet met Dean Acheson [CFR, 1948 – ] and Paul-Henri Spaak in Washington in 1941, key figures in the events after the end of the war. … After 1947, the US Central Intelligence Agency began to operate behind the scenes. Josef Retinger [agent super elite za ustanavljanje Bilderbergov] and Duncan Sandys, Churchill’s sonin-law, went to the US to campaign for European Unity. Two of the key figures in Washington were William J. Donovan [CFR, 1932 – ], the founder of the CIA in 1947, and Allen Dulles [CFR, 1927 – ], the head of the CIA under President Dwight Eisenhower [CFR, 1949 – ]. John Foster Dulles [CFR, 1921 – ], the brother of Allen, was the US Secretary of State. The Dulles brothers had joined with Coudenhove-Kalergi to set up the “Committee for a Free and United Europe.” This resulted in a new organization called “The American Committee on United Europe” (ACUE), which was, in fact, a CIA front organization. It served as a conduit for CIA funds through the Ford Foundation and Rockefeller Institute. The US State Department [voden s strani CFR] was pushing strongly for a united Europe. In an operation which was to become standard operating procedure, CIA money was funneled to individuals, organizations working for European integration, supportive politicians, Paul-Henri Spaak, supportive trade unions, and British magazines. Among the British publications reportedly receiving CIA money were The Economist and Encounter.⁸⁶
- To vatikansko-panevropsko omrežje je tesno povezano z evropsko-Cijinim ultra-konservativnim omrežjem, ki je v ozadju skrivne zasebne obveščevalne skupine Le Cerle, katerega ključna predstavnika sta super elitna Otto von Habsburg in Jean Violet.
- Richard von Coudenhove-Kalergi je bil vodilni evropski prostozidar in bil 49 let ustanovni predsednik od Paneuropean Union (Otto von Habsburg; Konrad Adenauer; Charles de Gaulle; Valery Giscard d’Estaing; Georges Pompidou; Franz Josef Strauß; Redbot de Habsburg-Lorraine; Pavo Barišič).
Udeleženec konferenc od Bergdorf Round Table – Körber Stiftung (Richard von Weizsäcker).
Član od Atlantik-Brücke (Max Warburg; John J. McCloy; Nelson Rockefeller; Henry Kissinger; George H. W. Bush; Karl-Theodor zu Guttenberg; Richard von Weizsäcker; Friedrich Merz; Wolfgang Inschinger; Count Otto Lambsdorff; Count Alexander Lambsforff).
Govorec na letnem zasedanju Trilateral Commission v Berlinu, 1998.
Član mednarodne guvernerske uprave od Peres Center for Peace, cca. konec 1990ih – .
Član mednarodne svetovalne uprave od Swiss Credit Suisse, – 2000.
Častni predsedujoči od EastWest Institute.
Član od Club de Madrid (Milan Kučan; Danilo Türk).
Član od Paley Media Council (Henry Kissinger; James Baker III; Robert M. Gates; Tony Blair; Michael Bloomberg; Barry Diller; Jacques Chirac; Rupert Murdoch).
Častni član od German Council on Foreign Relations, vsaj od 2011 – .

Jacques Chirac

– francoski predsednik v obdobju od 1995 – 2007 iz stranke Rally for the Republic (RFR).

Francoski minister za kmetijstvo, 1972 – 1974.
Francoski minister za notranje zadeve, 1974.
Ustanovni predsednik konservativne stranke Rally for the Republic, 1976 – 1994.
Njegov tesen prijatelj je vodilni francosko romunski pan-evropski prostozidar in general Bartolomeu Constantin Săvoiu.
- Član prostozidarske Velike lože Francije, 1976 – .
- Član centralnega komiteja Chiracove stranke RPR.
- Dobitnik viteške nagrade National Order of Merit, ki mu jo podeli francoski predsednik in prostozidar Francois Mitterand, 1990.
- Za svojo pan-evropsko kampanjo dobi Medal of European Merit s strani luksemburškega ministra za pravosodje in sedanjega premierja Luca Friedena (član od Trilateral Commission, 2015 – ), 1999.
- S strani Licioja Gellija uradni duhovni naslednik NATO/Cijine pro-teroristične prostozidarske lože P2.
- Ustanovitelj romunske lože P3 v Rimu, 2019.
Župan Pariza, 1977 – 1995.
- Njegov svetovalec je super elitni Jean Violet.
  - Član sinarhističnega (prostozidarskega) pro-kapitalističnega/monopolističnega omrežja v Franciji pred in med drugo svetovno vojno Le Mouvement Synarchique d’Empire, ki se je zavzemalo za uničenje konkurence in za vzpostavitev tehnokracije.
    - To omrežje je tesno povezano s skrivno teroristično organizacijo tehnokratov Cagoule (CSAR), katere član je tudi Violet, je pripravljalo revolucijo v Franciji.
  - Tesno povezan z Richardom von Coundenhove-Kalergijem in Ottom von Habsburgom.
  - So-ustanovitelj skrivne ultra-konservativne zasebne obveščevalne skupine Le Cercle (del vatikanskega-pan-evropskega (prostozidarskega) omrežja), 1952 – .
  - Član vplivne vatikanske pro-fašistične/pro-Cijine organizacije Opus Dei (član tudi vodilni Rockefellerjev pro-migrantski agent Peter Sutherland iz Trilateral Commission).
  - Udeleženec od Charlemagne Dinners (Otto von Habsburg; Brian Crozier – 6I; Leo Tindemans; Alfredo Sanchez-Bella; Kai-Uwe von Kessel; Giulio Andreotti), 1960a – .
  - Član od Academie Europeene des Sciences Politique (Baron de Bonvoisin; Paul vonden Boeynants; Carlo Pesenti; Alfredo Sanchez-Bella; Otto von Habsburg; Elia Giancarlo Valori – P2), cca. 1969 – .
- Njegov namesnik in glavni finančni direktor (1983 – 1995) je bil Alain Juppe.
  - Izobražen preko International Visitor Leadership Program (Nelson Rockefeller) – U.S. State Department, 1978.
  - Izobražen preko Georgetown Leadership Seminar (del Cijinega omrežja, ki ima svoj izvor v Kissingerjevih Harvard International Seminar) – Georgetown University, 1983.
  - Francoski zunanji minister, 1993 – 1995, 2011 – 2012.
  - Francoski premier, 1995 – 1997.
  - Župan Bordeauxja, 2006 – .
  - Član od Club de Madrid (Milan Kučan; Danilo Türk).
  - Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 2015
  - Udeleženec od Le Cercle, 2016.
- Njegova varnostna pomočnica je Monique Garnier-Lançon.
  - Tesno povezana s Cijinim uktra-konservativnim omrežjem ”konservativne CIA” preko American Security Council in skupine Le Cercle.
  - Članica od Europaeisches Institut fuer Sicherheitsfragen (Otto von Habsburg; Leo Tindemans; Kai-Uwe von Kassel; Nicholas de Kerchove).
Udeleženec zasedanja skrivne zasebne ultrakonservativne obveščevalne skupine Le Cercle (ozadje ”konservativne CIA”), 1980.
Ustanovni član od International Democratic Union (George H. W. Bush; Helmut Köhl; Margaret Thatcher; Franz-Josef Strauss; Tatsuo Tanaka; Vaclav Klaus; Jose Maria Aznar; David Cameron; Tony Abbott; Janez Janša), 1983 – .
Francoski premier, 1986 – 1988.
Udeleženec od World Economic Forum, 2005.
Član od Paley Media Council (Henry Kissinger; James Baker III; Robert M. Gates; Tony Blair; Michael Bloomberg; Barry Diller; Helmut Köhl; Rupert Murdoch).
Leta 2011 je obsojen na dvo letno pogojno kazen zaradi zlorabe javnih financ.

Jacques Santer

– predsednik Evropske komisije, 1995 – marec 1999. S položaja odstopi zaradi obrožb o korupciji, prevar, nepotizma njegovih evropskih komisarjev – uradno predvsem s strani Édith Cresson in Manuela Marína. To se zgodi samo dva meseca pred podpisom Treaty of Amsterdam.

Izobražen preko International Visitor Leadership Program (Nelson Rockefeller) – U.S. State Department, 1973.
Član Evropskega parlamenta, 1975 – 1979; pod-predsednik Evropskega parlamenta, 1975 – 1977.
Član luksemburške Christian Social People’s Party (CSV), ki je vodilna stranka v luksemburškem parlamentu v obdobju od 1979 – 2013.
Luksemburški minister za finance, 1979 – 1989.
Luksemburški premier, 1984 – 1995.
Predsedujoči od European People’s Party (EPP), 1987 – 1990.
Luksemburški minister za medije in kulturo, 1989 – cca. 1994/1995.
Guverner od European Bank for Reconstruction and Development (EBRD), 1991 to 1994.
Udeleženec od World Economic Forum, 1995.
Udeleženec ustanovitve od Corporate Stability and Responsibility Europe, 1995.
Udeleženec konference od European Institute, 1999.
Član od Trilateral Commission, vsaj od 2001 – 2011.
Član upravnega odbora od RTL Group SA (Onno Ruding – Bilderberg; Martin Taylor – Bilderberg; James Singh – ERTI).
Častni član od SME Europe (uradna pro-poslovna organizacija od European’s People Party), 2013 – .
Član častne uprave od Wilfred Martens Centre for European Studies (Žiga Turk).

Sadako Ogata

– imenovana United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR), 1991 – 2000.

Njen pradedek je bil japonski premier Tsuyoshi Inukai.
Čeprav Japonka, prihaja Ogata iz Rimo-katoliškega / jezuitskega omrežja.
Študira kot Rotary Foundation Fellow – Rotary International, 1951.
Med študijem na University of California živi v International House Berkely (ustanovni financer John D. Rockefeller, Jr. ).
Magistrirala iz mednarodnih odnosov na Georgetown University (del Cijinega in Pentagonovega omrežja).
Predsedujoča izvršni upravi od UNICEF, 1978–79.
Predstavnica Japonske pri United Nations Commission on Human Rights, 1982 – 1985.
Članica Rockefellerjeve Trilateral Commission, 1984 – .
- Dobitnica nagrade David Rockefeller International Leadership Award – Trilateral Commission, 1998.
Profesorica na jezuitski Sophia University, 1980 – ; direktorica od Institute of International Relations – Sophia University, 1987 – 1988; dekanica od Faculty of Foreign Studies – Sophia University, 1989 – 1991.
Neodvisna strokovnjakinja od United Nations Commission on Human Rights, 1990.
Udeleženka od World Economic Forum, 1993, 1998, 1999, 2004, 2007 – 2011, 2013, 2014.
Ustanoviteljica in vodja očitno pro-migrantske Informal Advisory Group (koordinator Paul Révay – Trilateral Commission; Friends of Europe) – UNHCR, cca. 1994 – .
Avtorica od The United Nations: The Next Fifty Years (so-financer je Cijin International Relations Institute), 1996.
Kot pro-globalistična pro-migrantska vodja UNHCR je dobitnica nagrade Ramon Magsaysay Award Foundation – Rockefeller Brothers Fund, 1997.
Udeleženka zasebnega italijansko-ameriškega srečanja Council for the United States and Italiy (David Rockefeller; Gianni Agnelli; James Baker III; Henry Kissinger; Zbigniew Brzezinski; Mario Draghi; Mario Monti; Joschka Fischer; Alan Greenspan; Helmut Schmidt; George Soros; Simone Veil; Paul Volcker; Joe Biden; Sergio Marchionne; Umberto Eco).⁸⁷https://consiusa.org/en/interviews/agnelli-rockefeller-eco-by-cesare-merlini2/
- So-ustanovitelja odbora sta ključni Bilderberger in ustanovitelj Trilateral Commission David Rockefeller in vodilni Bilderberger Gianni Agnelli, ki postaneta tudi ustanovna častna predsedujoča.
Udeleženka od Meeting Program – Council on Foreign Relations, 1997-1998.
Članica svetovalega odbora od Carnegie Commission on Preventing Deadly Conflict (David A. Hamburg; Cyrus R. Vance; Gro Harlem Brundtland; Gareth Evans; John C. Whitehead; Arne Olav Brundtland; Morton Abramowitz; Graham Allison; Harold Brown – CSIS; McGeorge Bundy; Jimmy Carter; Sidney D. Drell; Lawrence Eagleburger; Leslie H. Gelb; Andrew Goodpaster; Mikhail S. Gorbachev; Lee H. Hamilton; Theodore Hesburgh; Michael Howard – IISS; Nancy Landon Kassebaum Baker; Sol M. Linowitz; Richard Lugar; Javier Pérez de Cuéllar; Condoleezza Rice; Elliot L. Richardson; George Shultz; Richard Solomon; James Gustave Speth; Desmond Tutu; Elie Wiesel) – Carnegie Corporation of New York, vsaj od 1998 – .
Imenovana Scholar in Residence pri Rockefellerjevi Ford Foundation (vodilni financer ”liberalne CIA” in migracij), 2001 – 2003.
Dobitnics nagrade J. William Fulbright Prize for International Understanding (Nelson Mandela (1993), Jimmy Carter (1994), Franz Vranitzky ( 1995), Vaclav Havel ( 1997), Mary Robinson ( 1999), Martti
Ahtisaari (2000), Kofi Annan (2001), Fernando Cardoso (2003), Colin Powell (2004), Bill Clinton (2005), Desmond Tutu (2008), Bill & Melinda Gates (2010), Médecins Sans Frontières (2012), Hans Blix (2013), Richard Lugar (2016), Angela Merkel (2018), Bono (2021), Dr. Fauci (2022), Matt Damon (2024)) – Fulbright Association, 2002.
- Financer nagrade je The Coca-Cola Company, ki spada v omrežje Trilateral Commission.
Predsednica od Japan International Cooperation Agency (JICA), 2003 – 2012.
Članica od Commission on Human Security (Peter Sutherland – TC; Donna Shalala; Lincoln C. Chen – Rockefeller Foundation; Bronislaw Geremek; Carl Tham – Olaf Palme Centre; Paul Revay – TC), vsaj od 2003 – .
Predsedujoča svetovalni upravi od Advisory Board on Human Security (ABHS), 2004 – 2010; častna predsedujoča, 2010 – .
Članica mednarodne svetovalne skupine Managing Global Insecurity (Madeleine Albright; Richard Armitage; Samuel Berger; Sylvia Mathews Burwell – Gates Foundation; Chester A. Crocker; Lawrence Eagleburger; William Perry; Thomas Pickering; John Podesta; Brent Scowcroft; Abraham Sofaer; Strobe Talbott; Timothy Wirth; James D. Wolfensohn; Fernando Henrique Cardoso; Ashraf Ghani; Wolfgang Ischinger; Igor Ivanov; Javier Solana) Project – Brookings Institute / Center on International Cooperation – New York University / Center for International Security and Cooperation at Stanford University, vsaj od 2008 – .
- Financerji projekta so vodilni financerji in propagandisti množičnih migracij – Bertelsmann Stiftung, Rockefeller Brothers Fund,William and Flora Hewlett Foundation, John D. and Catherine T. MacArthur Foundation in UN Foundation.⁸⁸
Članica globalne uprave od Council on Foreign Relations.
Svetovalka izvršnemu komiteju od Japan Model United Nations (JMUN).
Njen mož je bil japonski bankir Shijuro Ogata.
- Študiral kot Fulbright Scholar na Fletcher School of Law and Diplomacy (rekrutni center za Cijine agente) – Tufts University.
- Skupaj z vodilnim Rockefellerjevim bankirjem Paulom Volckerjem so-predsedujoči od Financing an Effective United Nations, Report of an Independent Advisory Group on UN Financing (financer Ford Foundation), 1993.
- Pod-predsedujoči pacifiški skupini pri Trilateral Commission, vsaj od 2005 – .
- Emerit član Rockefellerjeve Group of Thirty (Paul Volcker; Jacob A. Frenkel; Mark J. Carney; Mario Draghi; Martin Feldstein; Stanley Fischer; Lawrence Summers; Jean-Claude Trichet; Lord Adair Turner; William R. Rhodes; Marina v. N. Whitman; Richard Debs), vsaj od 2011 – .

Avtorji Treaty of Amsterdam

Carlos Westendorp

– predsedujoči od Reflection Group – Amesterdam Treaty, 1995 – 1997.

Osrednja figura v ozadju španske in evropske zunanje politike.
Prvi španski stalni ambasadorski predstavnik pri European Communities, 1986 – 1989.
Španski državni sekretar za Evropsko unijo, 1991 – 1995.
Španski minister za zunanje zadeve, 1995 – 1996.
Imenovan High Representative for Bosnia and Herzegovina (na položaju zamenja vodilnega Wallenbergovega agenta Carla Bildta), 1997 – 1999.
Član Evropskega parlamenta iz levičarske PSOE, 1999 – 2003.
- Predsedujoči od Committee on Industry, Trade, Energy and Research, 1999 – 2003.
So-ustanovitelj in izvršni pod-predsednik od Toledo Center for Peace (Emma Bonino – ECFR; Bernard Kouchner; Pierre Schori), 2004 – .
- Partnerske organizacije – Carter Center; Center for Humanitarian Dialogue; Crisis Management Initiative; Friedrich Ebert Stiftung; London School of Economics.⁸⁹
Španski ambasador v ZDA, 2004 – 2008.
Generalni sekretar od Club de Madrid (Milan Kučan; Danilo Türk), 2010 – .
Vodilni svetovalec nekdanjega španskega premierja Felipeja Gonzáleza, kot predsedujočega od Reflection Group, ki jo ustanovijo vodje držav EU za reševanje izzivov v obdobju od 2020 – 2030.

Jean-Claude Piris

– član od Reflection Group – Amesterdam Treaty, 1995 – 1997.

Diplomat in svetovalec francoske misije pri OZN v New Yorku, 1979–1983.
Pravni direktor od OECD, 1985 – 1988.
Generalni direktor pravne službe pri EU Council, 1988 – 2010.
Sodeloval pri ustvarjanju Treaty of Maastricht (1993); Treaty of Nice (2003) in Treaty of Lisbon (2009)
Pravni svetovalec od European Council in od EU Council of Ministers.
Član strateškega odbora od European Policy Centre (Joaquin Almunia; Herman von Rompuy; Lionel Barber; Anthony L. Gardner; Arancha González Laya – ECFR; Jean-Claude Juncker; Lord Kerr of Kinlochard; Federica Mogherini – ICG; Jana Puglierin – ECFR; Janez Potočnik; Maria João Rodrigues; Daniela Schwarzer – Bertelsmann Stiftung; Constanze Stelzenmüller; Nathalie Tocci – ECFR; Jordi Vaquer – Open Society Foundations).
Član od Comité Scientifique pri Fondation Schuman.
Član svetovalne uprave od Centre for European Reform (Joaquín Almunia; Wolfgang Ischinger – ECFR; Pascal Lamy – ECFR; Mario Monti – TC; Stephen Peel – TC; Lord Robertson; Kori Schake; Constanze Stelzenmüller; Nathalie Tocci – ECFR; Lord Turner ).
Imenovan Emile Noël Fellow od Jean Monnet Center for International and Regional Law & Justice, 2010 – 2011.

Giorgio Maganza

– član od Reflection Group – Amesterdam Treaty, 1995 – 1997.

Direktor pravne službe pri Council of the EU.
Direktor za institucionalne zadeve pri Council of the EU.
Nima posebnih povezav na višjem nivoju.

Michel Petite

– član od Reflection Group – Amesterdam Treaty, 1995 – 1997.

Član kabineta Evropskega komisarja Lorda Cockfielda, 1985 – .
Pravni svetovalec predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa, 1991 – 1995.
- Francoski minister za finance, 1981 – 1984.
- Predsednik Evropske komisije, 1985 – 1995.
- Tesno povezan z European Round Table of Industrialists (del skupine Bilderberg).
- Udeleženec od World Economic Forum, 1986, 1989.
- Ustanovitelj in predsednik od Jacques Delors Institute / Notre Europe (Etienne Davignon; Karel von Miert; Pascal Lamy; Javier Solana; Antoinette Spaak; Barbara Spinelli), 1996 – .
- Član guvernerske uprave od Peres Center for Peace (Milan Kučan), 1990a – .
- Direktor od European Institute, vsaj od 1999 – .
- Časni član od Institut Aspen France – Aspen Institute.
- Član Rockefellerjevega Club of Rome.
- Podpornik od Spinelli Group, 2010 – .
- Član od Council on the Future of Europe – Berggruen Institute of Governance, 2011 – .
Gostujoči profesor na Harvard University, 1997 – 1998.
Glavni svetovalec in vodja kabineta predsednika Evropske komisije Romana Prodija, 1999 – 2001.
- Izobražen preko International Visitor Leadership Program (Nelson Rockefeller) – U.S. State Department, 1979.
- Udeleženec in član nadzornega komiteja zasedanj skupine Bilderberg, 1980 – 1982, 1987, 1990, 2009.
- Član mednarodne svetovalne uprave od Goldman Sachs, 1990 – 1993.
- Govorec pri European Banking Congress, 1990, 1998, 2000, 2002.
- Italijanski premier, 1996 – 1998, 2006 – 2008.
- Udeleženec od World Economic Forum, 1999.
- Predsednik Evropske komisije, 1999 – 2004.
- Tesno povezan z European Round Table of Industrialists.
- Predsednik itallijanske Demokrastke stranke, 2007 – 2008.
- Član od Council on the Future of Europe – Berggruen Institute of Governance, 2011 – .
- Član Sorosovega European Council on Foreign Relations, vsaj od 2014 – .
- Član od Club de Madrid (Milan Kučan; Danilo T’urk).
- Član od Aspen Institute Italia – Aspen Institute.
Generalni direktor oddleka za pravno službo pri European Commission, 2001 – 2007.
Dela za vodilno multinacionalno pravno in lobistično podjetje Clifford Chance (med drugim zastopnik za tobačno industrijo – Philip Morris in Swedish Match), 2008 – .
Sporni član ”etnične komisije” in svetovalec predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, cca. 2008 – 2014.
- V začetku kariere v 1970ih ”pro-komunistični” aktivist, katerega vzpon je očitno tesno povezan s Cijo.
- Študira na Edmund A. Walsh School of Foreign Service (Henry Kissinger; Madeleine Albright; George Tenet – CIA; Lev Dobriansky) na Georgetown University (del Cijinega in Pentagonovega omrežja), 1987.
- Imenovan Young Global Leader for Tomorrow od World Economic Forum, 1993.
- Udeleženec in član nadzornega komiteja zasedanj skupine Bilderberg, 1994, 2003, 2005, 2013, 2015 – 2019, 2022 – 2026.
- Izobražen preko Georgetown Leadership Seminar (Alain Juppe – 1983; Jens Stoltenberg – 1988; Antonis Samaras – 1988; Gijs de Vries – 1993; Michael Hayden – 1999; Henrique Capriles Radonski – 2002; Helle Thorning-Schmidt – 2002), ki se izvaja na Institute for the Study of Diplomacy (Zbigniew Brzezinski, Madeleine Albright, Henry Kissinger, Peter F. Krogh) – Georgetown University, 1998.
  - Seminar izvira iz Kissingerjevega Harvard International Seminar, ki je bil financiran s strani CIA.
- Predsednik portugalske Social-demokratske stranke, 1999 – 2004.
- Portugalski premier, 2002 – 2004.
- Udeleženec od World Economic Forum, 2005, 2008, 2009, 2014, 2016.
- Govorec pri zasedanju Trilateral Commission, 2007.
- Dobitnik nagrade Transatlantic Leadership Award – European Institute, 2007.
Član številnih seminarjev od Salzburg Global Seminar.

Podpisniki Amsterdam Treaty

Erik Derycke

– belgijski zunanji minister (1995 – 1999) iz flamske social-demokratske stranke Vooruit.

Poslanec belgijskega parlamenta, 1984 – 2001.
Belgijski državni sekretar za razvojno sodelovanje, 1991 – 1995.
Udeleženec zasedanja od Bretton Woods – 50th Annivarsery Conference of the Bretton Woods Institutions (Franklin A. Thomas – Ford Foundation; C. Fred Bergsten – CFR; Michael Shuman – Institute for Policy Studies; Peter C. Goldmark – Rockefeller Foundation; . Sir Laurence Martin – RIIA; Jonathan Lash – World Resources Institute; Richard Debs – Morgan Stanley; Yusuke Kashiwagi – TC; Etienne Davignon – BB; Henry H. Fowler; Michel Frangois-Poncet – BNP Paribas; Graf Otto Lambsdorff; Shijuro Ogata – TC; Henry Owen – CFR; Karl Otto Pöhl; William R. Rhodes; Felix G. Rohatyn – TC; George P. Shultz – CFR; Ellen Johnson Sirleaf; Maurice Strong; John C. Whitehead; Robert d’Arcy Shaw – Aga Khan Foundation; Pierre Galland – Oxfam; Peter Sutherland – TC; James Gustave Speth; Sadako Ogata – UNHCR; Jacques Delors – European Commission; Jan Pronk; Bruce K. MacLaury – Brookings Institution; Morton I. Abramowitz – Carnegie Endowment for International Peace; Mari Pangestu – CSIS) – Bretton Woods Commission / Committee, 1994.⁹⁰
Častni sodnik na belgijskem ustavnem sodišču, 2001 – .
Imenovan Fellow od Free University.
Vodja belgijske delegacije pri Council of Europe.
Član omrežja od Crisis Action (Madeline Albright – CFR; Morton Abramowitz – TC/CFR; Lloyd Axworthy; grafitar Banksy; Samuel Berger – CFR; Sir Richard Branson; Hans van den Broek; Gro Harlem Brundtland; Jan Egeland; Peter Gabriel; Kristalina Georgieva – ECFR; Richard J Goldstone; Billy Graham; Sir John Holmes; Mo Ibrahim – CFR; Aryeh Neier; Sadako Ogata – TC;
Ana de Palacio – ECFR; Niels Helveg Petersen; Thomas Pickering – CFR; Susan Rice – CFR; Sir Malcolm Rifkind; Jaap de Hoop Scheffer – ECFR; Javier Solana – ECFR; George Soros – CFR/ECFR; Desmond Tutu; Miloš Zeman), vsaj od 2013 – .
- Financerji leta 2013 – Rockefeller Brothers Fund; Open Society Foundations; Ford Foundation; Humanity United [Pierre Omidyar]; [John D. & Catherine T.] MacArthur Foundation; Oak Foundation; New Venture Fund; Skoll Foundation; Sigrid Rausing Trus; Adessium Foundation; Joseph Rowntree Charitable Trust; Pershing Square Foundation. ⁹¹
Član od Aspen Ministers Forum (Hillary Clinton; Joschka Fischer – ECFR; Lloyd Axworthy; David Miliband – ECFR; Arancha González Laya – ECFR; Ali Babacan; Tzipi Livni – ICG; Federica Mogherini – ICG; George Papanderou – ECFR) – Aspen Institute.

Niels Helveg Petersen

– danski zunanji minister (1993 – 2000) iz danske Social-demokratske stranke.

Študira kot elitni Fulbright Scholar – U.S. Departmnet of State, 1961.
Član danskega parlamenta, 1966 – 1974, 1977 – 1993, 1994 – 2011.
Vodja danske Social-demokratske stranke, 1978 – 1990.
Danski minister za ekonomske zadeve, 1988 – 1990.
Član in predsedujoči od Coalition of the Baltic Sea States (ustanovitelj je Bilderberger in Sorosov zaveznik Uffe Ellemann-Jensen), 1993 – 2000.
Podpisnik pro-globalistične konvencije Convention on the Future of the European Union, 2001.
Član omrežja od Crisis Action, vsaj od 2013 – .
Njegov sin je danski politik Morten Helveg Petersen iz Social-demokratske stranke-
- Član Evropskega parlamenta iz Renew Europe (Gibanje Svoboda), 2014 – .
- Član od European Parliament Intergroup on LGBT Rights.
- Član danskega pro-NATO think tanka Atlantsammenslutningen.
- Član od Transatlantic Policy Network (Tanja Fajon).

Tarja Halonen

– finska zunanja ministrica (1995 – 2000) iz finske Social-demokratske stranke.

Članica Social-demokratske stranke, 1971 – 2000.
Članica finskega parlamenta, 1979 – 2000.
Izobražena preko pro-globalističnega International Visitor Leadership Program (Nelson Rockefeller) – U.S. State Department, 1983.
Finska ministrica za pravosodje, 1990 – 1991.
Predsednica Finske, 2000 – 2012.
Udeleženka od World Economic Forum, 2004, 2007, 2009, 2011.
Predsedujoča pro-globalistične / feministični organizaciji Council of Women World Leaders, 2009 – 2014; članica, 2014 – ; predsedujoča emerita, vsaj od 2021 – .
Predsedujoča od The High-level Political Forum on Sustainable Development, 2010 – 2012.
Članica od Club de Madrid (Milan Kučan; Danilo Türk), 2012 – .
Članica svetovalnega komiteja od Mary Robinson Foundation Climate Justice Dialogue (Mary Robinson je ustanovna članica od TC), 2013 – .
Članica od Aspen Food Security Strategy Group – Aspen Institute. 2013 – .
Predsedujoča upraviteljica od WWF Finland (njeno ozadje je skrivni 1001 Club), 2013 – 2019.
Članica Rockefellerjevega ”okoljevarstvenega” Club of Rome, 2014 – .
Članica vodstvenega odbora ”okoljevarstvenega” Sustainable Development Solutions Network, 2014 – .
Članica mednarodnega svetovalnega odbora ”okoljevarstvene” organizacije Earth Day Network, 2016 – 2023.
Članica globalne svetovalne uprave feministične organizacije Women Political Leaders, 2017 – 2021.
Članica od UN Secretary General’s High-Level Advisory Board on Mediation, 2017 – .
Predsedujoča od University of Helsinki, 2018 – 2021.
Članica od Aspen Ministers Forum – Aspen Institute.

Hubert Védrine

– francoski zunanji minister (1995 – 2002) iz Socialistične stranke.

Diplomatski svetovalec francoskega pro-globalističnega predsednika Francoisa Mitteranda, 1981 – 1987; tiskovni predstavnik, 1988 – 1991.
Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1987, 1992, 2008.
Generalni sekretar francoskega predsednika, 1991 – 1995.
Arhitekt NATO invazije na Kosovo.⁹²
Član od Alliance of Civilizations – UN, 2005 – .
Udeleženec od Munich Security Conference, 2009.
Udeleženec od Halifax International Security Forum, 2013.
Član od European Leadership Network.
Član od French Institute of International Relations (del omrežja skupine Bilderberg).
Član od Institut Aspen France – Aspen Institute.
Član vodilnega francoskega kluba Le Siècle.
Član strateškega komiteja od Paris School of International Affairs (PSIA).
Ustanovni predsedujoči globalni svetovalni upravi vodilnega evropskega investicijskega podjetja Amundi S.A. – Credit Agricole.
Udeleženec od Paris Peace Forum (Mary Robinson; Alexander Soros – ECFR; Ursula von der Leyen; Thierry de Montbrial; Pascal Lamy – ECFR; Marc Leonard – ECFR; Emmanuel Macron; António Guterres; Arancha Gonzalez Laya – ECFR; Jeremy Shapiro – ECFR; Enrico Letta; Aleksandar Vučić; Jimmy Wales – Wikipedia), 2019.
”Pro-palestinsko” sredstvo super elite.

Theodoros Pangalos

– grški zunanji minister (1996 – 1999) iz stranke Panhellenic Socialist Movement (PASOK).

Član grške vojaške diktatorske družine Pangalos, ki je vladala Grčiji v obdobju od 1925 – 1926.
Predavatelj in direktor ekonomskega inštituta na pariški Sobronni, 1969 – 1978.
Član grškega parlamenta, 1981 – 2012.
Namestnik grškega zunanjega ministra, 1985, 1992 – 1995.
Udeleženec zasedanj skupine Bilderberg, 1988, 1993, 1996.
Udeleženec programa Meetings Program (Madeleine Albright; Richard Holbrooke; Kenneth Pollack – WINEP; Richard Gephardt; Joseph Biden; Arthur Achneier; Christiane Amanpour – CNN; Ismail Cem; Kim Dae Jung; Klaus Kinkel; George J. Mitchell; Robert Morgenthau; Robert Mugabe; Sadako Ogata; Ehud Olmert; George Pataki; Steven Rattner; Norbert Walter) od Council on Foreign Relations, 1997/1998.
”Pro-palestinsko” sredstvo super elite –
- Anti-Semitism in the political spectrum has also followed similar media trends, in that
  criticism of Israel often results in unwarranted criticism of Greek Jews. In March 2002 during the Jewish holiday of Passover, former Foreign Minister Theodoros Pangalos led a demonstration in front of the Israeli Embassy to protest military operations in Palestinian territory and deliver a similar petition. Due to the holiday, no Israeli officials were in their offices to accept the petition or to respond to Pangalos’ comments, touching off a series of sharp accusations and Israeli rebuttals. Two weeks later, on 14 April 2002, Pangalos authored an article for Greece’s largest Sunday newspaper To Vima on Sunday, in which he criticized what he saw as the Greek Jewish community’s “glaring absence from all the demonstrations against the massacre of the Palestinians,”13 again drawing unwarranted criticism on the minority population.⁹³
Avtor knjige Globalization and the Left, 2001.
Avtor knjige Ephemeral Prophets – Deadlock of neoliberalism and social movements in the era of globalization, 2005.
Namestnik grškega premierja iz Socialistične stranke, 2009 – 2012.
- Theodoros Pangalos: Selected to chair the powerful Coordinating Committee on Defense and Foreign Affairs (KSEA) which among other things approves military procurement, and the (inter-Ministerial) Committee for Economic and Social Policy. The seventy-one year old Pangalos was first elected to parliament in 1981. He has been an almost permanent cabinet presence during PASOK administrations over the years. French trained, influenced by the teachings of the French Maoist movement, and negatively inclined towards capitalism, Mr. Pangalos was a key member of the original PASOK “revolutionary” group that surrounded the late Andreas Papandreou [Fulbright Scholar]. He has a long history of mercurial behavior, a friendly disposition toward “militant” political action, and acid language used with abandon against both friend and foe. The new deputy PM was at the center of the 1999 Ocalan affair, and was forced to resign his Foreign Ministry portfolio after the PKK leader was nabbed outside the Greek embassy in Nairobi and surrendered to Turkish intelligence operatives. He can be trusted to speak his mind without much reservation, or attempt at consensus, during policy debates and always lean in the left direction as perceived by the old “revolutionaries.” Pangalos comes from an old political family. His grandfather, an army general after whom Mr. Pangalos is named, led a military dictatorship in the 1920s.

Ray Burke

– irski zunanji minister (1997) iz stranke Fianna Fáil – The Republican Party.

Član irskega parlamenta, 1973 – 1997.
Irski miniter za okolje, 1980 – 1981, 1982.
Irski minister za komunikacije, 1987 – 1991.
Irski minister za energijo, 1987 – 1988.
Irski minister za industrijo in trgovino, 1988 – 1989.
Irski minster za pravosodje, 1989 – 1992.
Obtožen korupcije, 1997.
Leta 2005 je obsojen na pol-letno zaporno kazen zaradi utaje davkov.
Ni imel posebno pomembne kariere, še posebno ne po prestani zaporni kazni.

Lamberto Dini

– vodilni italijanski bankir in italijanski zunanji miniter (1997 – 2001) iz lastno ustanovljene stranke Italian Renewal.

Študiral kot elitni Fulbright Scholar – U.S. State Department, 1957 – 1959.
Delal za International Monetary Fund, 1959 – ; član od African Department, 1961 – 1970; višji svetovalec, 1970 – 1975; namestnik direktorja, 1975 – .
Italijanska vlada ga leta 1976 imenuje za izvršnega člana uprave od IMF
Generalni direktor italijanske centralne banke, 1979 – 1994.
Minister za finance, 1994 – 1996.
Služil kot italijanski tehnokratski premier, 1996 – 1997.
Član italijanskega senata, 2001 – 2013.
Udeleženec od Convention on the Future of Europe, 2002 – 2003.
Tesno povezan s skorumpiranim Silvijem Berlusconijem.
Član pomembnega katoliškega viteške reda Sacred Military Constantinian Order of Saint George (Giulio Andreotti; Silvio Berlusconi; John Bruton; Francesco Cossiga; Otto von Habsburg; Prince Albert II of Monaco; Eugenio Pacelli; Chris Patten; Oscar Luigi Scalfaro; španski kralj Juan Carlos I), ki je tesno povezano s Cijinim skrivnim pro-terorističnim / proti-komunističnim omrežjem ”Stay Behind”.
Mednarodni svetovalec za podelitev prestižne umetniške nagrade Praemium Imperiale, ki jo podeljuje Japan Art Association (David Rockefeller; David Rockefeller Jr.; Hillary Clinton; Chris Patten; François Pinault; Umberto Agnelli; Otto Graf Lambsdorff; Richard von Weizsäcker; Helmut Schmidt; Jacques Chirac).
Gost od Paley International Council Summit (ključni ustanovitelj je Henry Kissinger) – The Paley Center for Media.⁹⁴
Član komisije Reinforcing the Global Nuclear Order for Peace and Prosperity: The Role of the IAEA to 2020 and Beyond (Gareth Evans – ICG; Sam Nunn – CFR; Wolfgang Schüssel – ECFR; Ernesto Zedillo; Graham Allison – TC) – International Atomic Energy Association, 2008.⁹⁵

Jacques Poos

– luksemburški zunanji minister (1984 – 1999) iz Luxembourg Socialist Workers’ Party (LSAP).

Minister za finance, 1976 – 1979.
Direktor luksemburške podružnice od Banque Paribas, 1980 – 1984.
Namestnik luksemburškega premiera (Jean-Claude Juncker), 1984 – 1999.
Član Evropskega parlamenta, 1999 – 2004.
Član uprave od Luxembourg Central Bank, – 2017.
Ni imel pomembne vloge v elitnem nevladnem omrežju.

Hans van Mierlo

– nizozemski zunanji minister (1994 – 1998) iz stranke Democrats 66 (D66).

Član globokega omrežja nizozemske politike in so-ustanovitelj stranke D66.
Politični urednik od Algemeen Handelsblad.
Član predstavniškega doma, 1967 – 1977, 1986 – 1994, 1998.
Na političnem izobraževanju v ZDA preko Foreign Visitors Exchange Program – U.S. State Department, glede vojne v Vietnemu, rasne politike in urbane problematike, cca. 1968.
Minister za obrambo, 1981 – 1982.
- Leta 1981 dobi ukaz s strani CIA, da ne sme aretirati surinamskega diktatorja Desija Bouterseja, zaradi trgovine z drogo.
- Na ameriško zahtevo laže glede hrambe ameriškega jedrskega orožja v nizozemskih vojaških bazah.
Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1982.
Senator, 1983 – 1986.
Vodja stranke D66 v predstavniškem domu, 1986 – 1994; vodja stranke D66, 1986 – 1998.
Član od ACE Working Group (Francois Fillon; Michael Heseltine) – Action Committee for Europe (Max Kohnstamm; Peter Sutherland; Rene Foch), 1988.
Namestnik nizozemskega premierja, 1994 – 1998.
Udeleženec od Convention on the Future of Europe (vodilni predstavniki prihajajo iz skupine Bilderberg), 2002 – 2003.
Tesno povezan z Transnational Institute of Policy Studies (financiran s strani Sorosa), ki je ustanovljen preko zelo manipulativnega ”proti-vojnega” Institute for Policy Studies (del ”liberalne CIA”), ki je tesno povezan z Rockefellerjevim in Sorosovim omrežjem.
- TNI maintained good relations with leading Dutch political figures. Dutch Prime Minister Joop Den Uyl was a good friend to TNI in the early 1980s, and D66 leader Hans Van Mierlo was a friend of the Institute till he died recently.⁹⁶

Jaime Gama

– portugalski zunanji minister (1995 – 2002) iz stranke Socialistične stranke.

So-ustanovitelj portugalske Socialistične stranke, 1973 – .
Član portugalskega parlamenta, 1976 – 2011.
Portugalski zunanji minister, 1983 – 1985.
Portugalski minister za obrambo, 1999.
Predsednik skupščine, 2005 – 2011.
Kancler starodavnih vojaških redov, 2016 – .
Član od Aspen Minister Forum – Aspen Institute.
Član Sorosovega European Council on Foreign Relations, 2009 – .
Višji strateški svetovalec pri Albright Stonebridge Group (Carla Hills; Ana Palacio; Thomas Pickering).
- Ustanoviteljica je super elitna Rockfellerjeva pro-militaristična agentka Madeleine Albright.
Član uprave od Novo Banco Azores.
Član generalne uprave od University of Lisbon.
Član nadzorne uprave od Lisbon Catholic University; član strateške uprave od Political Studies Institute (Marc Plattner – National Endowment for Democracy; Larry Diamond – Freeman Spogli Institute; Timothy Garton Ash – ECFR; Carl Gershman – NED; Ivan Krastev – ECFR) – Lisbon Catholic University.
Upravitelj od Fundação Francisco Manuel dos Santos (Luis Amado – ECFR).
Član nadzorne uprave od Military University Institute.
Član mednarodne svetovalne uprave od Tilroy Brands (Howard Dean; Lloyd Axworthy; Joschka Fischer – ECFR).

Abel Matutes

– španski zunanji minister (1996 – 2000) iz španske Ljudske stranke.

Ustanovitelj Hotel Group Fiesta, 1969 – .
Član spodnjega doma španskega parlamenta, 1982 – 1985.
Služil kot Evropski komisar za sredozemsko in južno ameriško politiko, 1986 – 1992.
- Predsednik komisije je Jacques Delors.
Služil kot Evropski komisar za transport in energijo, 1993 – 1994.
- Predsednik komisije je Jacques Delors.
Član Evropskega parlamenta iz Ljudske stranke, 1994 – 1996.
Član od Trilateral Commission, vsaj od 2003 – .
Predsedujoči od Empresas Matutes Group.
Član častnega komiteja od Royal Institute of European Studies (Ana Palacio – ECFR; Joaquim Almunia – ECFR).
Častni član od Filipino Academy of Spanish Language.
Častni profesor na University of Santiago de Chile.
Častni profesor na Complutense University of Madrid.

Doug Henderson

– britanski državni sekretar za Evropo (1997 – 1998) iz Labour Party (stranka postane radikalno Rockefellerjevo in Sorosovo pro-migrantsko / pro-muslimansko sredstvo).

Član britanskega parlamenta iz Labour Party, 1987 – 2010.
Britanski državni minister za oborožene sile, 1998 – 1999.
Član svetovalne uprave od McDonald’s.
Zelo nepomembna kasnejša kariera.

Ni jasno, zakaj je podpisnik dokumenta precej nepomemben državni sekretar za Evropo Doug Henerson in ne veliko bolj pomemben zunanji minister Robin Cook iz Labour Party, ki pa je eden izredno redkih iz te popolnoma skorumpirane pro-globalistične in pro-migrantske stranke, ki je vsaj malo deloval s svojo glavo in z nekaj morale. O tem priča tudi njegovo delovanje proti vojni v Iraku, ter izjava, da je Al-Qaida produkt ameriško-evropskih obveščevalnih služb – v resnici pro-migrantske super elite in nevladnih organizacij, ki so v ozadju pro-migrantske Treaty of Amsterdam.

“So long as the struggle against terrorism is perceived as a war that can be won by military means, it is doomed to fail. The more the West emphasises confrontation, the more it silences moderate voices in the Muslim world who want to speak up for cooperation.”⁹⁷

Lena Hjelm-Wallén

– švedska zunanja ministrica (1994 – 1998) iz radikalne pro-migranstske Socialdemokratske stranke (družina Wallenberg je vodilni Rockefellerjev in Sorosov zaveznik v tranformiranju EU v pro-migrantsko kolonijo).

Članica švedskega parlamenta, 1968 –
Švedska ministrica za šolstvo, 1974 – 1976.
Švedska ministrica za izobraževanje, 1982 – 1985.
Švedska ministrica za mednarodno razvojno sodelovanje, 1985 – 1991.
Namestnica švedskih pro-migrantskih premierjev Ingvarja Carlssona in Görana Perssona, 1995 – 2002.
Švedska ministrica za pravosodje, 2000.
Udeleženka od Convention on the Future of Europe (pod vplivom skupine Bilderberg), 2001 – 2002.
Švedska ministrica za obrambo (ključen proizvajalec orožja je družina Wallenberg), 2002.
Predsedujoča vodstveni upravi od International Institute for Democracy and Electoral Assistance (IDEA), vsaj od 2004 – .
- (Nekdanji) člani svetovalne uprave – Ashraf Ghani; Aung San Suu Kyi; Jerzy Buzek; Laura Chinchilla; Margot Wallström; Martti Ahtisarri – ECFR; Michelle Bachelet; Pierre Schori – ECFR; Pippa Norris; Thorvald Stoltenberg.
- Partnerska organizacija je Sorosova Human Rights Watch.
Upraviteljica Sorosove International Crisis Group, 2004 – .
Upraviteljica od Raoul Wallenberg Institute.
Predsednica od European Forum for Democracy and Solidarity (EFDS), vsaj od 2012 – .
- Forum je ustanovljen leta 1993 s strani evropskih (pro-migrantskih) Social-demokratskih strank.
- Člani – švedska Social-demokratska stranke; britanska Labour Party; avstrijska Social-demokratska stranke; španska PES; nizozemska PvdA; hrvaška SPD; Foundation for European Progressive Studies (FEPS); Društvo progresiva (Slovenija); Olof Palme International Center; Friedrich Ebert Stiftung (ozadje nemške Social-demokraske stranke).

Klaus Kinkel

– nemški minister za zunanje zadeve (1992 – 1998) iz nemške Free Democratic Party (del Trilateral Commission).

Dolgoletni pomočnik in osebni sekretar vodilnega predstavnika nemške globoke politike Hans-Dietricha Genscherja (FDP) na ministrstvu za zunanje zadeve, 1970 – 1974.
- Član od Council of the Blatic Sea States, 1974 – 1992.
- Predsednik od German Council on Foreign Relations, 2001 – 2003.
- Član in predsedujoči emerit od EastWest Institute.
- Častni član od Club of Budapest.
- Dobitnik nagrade Henry A. Kissinger Prize – American Academy in Berlin, 2015.
Vodja nemške obveščevalne BND, 1978 – 1982.
- Izvor BND-ja je v post-nacistični Gehlen Organization, ki je pod kontrolo Cijinega direktorja Allen Dullesa.
- Gehlen Organization je del Cijinega/NATO omrežja ”stay behind”.
Nemški minister za pravosodje, 1991 – 1993.
Član nemškega parlamenta, 1994 – 2002.
Vodja stranke FDP, 1993 – 1995.
Član od Council of the Baltic Sea States (Hans-Dietrich Genscher; Niels Helveg Petersen; Uffe EllemannJense; Joschka Fischer – ECFR; Toomas Hendrik Ilves – ECFR; Jerzy Buzek; Gro Harlem Brundtland; Thorbjørn Jagland; Jens Stoltenberg; Ingvar Carlsson; Göran Persson; Ana Lindh – ECFR; Helle ThorningSchmid – ECFR; Angela Merke; Andrius Kubilius; Donald Tusk; Radoslaw Sikorski – ECFR; Vladimir Putin; Carl Bildt – ECFR), 1992 – 1997.
Uradno je predlagatelj ustanovitve International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, 1992 – .
- The Disneyfied Narrative of the International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia … In August of 1992, German foreign minister Klaus Kinkel, “the father of the Tribunal”, was already imitating The Boy Who Cried Wolf when he urged for the creation of an international judicial institution that would go after the evil Serbs who were ordering and committing genocides left and right. The second president of the Tribunal presented Madeline Alright with the role of Lady Tremaine (Also known as the “Wicked Stepmother”), a warmonger who placed her aversion to Serb hygienic practices high on her long list of anti-Serb grievances. In this dystopian tale, the U.S. government, George Soros, Rockefeller Foundation, “United States Institute for Peace”, and Bill Clinton eagerly accepted the part of the Spendthrift McDuck by providing the Tribunal with both the giant stack of chips and The Playing Cards. The indicted Serb political leaders were privy to the fact that the “house” had a built-in advantage, but at the time when the U.S. hegemony was at its peak, the ICTY was the only game in town.⁹⁸
Služi kot nemški vice-kancler, 1993 – 1998.
Udeleženec od The new Europe – Strategies for differentiated integration pri International Bertelsmann Forum – Bertelsmann Stiftung (ključno ozadje kreiranja in propagande množičnih migrancij v Nemčijo in EU v sodelovanju z Rockefellerji, Wallenbergi in Sorosom), 1996.
- Udeleženci foruma leta 1996 – Henry A. Kissinger (ključni Rockefellerjev agent), Carl Bildt (vodilni Wallenbergov, Rockefellerjev in Sorosov agent); Ruud F. M. Lubbers, Wolfgang Schäuble, Hans-Dietrich Genscher, Jacques Santer, Vaclav Klaus, Paavo Lipponen, László Kovács, Lord Geoffrey Howe.⁹⁹
Udeleženec od Munich Security Conference, 1999.

Wolfgang Schüssel

– avstrijski zunanji minister (1995 – 2000) iz Avstrijske ljudske stranke.

Izobražen preko International Visitor Leadership Program (Nelson Rockefeller) – U.S. State Department, 1971, 1984.
Udeleženec zasedanja skupine Bilderberg, 1984.
Avstrijski vice-kancler, 1995 – 2000.
Avstrijski kancler, 2000 – 2007.
Upravitelj radikalne pro-migrantske Bertelsmann Stiftung (ozadje množičnih nigracij v EU), 2007 – 2015.
Predsednik od Foreign Policy and United Nations Association of Austria (ÖAGVN), 2008 – .
Član Sorosovega European Council on Foreign Relations, 2009 – .
Član evropske svetovalne uprave od Investcorp (Wolfgang Ischinger – ECFR; Kofi Annan; Ana Palacio – ECFR), 2011 – .
Udeleženec od Munich Security Conference, 2012, 2014 – 2020, 2026.
Predsednik od United Europe, 2013 – .
Član od European Policy Centre.
Član od Club of Madrid (Milan Kučan; Danilo Türk).
Predsedujoči upravitelj od Konrad Adenauer Foundation, 2015 – .
Član uprave ruske naftne multinacionalke Lukoil, 2019 – 2022.
Član od Global Agenda Council on Public Finance and Social Protection Systems – World Economic Forum.
Član od Global Leadership Foundation.
Častni član uprave od Wilfried Martens Centre for European Studies (Mikuláš Dzurinda; Jose Maria Aznar; Jan Per Balkenende; Jose Manuel Barroso; Carl Bildt; Jean Claude Juncker; Antonis Samaras; Jacques Santer; Herman van Rompuy; Ana Palacio; Žiga Turk; Mark Boris Andrijanič)
- Ozadje European People’s Party (SDS).

Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants

Pro-migrantska organizacija Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants (PICUM) je omrežje pro-migrantskih nevladnih organizacij, katerih namen je zagotavljanje ”socialne pravičnosti” in ”človekovih pravic” za nedokumentirane migrane. PICUM je bil ustanovljen leta 2000 in ima sedež v Bruslju.

PICUM ima svoje korenine v nemških in nizozemskih akademskih konferencah, ki se odvijajo leta 1995 in 1996 in iz česar nastane kasneje, leta 1998, pobuda po ustanovitvi iniciative za zaščito pravic nedokumentiranih in nezakonitih migrantov. Ustanovne članice predstavljajo verske in civilne organizacije iz Nemčije, Belgije in Nizozemske, katerim se takoj po ustanovitvi pridružijo še Britanska Human Too in štiri mednarodne verske oz. katoliške organizacije Quaker Council for European Affairs, Jesuit Refugee Service, Pax Christi International in Justice et Paix International.

Ustanovni predsedujoči postane Nizozemec Pieter Muller iz Raad Van Kerken Nederland. Vsaj od leta 2005 je PICUM član od The Social Platform, The European NGO Platform, The European Platform for Migrant Workers’ Rights (EPMWR) in The European Anti-Poverty Network (EAPN).¹⁰⁰

With our network and partners, we research and advocate for evidence-based, holistic and humane responses to the realities of undocumented migrants and to people who want to come to Europe to work or for other reasons. We provide a platform to engage policy-makers and the public at the international, European, national, and local levels.¹⁰¹

Pro-migrantska propaganda s strani direktorice PICUMa Michele LeVoy za časa evropskih parlamentarnih volitev leta 2024 –

At the EU level, 2024 was a key year with elections in the European Parliament in June and a new European Commission in place by the end of the year. The EU elections ushered new far right cohorts in the European Parliament: three far right parliamentary groups now make up roughly a third of the hemicycle. These results confirmed a generalised surge of far-right forces across Europe in national elections and polls and huge political pressure on the European Commission to harden EU migration policies, especially to speed up and escalate deportations and to greenlight externalisation deals (such as the UK-Rwanda deal which was finally quashed by UK courts for violating human rights and international law, and the Italy-Albania deal). … Many civil society organisations, including several of
our members, report increasing levels of harassment and administrative and funding obstacles to carry out their work. Ever deeper labour shortages are pushing governments across the political spectrum to open more spots for non-EU migrant workers. These work permits are still too few and too restrictive and often leave migrant workers at the mercy of exploitative employers. But this overall trend reveals Europe’s dual approach in presenting migration as a problem to be stopped, while quietly recognising that it is direly needed for Europe’s continued prosperity.¹⁰²

Financerji od PICUM

Ustanovni financerji PICUMa so mednarodno precej neznane organizacije in iniciative –

Cordaid (NL) [izvira iz leta 1914 ustanovljene People in Need]. PIN (NL) [Process Intensification Network – Dutch Ministry of Economic Affairs]. Haëlla Stichting (NL). Boyd & Morland Charitable Trust (UK). Steunpunt Mensen zonder Papieren (B). Oever (B). NN [Nationale-Nederlanden].¹⁰³

Financerji leta 2005 so že resnično pomembne mednarodne nevladne organizacije, tudi iz Cijinega in nacionalno-varnostnega omrežja super elite –

PICUM’s projects and core expenses are financed by foundations, partner organizations, fees and
international organizations. In 2005, PICUM’s budget amounted €180,000.
In 2005, the European Commission provided a grant for the project on access to health care for
undocumented migrants. The Action Plan on the Protection of Undocumented Workers was made
possible with a grant from the German Marshall Fund of the United States [tesno povezan s Cijo in Pentagonom] and the following foundations through the NEF (Network of European Foundations): King Baudouin Foundation, Compagnia di San Paolo and the Fundação Luso-Americana. In 2005, PICUM also received generous financial support from the Bond Zonder Naam and the collective religions in the Netherlands via the PIN Commission.¹⁰⁴

Financerji leta 2010, poleg članskih organizacij –

Barrow Cadbury Trust. European Commission’s Directorate General (DG) for Health and Consumers (DG SANCO). European Commission DG Justice, Daphne III program. European Union Agency for Fundamental Rights (FRA). Network of European Foundations/European Program on Integration and Migration (NEF-EPIM III). Sigrid Rausing Trust [del Sorosovega omrežja]. Zennström Philanthropies.¹⁰⁵

Financerji leta 2015 –

European Commission: 613.895,00[€] … Private Donors: 194.268,00[€]. Network of European Foundations – European Program on Integration and Migration (EPIM): 55.082,00[€]. Sigrid Rausing Trust: 83.529,00[€]. Foundation Open Society Institute (FOSI): 35.657,00[€]. Projecten in Nederland (PIN) 20.000,00[€]. Membership Fees: 23.051,00[€].¹⁰⁶

Financerji leta 2020, poleg članskih organizacij –

European Commission – European Union Programme for Employment and Social Innovation “EaSI” (2014-2020): 611.736,00 [€] … Open Society Foundations: 201.000,00 [€] … Sigrid Rausing Trust [del ECFR]: 74.144,00 [€] … Adessium Foundation: 100.000,00 [€] … Oak Foundation: 100.000,00 [€] … European Programme for Integration and Migration: 47.118,00 [€].¹⁰⁷

Financerji leta 2024, poleg članskih organizacij –

European Commission – DG Employment, Social Affairs and Inclusion: “Easi: Framework Partnership For Operating Grants – Aim Up” … [EC] European Research Executive Agency … [EC] DG for Justice and Consumers: … 988,180.00 [€] … Robert Bosch Stiftung: 251,495.00 [€] … Oak Foundation: 117,336.00 [€] … Open Society Foundation: 134,180.00 [€] … Adessium Foundation: 113,000.00 [€] … European Artificial Intelligence Fund – Network European Foundations: 96,158.00 [€] … European Programme for Integration and Migration (EPIM) – Network European Foundations (NEF): 51,257.00 [€] … Porticus: 30,879.00 [€].¹⁰⁸

Migration Policy Institute

Transatlantic Council on Migration
Ustanovitelja in upravitelji
Financerji

Migration Policy Institute (MPI) je bil ustanovljen leta 2001 v Washingtonu. Inštitut je vodilni globalni pro-migracijski think tank. MPI zagotavlja analize, razoj in vrednotenje migracijskih in begunskih politik na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. MPI nastane iz International Migration Policy Program (IMPP) pri Carnegie Endowment for International Peace. IMPP, ki nastane leta 1989 je zagotavljal analitično in intelektualno svetovanje za večino najpomembnejših političnih razgovorov v 1990ih.

MPI ima svojo pisarno v Washingtonu in od leta 2011 tudi v Bruslju, preko katere skrbi za ekstremno propagando migracij in pro-migrantsko zakonodajo Evropske unije in njenih članic. MPI pa vodi tudi Latin America and Caribbean Initiative, ki je namenjen preučevanju programskih predlogov, ki se tičejo migracij in Južne Amerike in Karibov.

MPI je vse od svoje ustanovitve tudi del globokega ozadja Evropske unije, preko katerega se vodi pro-migrantska politika, pro-migrantska propaganda in spreminja zakonodaja v korist načrtnega množičnega priseljevanja migrantov iz Afrike in Azije. Tako MPI svetuje Evropskim članicam med njihovim predsedovanja, ter jim pomaga razvijati in artikulirati analitične temelje za njihove migracije in programske cilje za ”integracijo” migtrantov. Samo v obdobju od 2003 – 2010 MPI svetuje –

Grčiji, 2003
- Grško pro-migrantsko predsedovanje je sledilo platformi The Athens Migration Policy Initiative (AMPI), ki sta jo leta 2002 ustanovila MPI in grško ministrstvo za zunanje zadeve.
Nizozemski (MPI je odgovoren za ravoj od EU Common Basic Principles on Integration), 2004
Nemčija in Portugalska, 2007
- V sklopu nemškega predsedovanja deluje izjemno vplivna pro-migrantska delovna skupina Transatlantic Task Force on Immigration and Integration.
Švedska (MPI pomaga razviti petletni načrt Evropske unije o migrantski politiki Stockholm Programme), 2009
Španija, 2010.¹⁰⁹

Inštitut pa tudi formalno služi kot pomemben intelektualni partner držav članic Evropske unije, pri treh od štirih ministrskih srečanjih ministrov odgovornih za migracije in integracijo. Hkrati pa ima MPI pomembno vlogo pri svetovanju vladam tudi v drugih državah, vključno s Kanado, Mehiko, Norveško in Veliko Britanijo in je neprestano angažiran z ameriškimi administracijami in agencijami izvršne oblasti, kot tudi z državnimi agencijami in administracijami. Strokovnjaki iz MPI so bili s strani guvernerjev Marylanda in Illinoisa izbrani, da služijo v pomembnih migrantsko integracijskih komisijah.¹¹⁰

MPI vodi skupaj z Bertelsmann Stiftung izredno pomembna pro-migrantska projetka Transatlantic Task Force on Immigration and Integration (2006 – 2008) in njenega naslednika Transatlantic Council on Migration (2008 – ), ki sta raziskovalni iniciativi, za preučevanje političnih pristopov k Evropskim migracijam v navezavi z ameriškim super elitnim pro-migrantskim / pro-globalističnim omrežjem preko omrežja ”liberalne CIA”. Transatlantic Council on Migration ima svojo provo konferenco pri Rockefellerjem Bellagio Center.

Od leta 2022 pa pri MPI domuje tudi The Refugee and Forced Displacement Initiative, ki prvotno nastane na Woodrow Wilson International Center for Scholars, za preučevanje političnih pristopov do moderne migrantske krize. Ker je MPI voden in financiran s strani globokega omrežja super elite, ima MPI direktne povezave pri ključnih ameriških vladnih ministrstvih in v kongresu, ter v Bruslju pri Evropski komisiji in pri Ministrskem svetu Evropske unije.

MPI communicates its own and others’ policy-relevant research findings directly to policymakers. MPI releases policy briefs, but more importantly, it takes advantage of its connections in government and international organizations to directly disseminate research to state-level policymakers and program implementers, the National Security Council, the State Department, the White House Domestic Policy Council, the Department of health and Human Services, and the Department of Homeland Security [ICE] as well as Congressional staff and members of Congress. MPI’s European branch in Brussels communicates regularly with the European Commission and the EU Council of Ministers. MPI holds one-on-one meetings to share its research with government officials in the U.S., Europe and, increasingly, Asia. Many MPI staff have held senior positions in government and continue to stay in touch with their former colleagues.¹¹¹

Leta 2014 postane MPI partner pri Rockefeller Foundation-Aspen Institute Diaspora Program (RAD) –

The Rockefeller Foundation and the Aspen Institute have launched the Rockefeller Foundation-Aspen Institute Diaspora Program (RAD), a joint venture to better understand diaspora members’ financial and human capital investments and to design an approach to foster further growth in these areas. The Migration Policy Institute has partnered with RAD to produce profiles of 15 diaspora communities in the United States, which is home to nearly 60 million first- or second-generation immigrants. … from Bangladesh, Colombia, El Salvador, Egypt, Ethiopia, Ghana, Haiti, India, Kenya, Mexico, Morocco, Nigeria, Pakistan, the Philippines, and Vietnam.¹¹²

Transatlantic Council on Migration

Kot že omenjeno vodi MPI skupaj z Bertelsmann Stiftung izredno pomembna pro-migrantska projetka Transatlantic Task Force on Immigration and Integration – TTFII (2006) in njenega naslednika Transatlantic Council on Migration – TCM (2008 – ), ki sta raziskovalni iniciativi, za preučevanje političnih pristopov k Evropskim migracijam v navezavi z ameriškim super elitnim pro-migrantskim / pro-globalističnim omrežjem preko omrežja ”liberalne CIA”. TCM je edinstveni posvetovalni organ, ki preučuje ključna politična vprašanja in vpliva na procese oblikovanja politik na področju migracij in integracije migrantov v Evropi in ZDA. Z izvajanjem raziskav, organiziranjem srečanj na visoki ravni in prilagojenim političnim svetovanjem, TCM oblikovalcem politik in deležnikom zagotavlja bistveno analizo, ki jim pomaga pri reševanju najbolj perečih političnih vprašanj. Tako kot velika večina tovrstnih pol-javnih in skrivnih srečanj, potekajo po pravilih britanskega Royal Institute of International Affairs.

The Council aims to help inform the transatlantic migration and immigrant integration agenda and promote better-informed policymaking by proactively identifying critical policy issues, analyzing them in light of the best research, and bringing them to public attention. At the same time, it aims to serve as a resource for governments as they grapple with the challenges and opportunities associated with international migration. To achieve this, the Council conducts high-quality independent, evidence-based research drawing on some of the world’s top experts; convenes high-level, off-the-record forums to encourage candid debate between political leaders, policymakers, experts, civil-society leaders, and private-sector officials; and provides tailored advice to senior political leaders, including implementable policy ideas and the communications tools to speak persuasively about them.¹¹³

TCM financirajo vodilne evropske pro-migrantske države, ki so del globokega omrežja super elite, kot so Nemčija, Švedska, Norveška, Avstralija in Kanada, ter vodilni financer ”liberalne CIA” Carnegie Corporation of New York.

Financerji od Transatlantic Task Force on Immigration and Integration –

Luso-American Foundation, [Stavros] Niarchos Foundation, Hellenic Institute for Migration Policy, Citizenship and Immigration Canada, Government of the Netherlands.¹¹⁴

Financerji od Transatlantic Council on Migration –

Launched in 2008, the Transatlantic Council is an MPI initiative that was first convened by founding President, Demetrios G. Papademetriou. The Council’s work is generously supported by the governments of Australia, Canada, Germany, Norway, and Sweden, and the Carnegie Corporation of New York.

Funders … Transatlantic Council on Migration: … Government of Australia. Government of Canada – Immigration, Refugees, and Citizenship Canada. Government of Germany – Federal Ministry of the Interior and Community. Government of Norway – Royal Norwegian Ministry of Labor and Social Inclusion. Government of Sweden – Ministry of Justice.¹¹⁵

Konference od Transatlantic Council on Migration –

Migration and Development, and Citizenship and Identity in the 21st Century – Bellagio Center, Rockefeller Foundation; 2008.
International Competitiveness and the Future of Migration – New York, 2008.
Migration, Public Opinion and Politics – Bellagio Center, Rockefeller Foundation; 2009.
Integration at the Local Level – Diversity, Social Cohesion, and the Descendants of Immigrants – Berlin, 2009.
Immigrant Integration: Priorities for the Next Decade – Bellagio Center, Rockefeller Foundation; 2010.
Restoring Trust in the Management of Migration and Borders – Washington, 2010.
The Governance of International Migration: Defining the Potential for Reform – Lizbona, 2011.
Rethinking National Identity in the Age of Migration – Berlin, 2011.
Curbing the Influence of “Bad Actors” in International Migration – Washington, 2012.
Immigration & Skills: Maximizing Human Capital in a Changing Economic Landscape – Madrid, 2012.
Migration Is Development: Policies That Work – New York, 2013.
Cities & Regions: Reaping Migration’s Local Dividends – London, 2013.
Rethinking Emigration: A Lost Generation or a New Era of Mobility? – Lizbona, 2014.
Refitting the Global Protection System to Meet the Challenges of Modern Crises – Bruselj, 2014.
Building and Maintaining Trust in the Governance of Migration – Rim, 2015.
Development, Mobility, Protection: Building Opportunity into Refugee Solutions – Berlin, 2016.
The Other Side of the Asylum and Resettlement Coin: Investing in Refugee Success along the Continuum – Toronto, 2016.
Building Partnerships to Respond to the Next Decade’s Migration Challenges – Oslo, 2017.
The Future of Migration Policy in a Volatile Political Landscape – Stockholm, 2017.
Building Migration Systems for a New Age of Economic Competitiveness – Bruselj, 2018.
Rebuilding Community After Crisis: An Updated Social Contract for a New Migration Reality – Dunaj, 2019.
Coming Together or Coming Apart? A New Phase of International Cooperation – Bruselj, 2019.
International Mobility and Migration in the Age of COVID-19 and Future Pandemics – virtualna, 2020.
A New Way Forward on International Cooperation on Migration – virtualna, 2020.
International Cooperation on Managing Migration and Borders – virtualna, 2021.
Protection for Afghans at Risk: Addressing Unresolved Questions and Planning for the Future – virtualna, 2021.
Strengthening Resilience in the Age of Disruption – Berlin, 2022.
Building Effective Partnerships to Meet Shared Migration Goals – Madrid, 2023.
Building Protection Systems for a New Migration Reality – Berlin, 2023.
Planning for the Future: Immigration Policymaking in an Era of Demographic and Economic Transitions – London, 2024.
Navigating Mobility in Post-Conflict Settings – virtualna, 2025.
International Cooperation on Migration in a New Era of Insecurity – Bruselj, 2025.¹¹⁶

Ustanovitelja in upravitelji

Kathleen Newland
Demetrios G. Papademetriou
Mary E. McClymont
Bill Ong Hing
Beverlee Bruce
Nicholas DiMarzio
T. Alexander Aleinikoff
James W. Ziglar
Antonio L. Maciel
Rita Süssmuth

Joseph Chamie
Antonio Vitorino
Warren R. Leiden
Andrés Rozental
Lidia Soto-Harmon
Michael Fix
Louis Freedberg
Loida Nicolas Lewis
Gustavo Mohar Betancourt

Kathleen Newland

So-ustanoviteljica, 2001 – vsaj 2016.

Kariero začne pri Worldwatch Institute (financerji so Rockefellerji in ostale fundacije ”liberalne CIA”), 1974 – 1982
Posebna asistentka rektorja od United Nations University, 1982 – 1988.
Predavateljica mednarodne politične ekonomije na London School of Economics, 1988 – 1992.
Neodvisna svetovalka pri United Nations High Commission for Refugees (UNHCR).
Neodvisna svetovalka pri World Bank.
Svetovalka pri International Labor Organization.
Svetovalka pri International Organization for Migration.
Višja sodelavka in so-direktorica od International Migration Policy pri Carnegie Endowment for International Peace, 1994 – 2001.
Ustanovna direktorica od International diaspora Engagement Alliance (IdEA), 2011 – 2013.
Upraviteljica od International Rescue Committee.
Članica uprave od Stimson Center.
Članica uprave od Foundation for The Hague Process on Refugees and Migration.
Članica uprave od Kids in Need of Defense.
Članica uprave od USA for UNHCR.
Članica uprave od Women’s Refugee Commission; predsedujoča emerita.

Demetrios G. Papademetriou

So-ustanovitelj in predsednik, 2001 – vsaj 2016.

Ustanovni predsednik od MPI Europe, 2011 – 2018.
Delal kot višji uradnik pri U.S. Department of Labor.
Višji sodelavec pri Carnegie Endowment for International Peace, vsaj od 1993 – .
So-sklicatelj delovne skupine Transatlantic Task Force on Immigration and Integration – MPI, 2007.
Urednik in avtor knjige Europe and its Immigrants in the 21st Century: A New Deal or a Continuing Dialogue of the Deaf?, 2006.
So-avtor knjige Immigration and America’s Future: A New Chapter, 2007.
Predsedujoči svetovalni upravi o migracijah pri Organization for Economic Cooperation and Development (OECD),
- So-avtor knjige Gaining from Migration: Towards a New Mobility System – OECD Development Center, 2007.
Predsedujoči od Global Agenda Council on Migration – World Economic Forum, 2009 – 2011.
So-avtor knjige Immigration Policy in the Federal Republic of Germany: Negotiating Membership and Remaking the Nation, 2009.
Ustanovni predsedujoči svetovalni upravi od International Migration Initiative – Open Society Foundations, 2010 – 2015.
Ustanovitelj od Regional Migration Study Group – MPI, 2011 – 2015.
Mednarodni predsedujoči emerit od Metropolis: An International Forum for Research and Policy on Migration and Cities.
Predsedujoči imigracijski skupini pri U.S. Department of Labor.
- Predsedujoči od Immigration Policy Task Force pri ameriškem sekretarju za delo.
Izvršni urednik od International Migration Review.

Mary E. McClymont

Predsedujoča, 2001 – 2006.

Višja svetovalka osebja pri American Civil Liberties Union.
Višja direktorica od Peace and Social Justice Program pri Ford Foundation, 1996 – 2008; vršilka direktorice in namestnica direktorja za Rights and Social Justice Program.
Imenovna National Director for Legalization of the Migration and Refugee Services pri U.S. Catholic Conference.
Članica uprave od Amnesty International.
Predsednica in generalna direktorica od InterAction, vsaj od 2004 – .
Članica od Council on Foreign Relations, 2008 – .
Izvršna direktorica od Global Rights.
Predsednica in generalna direktorica od Public Welfare Foundation, vsaj od 2017 – .
Imenovana Senior Fellow od The Justice Lab – Georgetown University Law Center.

Bill Ong Hing

Pod-predsedujoči, 2001 – 2009.

Ustanovitelj od Immigrant Legal Resource Center, 1979 – .
Financiran preko Sorosovega pro-migrantskega Emma Lazarus Fund, 1990 – .
Upravitelj od Emma Lazarus Fund – Open Society Institute, vsaj od 2004 – .
So-avtor pro-migrantske publikacije Keeping America Open – Open Society Foundations, 2006.
Profesor prava in migracijskih študij na University of San Francisco.
Avtor knjige How to Transform Our Racist and Unjust System, 2023.
Član uprave od Southeast Asian Refugee Action Center in Washington.

Beverlee Bruce

Upraviteljica, 2001 – 2008; pod-predsedujoča, 2007 – 2009.

Predsedujoča od Women’s Commission for Refugee Women and Children, 1994 -1999.
Članica uprave od International Rescue Committee, 1995 – ; predsedujoča programskemu komiteju, 2000 – 2005; nadzornica, 2007 – cca. 2009.
Izredna profesorica na Center for the Study of Ethnicity and Race – Columbia University.
Programska direktorica od Social Science Research Council, vsaj od 2003 – ; vodja od Minority Fellowship Program, ki je financiran s strani Andrew Mellon Foundation; so-direktorica od Forced Migration and Human Rights.
Članica uprave od Coalition for an International Criminal Court, vsaj od 2003 – .
Članica uprave od Global Policy Forum (Richard Falk; Michael Renner), vsaj od 2003 – .
Članica uprave od Refugee Women’s Network, vsaj od 2003 – .
Članica uprave od U.S. Committee for Refugees, vsaj od 2003 – .
Članica uprave od Women’s Foreign Policy Group, vsaj od 2003 – .

Nicholas DiMarzio

Upravitelj 2001 – ; predsedujoči 2007 – 2018.

Katoliški duhovnik, 1970 – ; škof v škofiji Camden v New Jersey, 1999 – 2003; škof v Brooklyinu, 2003 – 2021.
Ustanovitelj in predsedujoči od Catholic Legal Immigration Network (CLINIC), cca. 1976 – 1982.
Izvršni direktor od Migration and Refugee Services for the United States Conference of Catholic Bishops (USCCB), 1985 – 1991.
Svetovalec pri International Migration Policy Program od Carnegie Endowment for International Peace, cca. 1989.
Pod-predsednik uprave od International Catholic Migration Commission, pred 2003.
Član vatikanskega Pontifical Council for the Pastoral Care of Migrants and Itinerant People, 2000 – .
Predsedujoči od Migration Committee of the United States Conference of Catholic Bishops (USCCB), vsaj od 2003 – .
Predsedujoč upravi od Center for Migration Studies, vsaj od 2003 – .
Svetovalec pri Refugee Policy Group, vsaj od 2003 – .
Svetovalec pri Consejo Episcopal Latino Americano (CELAM), vsaj od 2003 – .
S strani Marka Matzeka leta 2019 obtožen spolnega nadlegovanja v 1970ih.
S strani Samierja Tadrosa obtožen spolne zlorabe, ko je bil star šest in sedem let, leta 1979 in 1980.

T. Alexander Aleinikoff

Upravitelj, 2001 – 2009.

Profesor prava na University of Michigan Law School, 1981 – 1997.
Višji sodelavec od International Migration Policy Program pri Carnegie Endowment for International Peace.
Za časa Clintona imenovan za glavnega svetovalca in izvršnega namestnika komisarja za programe pri Immigration and Naturalization Service (INS), 1994 – 1996.
So-avtor knjige Migration and International Legal Norms, 2003,
Profesor na Georgetown University Law Center, 1997 – 2010; dekan od Law Center; izvršni podpredsednik od Law Center Affairs, 2004 – .
So-predsedujoči od Immigration Policy Review Team med Obamovo predsedniško tranzicijo, 2008.
Namestnik visokega komisarja od United Nations High Commissioner for Refugees, 2010 – 2015.
Udeleženec od The Private Sector Forum on Migration and Refugees (George Soros; Peter Sutherland; Kathleen Newland; Nicholas Logothetis – Concordia Summit; Per Heggenes – IKEA; David Miliband), 2016.
Gostujoči profesor prava na Columbia Law School.
Imenovan Huo Global Policy Initiative Research Fellow na Columbia Global Policy Initiative.
Direktor od Zolberg Institute on Migration and Mobility – The New School for Social Research, 2017 – 2024.
- On October 2-3, 2017, the Zolberg Institute on Migration and Mobility of The New School convened a meeting of experts on refugee law and policy to deliberate on, and to make concrete recommendations for, the Global Compact on Refugees (GCR). The meeting was convened with support from the Open Society Policy Center and held at the offices of the Open Society Foundations in New York City.¹¹⁷
- Financerji inštituta – The Arnhold Foundation; The New School; The Alexander and Ilse Melamid Charitable Foundation; KNOMAD at The World Bank; Robert Bosch Stiftung; Open Society Foundations; Inter American Development Bank; Habitat for Humanity.¹¹⁸
So-avtor knjige New Narratives on the Peopling of America: Immigration, Race, and Dispossession, 2024.
Član od Committee on International Migration od Social Science Research Council.
Član svetovalne uprave od Migrant Rights Initiative.

James W. Ziglar

Upravitlej, cca. 2002 – cca. 2005; 2015 – ; predsedujoči upravitelj od MPI, 2018 – .

Dela za odvetniško pisarno Mudge, Rose, Guthrie, Alexander & Ferdon, 1973 – 1977.
Partner pri odvetniški pisarni O’Connor, Cavanagh, Anderson, Westover, Killingsworth & Beshears, 1976 – 1980.
Višji pod-predsednik pri vodilnem investicijskem podjetju Dillon, Read & Co. Inc. (del Rockefellerjevega omrežja), 1980 – 1984.
Upravni direktor vplivnem finančno servisnem podjetju Paine Webber Incorporated.
George W. Bush ga imenuje za komisarja od Immigration and Naturalization Services (INS), 2001 – 2002.
Fellow pri Institute of Politics na Harvard University, 2003.
Član delovne skupine Task Force on Immigration and America’s Future (Lee Hamilton; Bill Ong Hing; senator Edward Kennedy; John McCain; Leon Panetta; Kurt Schmoke) – MPI / Wilson Center / Manhattan Institute, 2006.
Član od Council on Foreign Relations.
Direktor emerit od Human Rights First.
Upravitelj od New York University.
Upravitelj od Soros Foundations.
Imenovan Fellow od Brandeis University.

Antonio L. Maciel

Upravitelj vsaj od 2006 – vsaj do 2016.

Dela kot pravnik pri ACLU Immigrants’ Rights Project.
Programski direktor za programe Immigrants’ Rights, Lesbian and Gay Rights, International Human Rights, and Environment pri Joyce Mertz-Gilmore Foundation, – 1996.
Vodja od Emma Lazarus Fund – Open Society Institute, 1996 – 2000; direktor od Grantmaking and Program Development, 2000 – 2004; direktor brazilske podružnice OSI Angola Foundation, 2004 – 2005; direktor od US Justice Fund pri Open Society Institute (OSI), 2005 – .
Višji programski direktor od Social Justice and Great Apes Programs pri pro-LGBTQ+ Arcus Foundation, 2011 – .
Član uprave od Hispanics in Philanthropy.
Član uprave od Grantmakers Concerned with Immigrants and Refugees.
Član izbornega komiteja za nove štipendiste pri Paul and Daisy Soros Fund for New Americans.

Rita Süssmuth

Upraviteljica, vsaj od 2006 – vsaj do 2016.

Joseph Chamie

Upravitelj, 2007 – 2014.

Dobitnik finančne nagrade za svoje delo Religion and the Population Issude in a Middle Eastern Country preko programa Rockefeller-Ford Program of Social Science, Humanistic, and Legal Research on Population Policy od Rockefeller Foundation, 1975.
Član direktorske uprave od Population Association of America, 1981 – .
Služi kot direktor oddelka za prebivalstvo pri Department for Economic and Social Affairs – United Nations Secretariat.
Namestnik generalnega sekretarja pri International Conference for Population and Development, 1994.
Direktor za raziskave pri Center for Migration Studies, vsaj od 1999 – 2012.
Urednik od International Migration Review.
Član od Council on Foreign Relations, 2006 – .
Udeleženec od World Economic Forum.
Član od Global Business Network.
Udeleženec od Global Forum on Migration & Development, 2007.
o Gost na temo International migrations of students and skilled workers pri Rockefeller University, 2026.

Antonio Vitorino

Upravitelj, 2007 – 2015.

Warren R. Leiden

Upravitelj 2007 – 2016.

Aktiven pri razgovorih o ključnih migrantskih zakonodajah od leta 1982 – .
o Izvršni direktor in washingtonski predstavnik od American Immigration Lawyers Association (AILA), 1982 – 1996; član guvernerske uprave, vsaj od 2007 – .
Član od US Commission on Immigration Reform, 1992-1997.
Partner v pro-migrantski odvetniški pisarni Berry, Appleman & Leiden, 1996 – 2013.
- Njegova praksa je omejena na pravo korporativnega priseljevanja.
Član nacionalnega izvršnega komiteja poslovne migracijske koalicije Compete America.
Član od Policy Management Committee od Worldwide Employee Relocation Council.
Ustanovitelj in izvršni pod-predsednik od American Immigration Law Foundation.
Član od Global and Immigration Policy Forums od Worldwide ERC (Employee Relocation Council).
Ustanovitelj in izvršni pod-predsednik od American Immigration Council,
Član od American Bar Association.

Andrés Rozental

Upravitelj, 2008 – 2015.

Stalni predstavnik Mehike pri UN, 1982 – 1983.
Mehiški ambasador na Švedskem, 1983 – 1988.
Namestnik mehiškega ministra za zunanje zadeve, 1988 – 1994.
Mehiški ambasador v Veliki Britaniji, 1995 – 1997.
Član uprave od HSBC Mexico (vodilna super elitna banka za pranje denarja od drog).
Posebni odposlanec mehiškega predsednika Vicenta Foxa, 2000 – 2001.
Ustanovni predsednik od Mexican Council on a Foreign Relations, 2001 – 2006; predsedujoči upravitelj, 2006 – .
Član uprave pro-globalističnega / pro-migrantskega Canada’s Centre for International Governance Innovation (del Trilateral Commission), 2002 – .
Član od Task Force Urges Measures to Strengthen North American Competitiveness, Expand Trade, Ensure Border Security (Allan Gotlieb; Carla Hills) – Council on Foreign Relations, 2005.
Višji politični svetovalec od Royal Institute of International Affairs.
Član od Trilateral Commission, 2014 – 2019.
Služi kot Senior Nonresident Fellow pri Rockefellerjevem Brookings Institution, 2007 – .
Član odbora od International Institute on Strategic Strategies.
Član od Inter-American Dialogue.
Član od Pacific Council on International Policy.
Udeleženec od Brussels Forum – GMF, 2013, 2014.
Predsedujoči od ArcelorMittal Mexico; član uprave od ArcelorMittal Brazil.
Udeleženec od World Economic Forum.
Član uprave od Mexico Institute – Woodrow Wilson Center.
Guverner kanadskega International Research Development Centre (IDRC).
Član svetovalnega odbora od International Institute for Strategic Studies.
Član uprave in predsedujoči od International Institute for Democracy and Electoral Assistance (IDEA).

Lidia Soto-Harmon

Upraviteljica, 2012 – 2016.

Članica osebja pri Commission for the Study of International Migration and Cooperative Economic Development, 1980a – .
Višja pod-predsednica za razvoj skupnosti pri First Book.
Višja direktorica od Targeted Outreach Department – Fannie Mai, 1994 – 1998.
Namestnica direktorja od President’s Interagency Council on Women (Madeleine Albright) – U.S. Department of State, 1998 – 2001.
Generalna direktorica od Girl Scout Council of the Nation’s Capital (GSCNC), 2010 –
Članica uprave pro-migrantskega / ”anti-rasističnega” Tahirih Justice Center.
Izvršna članica uprave od International Women’s Forum of Washington DC, 2012 – 2015.
Članica izvršnega komiteja in upraviteljica od Booz Hamilton Foundation (del globokega obveščevalnega omrežja), 2019 – .

Michael Fix

Upravitelj, 2014 – ; predsedni, 2014 – 2017.

Znanstveni sodelovaec pri super elitnem pro-migrantskem Urban Institute, 1977 – 1983; višji znanstveni sodelavec, 1983 – 1994; vodilni znanstveni raziskovalec, 1994 – 1998; direktor za migrantske študije, 1998 – 2005.
- So-avtor poročila The Scope and Impact of Welfare Reform’s Immigrant Provisions, ki je del projekta Assessing the New Federalism, 2002. Financerji programa –

»The Annie E. Casey Foundation, the W.K. Kellogg Foundation, The Robert Wood Johnson Foundation, The Henry J. Kaiser Family Foundation, The Ford Foundation, The John D. and Catherine T. MacArthur Foundation, the Charles Stewart Mott Foundation, The David and
Lucile Packard Foundation, The McKnight Foundation, The Commonwealth Fund, the Stuart Foundation, the Weingart Foundation, The Fund for New Jersey, The Lynde and Harry Bradley Foundation [del pro-izraelskega/neokonservativnega omrežja ”konservativne CIA”], the Joyce
Foundation [Barack Obama], and The Rockefeller Foundation.«¹¹⁹

So-direktor od National Center on Immigrant Integration Policy – MPI, 2005 – ; pod-predsednik od MPI, 2008 – ; član uprave od MPI Europe; Senior Fellow, 2017 – .
Član od New Americans Advisory Council – State of Illinois, 2005 – 2009.
Član od Council for New Americans – State of Maryland, 2009 – 2013.
Član od Committee on the Integration of Immigrants into U.S. Society – National Research Council, 2013 – .

Louis Freedberg

Upravitelj, 2015 – 2016.

Novinar pri San Francisco Chronicle.
Ustanovni direktor od California Watch – Center for Investigative Reporting.
Ustanovitelj in vodja od Institute for a New South Africa.
Izvršni direktor od EdSource, 2011 – 2021.
- Financerji – The California Endowment; Heising-Simons Foundation; The Kresge Foundation; Lumina Foundation; William and Flora Hewlett Foundation.¹²⁰
Imenovan John S. Knight Journalism Fellow (del ”liberalne CIA”) na Stanford University.
Imenovan Visiting Fellow pri Urban Institute.
Imenovan Fellow na Institute for Justice and Journalism – University of Southern California.
So-financer od Equal Justice Society (del ”liberalne CIA”).
- Ostali financerji – Ford Foundation; Open Society Foundations; San Francisco Foundation; Arnold & Porter LLP; Alliance for Justice; ACLU; National Center for Lesbian Rights.¹²¹

Loida Nicolas Lewis

Upraviteljica, 2015 – 2016

Njen mož je finančnik iz Wall Streeta Reginald F. Lewis.
- Preko Rockefeller Foundation študira pravo na Harvard University.
- Prvi Afro-američan, ki ima v lasti podjetje v vrednosti več kot milijardo $.
Odvetnica pri Immigration and Naturalization Service, 1978 – 1988.
- Pomembna za filipinske migrante v ZDA.
So-ustanoviteljica od National Federation of Filipino-American Associations (NaFFAA), 1997 – ; nacionalna predsedujoča 2000 – .
- Ključna za prihod vodilne Rockefellerjeve agentke Hillary Clinton na tretjo konferenco.
Avtorica knjige How to Get a Green Card.
Predsedujoča in generalna direktorica družinskemu TLC Beatrice, LLC.
Članica uprave od National Catholic Reporter.
Članica uprave od Center for Public Diplomacy (del super elitnega obveščevalno-obrambnega omrežja) – USC, 2020 – .
- Partnerske organizacije – Annenberg Foundation; Carnegie Corporation of New York; Center for Strategic & International Studies (CSIS); Clingendael Netherlands Institute of International Relations; Delegation of the European Union to the United States; European Union Delegation to the United States; NATO; Pacific Council on International Policy; Pew Research Center; United Nations Foundation; United States Institute of Peace; U.S. Department of State.¹²²

Gustavo Mohar Betancourt

Upravitelj, 2015 – 2016.

Mehiški pod-sekretar za migracije, prebivalstvo in verske zadeve na ministrstvu za upravo, – 2012.
- Glavni mehiški pogajalec za migracije med Foxovo – Bushevo administracijo.
Generalni sekretar od Center for Investigation and National Security (CISEN).
Ustanovitelj in generalni direktor strateško obveščevalnega podjetja Grupo Atalaya.
Član delovne skupine Shared Border, Shared Future (Carlos Gutierrez; Ernesto Zedillo) pri pro-globalističnem Center for Global Development (Lawrance Summers; Pascal Lamy; John Lipsky; Luis Alberto Moreno; Robert Mosbacjer Jr.), 2016; član nacionalne skupine pri projektu The Need for a Bilateral Labor Agreement Between the US and Mexico, and the Responsibility for Leadership – CGD, 2017.
- Financerji centra leta 2017 –

»$1,000,000+ … Bill & Melinda Gates Foundation. ExxonMobil Foundation International Development Research Centre … Norwegian Agency for Development Cooperation (NORAD). Open Philanthropy Project … Rockefeller Foundation. The William and Flora Hewlett
Foundation … $500,000 – $999,999: Ford Foundation. Global Affairs Canada. Johnson & Johnson. Nathan Cummings Foundation. Omidyar Network.¹²³

Financerji

Ustanovni financerji MPI leta 2001 –

»The Ford Foundation. Fundacao Luso-Americana para o Desenvolvimento. Government of Italy. Jewish Federation of Metropolitan Chicago. The John D. & Catherine T. MacArthur Foundation. The Andrew W. Mellon Foundation. Open Society Institute/Soros Foundation.«¹²⁴

Financerji MPI leta 2006 –

»Aerodom. Andrew W. Mellon Foundation. Atlantic Philanthropies. Bertelsmann Stiftung. Carnegie Corporation of New York. Citizenship and Immigration Canada, Government of Canada. Danish Refugee Council. Evelyn and Walter Haas, Jr. Fund. Ford Foundation. Ford Foundation, Office for Mexico and Central America. Foundation for Population, Migration and Environment (BMU). German Marshall Fund of the United States. Global Commission on International Migration. Hellenic Migration Policy Institute (IMEPO). Inter-American Development Bank. International Organization for Migration. JEHT Foundation. JM Kaplan Fund [kanal Cije za skrivno financiranje nevladnih organizacij]. Kendeda Fund. King Baudouin Foundation. John S. and James L. Knight Foundation. Luso-American Foundation for Development (FLAD). Ministry of Justice, Government of the Netherlands. Ministry of Labor and Social Policy, Government of Italy. National Conference of State Legislatures. Norwegian Directorate of Immigration. Open Society Institute. Rockefeller Foundation. Sabre Systems. Secretariat of Foreign Relations, Government of Mexico. Smith Richardson Foundation [del ”konservativne CIA”]. Southeast Asia Resource Action Center. Stavros S. Niarchos Foundation. UN High Commissioner for Refugees [Peter Sutherland].«¹²⁵

Vodilni večletni financerji inštituta do leta 2011 –

»Annie E. Casey Foundation, Bertelsmann Stiftung, Bill and Melinda Gates Foundation,
Carnegie Corporation of New York, Ford Foundation, Foundation for Child Development, the Gulbenkian Foundation, the John S. and James L. Knight Foundation, the Luso-American Foundation, MacArthur Foundation, Open Society Foundations, Rockefeller Foundation.«¹²⁶

Financerji leta 2016 –

»Annie E. Casey Foundation. Atlantic Philanthropies … Bertelsmann Stiftung. Berry Appleman & Leiden LLP. Booz Allen Hamilton. Boston Foundation. Bureau of Population, Refugees, and Migration,
U.S. Department of State. Calouste Gulbenkian Foundation. California Community Foundation. Carnegie Corporation of New York. Carnegie Endowment for International Peace. Catholic Legal Immigration Network, Inc. Center for Applied Linguistics. Center for Global Development. Centre on Migration, Policy and Society (COMPAS), Oxford University. The Chicago Council on Foreign Relations. Community Foundation of Greater Atlanta. Danish Institute for Human Rights. Danish Refugee Council. Delegation of the European Union to the United States. European Commission — Directorate General for Employment, Social Affairs and Equal Opportunities, and Directorate General for Home Affairs. Ford Foundation. Foundation for Child Development. Foundation for Population, Migration and Environment (BMU), Switzerland. The Bill and Melinda Gates Foundation. German Marshall Fund of the United States. Global Commission on International Migration. Government of Canada, Citizenship and Immigration, Canada. Government of Finland, Ministry of Foreign Affairs. Government of Germany, Bundesministerium des Innern (BMI). Government of Greece, Ministry of Foreign Affairs. Government of Italy, Ministry of Labor and Social Policy. Government of Mexico, Ministry of Foreign Affairs and Secretariat of the Interior. Government of Moldova. Government of the Netherlands. Government of Norway, Ministry of Justice and Ministry of Children, Equality and Social Inclusion. Government of Spain, Ministry of Labor and Immigration. Government of Sweden, Ministry of Justice and Ministry of Employment. Government of Taiwan, National Immigration Agency. Government of the United Kingdom, Home Office and Department of International Development. Grantmakers Concerned with Immigrants and Refugees. Evelyn and Walter Haas, Jr. Fund. Hamburg Institute for International Economics (HWWA). Heising-Simons Foundation. Charles Evan Hughes Memorial Foundation. Illinois Coalition for Immigrants and Refugee Rights. Inter-American Development Bank. International Organization for Migration. International Rescue Committee. JM Kaplan Fund. Kendeda Fund. King Baudouin Foundation. John S. and James L. Knight Foundation. Luso-American Foundation (FLAD). John D. and Catherine T. MacArthur Foundation. Mathematica Policy Research, Inc. Manhattan Institute. Marin Community Foundation. m-Via. Suzette Brooks Masters and Seth Masters. Andrew W. Mellon Foundation. Napa Valley Community Foundation. National Conference of State Legislatures. New Global Initiatives, Inc. … Stavros S. Niarchos Foundation National Center for Border Security and Immigration (NCBSI), University of Arizona . Office of Refugee Resettlement, U.S. Department of Health and Human Services. Open Society Foundations. Organization for Economic Cooperation and Development (OECD). Public Interest Projects, Inc. Public Welfare Foundation. The Rockefeller Foundation. Russell Sage Foundation. SEIU – Service Employees International Union. Smith Richardson Foundation. Southeast Asia Resource Action Center. Tinker Foundation, Inc.Unbound Philanthropy. UNITE HERE. UN High Commissioner for Refugees. UN Office for the Coordination of Humanitarian Affairs. Urban Institute. U.S. Census Bureau. U.S. Chamber of Commmerce. U.S. Conference of Catholic Bishops Migration and Refugee Services. U.S. Department of Homeland Security. Walmart. Western Union Foundation. Winthrop Rockefeller Foundation. W.K. Kellogg Foundation. World Bank. World Health Organization. Zellerbach Family Foundation.«¹²⁷

Financerji inštituta leta 2024 –

»Annie E. Casey Foundation. Atlantic Philanthropies … Bertelsmann Stiftung … Booz Allen Hamilton. Boston Foundation. Bureau of Population, Refugees, and Migration, U.S. Department of State. Calouste Gulbenkian Foundation. California Community Foundation. Carnegie Corporation of New York. Carnegie Endowment for International Peace. Catholic Legal Immigration Network, Inc. … Center for Global Development. Centre on Migration, Policy and Society (COMPAS), Oxford University. The Chicago Council on Foreign Relations … Danish Refugee Council. Delegation of the European Union to the United States. European Commission — Directorate General for Employment, Social Affairs and Equal Opportunities, and Directorate General for Home Affairs. Ford Foundation … The Bill and Melinda Gates Foundation. German Marshall Fund of the United States. Global Commission on International Migration. Government of Canada, Citizenship and Immigration, Canada. Government of Finland, Ministry of Foreign Affairs. Government of Germany, Bundesministerium des Innern (BMI). Government of Greece, Ministry of Foreign Affairs. Government of Italy, Ministry of Labor and Social Policy. Government of Mexico, Ministry of Foreign Affairs and Secretariat of the Interior … Government of the Netherlands. Government of Norway, Ministry of Justice and Ministry of Children, Equality and Social Inclusion. Government of Spain, Ministry of Labor and Immigration. Government of Sweden, Ministry of Justice and Ministry of Employment … Government of the United Kingdom, Home Office and Department of International Development. Grantmakers Concerned with Immigrants and Refugees. Evelyn and Walter Haas, Jr. Fund … Heising-Simons Foundation … Inter-American Development Bank. International Organization for Migration. International Rescue Committee. JM Kaplan Fund. Kendeda Fund. King Baudouin Foundation. John S. and James L. Knight Foundation … John D. and Catherine T. MacArthur Foundation … Manhattan Institute … Andrew W. Mellon Foundation … Stavros S. Niarchos Foundation. National Center for Border Security and Immigration (NCBSI), University of Arizona … Open Society Foundations. Organization for Economic Cooperation and Development (OECD) … The Rockefeller Foundation. Russell Sage Foundation. SEIU – Service Employees International Union. Smith Richardson Foundation … Tinker Foundation, Inc. Unbound Philanthropy. UNITE HERE. UN High Commissioner for Refugees … Urban Institute … U.S. Chamber of Commmerce. U.S. Conference of Catholic Bishops Migration and Refugee Services. U.S. Department of Homeland Security. Walmart. Western Union Foundation. Winthrop Rockefeller Foundation. W.K. Kellogg Foundation. World Bank. World Health Organization«¹²⁸

European Philanthropic Initiative for Migration

European Philanthropic Initiative for Migration (EPIM) je ustanovljena leta 2005 kot European Programme for Integration and Migration. Iniciativo ustanovijo vodile evropske fundacije iz omrežja ”liberalne CIA”. EPIM je iniciativa od Network of European Foundations (NEF), ki je ustanovljeno leta 2002 v Bruslju. NEF prevzame vlogo leta 1996 ustanovljene Association for Innovative Cooperation in Europe (AICE), ta pa je nadaljevanje leta 1977 ustanovljenega European Cooperation Fund (ECF).¹²⁹ EPIM deluje preko NEF kot center, preko katerega se izvaja financiranje pro-migrantskih politik in nevladnih organizacij, hkrati pa vpliva na radikalno pro-migrantsko politiko v Bruslju.

The European Programme for Integration and Migration was launched in 2005 by the leading philanthropies of Europe, playing a pioneering role in shaping a coordinated philanthropic response to migration across Europe. EPIM enabled foundations to pool resources and support civil society across the continent working on integration and human rights, as EU migration policy became more centralised. It fostered collaboration both across borders and between grassroots and EU-level actors, amplifying local voices in Brussels policymaking. Over the years, EPIM achieved several notable wins: it helped secure more inclusive EU migration policies, supported advocacy efforts that led to improved protections for migrant children, and strengthened the capacity of emerging CSOs across Europe. It also provided a platform for foundations to take bold steps—such as funding pilot projects and supporting advocacy groups—under a shared, flexible governance model. While its focus remained largely Eurocentric, EPIM occasionally addressed issues at the EU’s external borders, reflecting shifts in EU migration strategies. Ultimately, EPIM contributed significantly to the emergence of a continental European civil society sector working on migration and integration.¹³⁰

Članske organizacije in financerji od NEF

Članske oraganizacije leta 2005 –

NEF comprises ten European Foundations: the European Cultural Foundation, the Van Leer Group Foundation, the Fondation de France, the Charities Aid Foundation, the Charles Stewart Mott Foundation, the Compagnia di San Paolo, the Gabriel Foundation, the Fundação Oriente, the King Baudouin Foundation and the Riksbankens Jublilemsfond.¹³¹

Članske in partnerske organizacije v obdobju od leta 2013 – 2015 –

Adessium Foundation. Alliance Cultural Foundation. Anonymous Donor. Atlantic Philanthropies. Balkan Investigative Reporting Network. Barrow Cadbury Trust. Bernard van Leer Foundation. Bertelsmann Foundation. Bodossaki Foundation. Charles Stewart Mott Foundation. Compagnia di San Paolo. ERSTE Stiftung. European Commission. European Cultural Foundation. European Foundation Centre. European Policy Centre. Finnish Cultural Foundation. Fondation 1796. Fondation Abbé Pierre. Fondation Bernheim. Fondation de France. Fondation Médéric Alzheimer. Fondazione Cariplo. French American Charitable Trust. Fritt Ord. Fundação Calouste Gulbenkian. Genio Trust. GHR Foundation. Global Fund for Community Foundations. Harvard University. Human Dignity Foundation. Joseph Rowntree Charitable Trust. Joseph Rowntree Foundation. King Baudouin Foundation. King Baudouin Foundation USA. Körber Stiftung. la Caixa Foundation. Life Changes Trust. Mercator Stiftung. New Field Foundation. Oak Foundation. Open Society Foundations. Princess Diana Memorial Fund. Real Maestranza de Caballería de Ronda. Riksbankens Jubileumsfond. Robert Bosch Stiftung. Rockefeller Brothers Fund. Roma Education Fund. Sigrid Rausing Trust. Stavros Niarchos Foundation. Stefan Batory Foundation [George Soros]. Stiftung Erinnerung. Swedish Cultural Foundation. The Social Change Initiative. Trust Africa. UBS Optimus Foundation. University of Freiburg. World Childhood Foundation. World Health Organization.¹³²

Financerji od NEF leta 2026 –

OAK Foundation. Adessium Foundation. Fondazione Campagnia di San Paolo. Charles Stewart Mott Foundation. Erste Stiftung. Fondation de France. Fritt Ord. Calouste Gulbenkian Foundation. King Baudouin Foundation. Open Society Foundations. Robert Bosch Stiftung. Philanthropy Europe Association. Stiftung Mercator Schwiez.¹³³

Vodstvo od EPIM –

Audrey Guichon (so-predsedujoča) – leta 2001 postane pravna pripravnica pri Amnesty International; leta 2008 postane koordinatorka pri Anti Slavery International; leta 2015 postane višja programska vodja, leta 2018 pa direktorica programov pri The Freedom Fund; od leta 2021 je vodja portfelja pri Porticus.
Elizabeth V. Kassinis (so-predsedujoča) – leta 1998 postane programska svetovalka pri USAID (del Cijinega omrežja); od leta 2018 je izvršna vodja od Caritas Cyprus.
Hannes Einsporn – imenovan Mercator Fellow pri Danish Refugee Council, 2016 – 2017; imenovan Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH, 2017; programski uradnik za Irak pri CARE, 2017 – 2018, vršilec vodje programov 2018; pomočnik programskega vodje pri UNHCR, 2018 – 2020; višji projektni vodja pri Robert Bosch Stiftung, 2021 – 2024, višji strokovnjak 2025 – 2026, direktor za migracije 2026 – .
Carolina Gottardo – upraviteljica od Gender and Development Network (GADN), 2009 – 2010; upraviteljica od Asylum Seekers Appeals Project (ASAP), 2010 – 2017; članica od Migrant and Refugee Advisory Panel for London, 2015 – 2017; članica izvršnega komiteja od Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants (PICUM), 2016 – 2017; pod-predsedujoča od Black and Ethnic Minority Advice Network (BAN); so-predsedujoča izvršnemu komiteju od End Child Detention Coalition (ECDC), 2017 – 2019; direktorica od Jesuit Refugee Service (JRS) Australia, 2017 – 2020; članica uprave od Asia Pacific Refugee Rights Network (APRRN), 2017 – ; članica od UN Women Expert Group on Gender and Migration, 2017 – ; članica uprave od International Detention Coalition (IDC), 2018 – 2020; članica uprave od Global Coalition for Migration (GCM), 2019 – 2024; članica nadzornega komiteja od UN Migration Multi Partner Trust Fund, 2021 – 2024; članica uprave od Women in Migration Network (WIMN), 2023 – .

Partnerske organizacije od EPIM

Ustanovne partnerske organizacije leta 2007 –

Atlantic Philanthropies (Ireland). Bernard van Leer Foundation (Netherlands). Compagnia di San Paolo (Italy). European Cultural Foundation (Netherlands). Freudenberg Stiftung (Germany). Fondation Bernheim (Belgium). Fundação Calouste Gulbenkian (Portugal). Joseph Rowntree Charitable Trust (United Kingdom). King Baudouin Foundation (lead foundation – Belgium). Mother and Child Education Foundation (Turkey). Robert Bosch Stiftung (Germany). The Migration Policy Group acts as the underpinning and animation team to the project.¹³⁴

Nakdanje partnerske organizacije pred leom 2026 –

Bulgarian Helsinki Committee (BHC) … Caritas Europe … Danish Refugee Council (DRC). Danish Refugee Council Italy … Euro-Mediterranean Human Rights Network (EMHRN). European Council for Refugees and Exiles (ECRE) … European Network Against Racism (ENAR). European Network of Migrant Women (ENoMW). European Network on Statelessness (ENS). European Roma Grassroots Organisations Network (ERGO). European Women’s Lobby (EWL). European Youth Forum … Future Worlds Center (FWC) … Institute of Race Relations. International and European Forum for Migration Research (FIERI). International Centre for Policy Advocacy … Irish Refugee Council … Jesuit Refugee Service Europe. Jesuit Refugee Service Portugal … Médecins du Monde … Migrant Rights Centre Ireland (MRCI). Migrants Resource Centre (MRC). Migration Policy Group (MPG). Migration Policy Institute (MPI) … People in Need … Refugee Rights Europe. Refugees Welcome Italia. Rising You … Syrian Volunteers Netherlands … Welcoming America. Womenability. Youth for Refugees.¹³⁵

Partnerske organizacije leta 2026 –

Charles Stewart Mott Foundation. Calouste Gulbenkian Foundation … Adessium Foundation. Robert Bosch Stiftung. Porticus … OAK Foundation. King Baudouin Foundation … The Joseph Rowntree Charitable Trust … Fondation de France … Campagnia di San Paolo … Oxfam Italia … Hungarian Helsinki Committee. PICUM. BWMN … Consortium of Migrants Assisting Organizations … European Sex Workers Rights Alliance.¹³⁶

The Border Violence Monitoring Network (BVMN)

The Border Violence Monitoring Network (BVMN) je združenje pro-migrantskih nevladnih organizacij in združenj, ki delujejo na področju Balkana, Grčije in Turčije. Omrežje je bilo ustanovljeno v obdobju 2016/2017 za promocijo ”legalnih” migracijskih poti v Evropsko unijo in za končanje nasilnih pristopov na Balkanski poti.

BVMN sestavljajo skupine na terenu, raziskovalna in preiskovalna skupina, zagovorniška skupina, pravna zagovorniška skupina, skupina za kriminalizacijo, finančna in administrativna skupina in komunikacijska skupina.¹³⁷

Članske organizacije – Blind Spot; Collective Aid; I Have Rights (IHR); The Mobile Info Team (MIT); Rigardu; Center for Legal Aid – “Voice in Bulgaria” (CLA); Mission Wings; We Are Monitoring (WAM); Legal Centre Lesvos (LCL); Info Park; Calais Food Collective (CFC).¹³⁸

Financerji

Financerji leta 2022 –

Open Society Foundations. The Fund for Global Human Rights. Brot für die Welt. Pro Asyl. Heinrich Böll Stiftung [Bündnis 90/Die Grünen]. Safe Passage Foundation. Guerrilla Foundation [financer Nike Kovač in Inštitut 8. marec]. Freedom House. European Programme for Integration and Migration. Front Line Defenders … Privacy International. European Cultural Foundation.¹³⁹

Financerji leta 2026 –

Safe Passage Foundation. Open Society Foundations. Sigrid Rausing Trust. The Fund for Global Human Rights. Heinrich Böll Stiftung [Bündnis 90/Die Grünen]. Privacy International. Pro Asyl. European Programme for Integration and Migration. Brot fűr die Welt. Guerrilla Foundation [financer Nike Kovač in Inštitut 8. marec] … Rivolti Al Balcani. Front Line Defenders. Freedom House. Svenska Postkodlotteriets … Oak Foundation. European Artificial Intelligence & Society Fund.¹⁴⁰

Migration Research Hub

Migration Research Hub nastane iz leta 2018 ustanovljenega projekta CrossMigration, ki ga ustanovi Evropska unija preko Horizon 2020, vodi pa se ga preko International Migration Research Network oz. IMISCOE. Migration Research Hub je ”glavni vir” za iskanje znanja o migracijah pod eno streho. Največji del centra predstavlja Research Database, ki vsebuje preko 100,000 virov, vključno z novinarskimi članki, knjigami, nabori podatkov.

The team behind this work comprises a consortium of fifteen different institutes across Europe. The consortium also collaborated with a research network of IMISCOE member institutes, and a policy network of governmental and non-governmental representatives from European, national, and local levels of migration governance. This collaboration has taken place in several events including conferences held in conjunction with IMISCOE, workshops with policy stakeholders in Brussels, and thematic expert meetings on migration drivers, infrastructures, forms, governance, policy indicators, and scenarios.¹⁴¹

Partnerske organizacije –

IMISCOE. Faculty Network on Migration and Global Mobility [University of Antwerp]. International Centre for Migration Policy Development. PRIO. Migration Policy Institute Europe. Netherlans Interdisciplinary Demographic Institute [University of Groningen]. Istituto de Geografia e Ordanamento do Territorio – Universidade de Lisboa. National Centre for Scientific Research (CNRS). Global Migration Data Analysis Centre – UN Migration. The Centre of Migration Research (CMR). Migration Policy Group. Erasmus University Rotterdam. European University Institute. Deutsches Zentrum für Integrations-und Migrationsforschung DeZIM e.V.¹⁴²

Financerji –

Evropska Unija.¹⁴³

New Women Connectors

New Women Connectors (NWC) je leta 2019 ustanovljeno nizozemsko pro-migrantsko gibanje za ”družbene spremembe”, ki ga vodijo feministične migrantke. Organizacija je članica radikalnega European Network Against Racism (ENAR), kot tudi od WO=MEN in Feminist Humanitarian Network. Vodstvo organizacije predstavljajo dokaj vplivne posameznice, ki so že vso svojo kariero del pro-migrantskega / pro-globalističnega omrežja ”liberalne CIA”.

We work on transformative policy making in migration by breaking down the walls to exclusive policy spaces on all levels. We inform, convene and train policy makers and community leaders to create meaningful participation mechanisms that are inclusive, engaging and intersectional.¹⁴⁴

We enable refugees and migrants to connect to each other and decision makers to challenge, shape and transform policies and processes that affect them. We do this by facilitating inclusive learning spaces to co-create solutions towards the meaningful participation and representation of migrants and refugees in decision making processes. Our will to change comes from the fact that policies made at the highest levels greatly affect the lives of those categorized as migrants, stateless, and refugees, particularly women. Thus, we fight for recognition as equal partners instead of passive beneficiaries in the design and implementation of the policies that affect us.¹⁴⁵

Vodstvo organizacije –

Članica uprave –

Ena najbolj izkušenih in mednarodno uveljavljenih članic uprave je Petra Hueck, ki je že sredi 1980ih delala za Amnesty International, od koder je delala za Evropsko komisijo in UNDP, kasneje pa je postala evropska direktorica pri International Catholic Migration Commission, ter deluje kot svetovalka za migracije in azilno politiko.
Druga prav tako komembna članica uprave je Fionna Smyth, ki začne leta 2006 delati za Amnesty International, leta 2011 za Oxfam, leta 2016 postane višja svetovalka pri UN Women, leta 2025 pa postane politična direktorica od War on Want.
Farida T. Bena potane leta 2001 delati kot direktorica za International Rescue Committee, leta 2005 postane svetovalka pri UNICEF, leta 2007 začne delati za italijansko pisarno pri Oxfam, leta 2013 postane politična analitičarka pri OECD, leta 2021 pa postane politična in zagovorniška direktorica pri International Rescue Committee, leta 2025 pa postane direktorica za diplomacijo pri Every Women.

Člani svetovalne uprave –

Sarah Sommer – višja svetovalka za strategijo pri Migration Policy Group, pred tem pa je bila direktorica za European Programme for Integration and Migration – MPG; direktorica pri The European Programme on Integration and Migration (EPIM).
Shada Islam – leta 2007 začne delati kot svetovalka za migracije pri vodilnem evropskem think tanku European Policy Centre; leta 2011 postane vodja azijskega progama, leta 2013 pa direktorica za politiko pri Friends of Europe (Tanja Fajon; Alojz Peterle; Luka Mesec); je gostujoča profesorica na College of Europe; ustanoviteljica proti-evropskega / pro-multikulturnega gibanja Brussels So White; dobitnica nagrade Women of Europe Awards 2023 s strani European Movement International.
Ahmed Reshad Jalali – od leta 2016 sodeluje pri projektu Refugees Ideas and Solutions for Europe (RISE); leta 2020 postane član ekspertne skupine za stališča migrantov pri Evropski komisiji; leta 2018 pa je postal politični uradnik pri European Council on Refugees and Exiles (ECRE)

Partnerske organizacije in financerji od NWC

Financerji in partnerji leta 2025 –

European Commission. Porticus. UNHCR. Oxfam … Global Compact on Refugees … Women Dutch Gender Platform. Foundation Chanel … Network for Dialogue … Action Network on Forced Displacement. Women as Agents of Change. European Union Agency for Asylum. Women in Migration Network … Euro Cities … Mediterranian Institute for Gender Studies … She Changes Climate. ENAR. Danish Refugee Council. Migratio to Asia Peace … Women in Refugee Law. Move Global. Deloitte.¹⁴⁶

Equinox Initiative for Racial Justice

Leta 2021 ustanovljena proti-evropska / pro-migrantska Equinox Initiative for Racial Justice je s strani queerov in feministk rasno in pro-migrantsko usmerjena organizacija. Njena načrtna radikalna in proti-evropska stališča so jasna že preko njihovega ustanovnega financerja – Georgea Sorosa.¹⁴⁷ Ustanovitelji in vodstvo organizacije imajo svoje korenine v radikalnem omrežju ”liberalne CIA”. Ustanoviteljica organizacije je Evropska komisarka za ”enakost” Helena Dalli iz malteške Labour Party. Kot evropska komisarka se leta 2019 sreča s predstavniki Forum of European Muslim Youth and Student Organisations (FEMYSO), ki jo francoske oblasti obtožujejo tesne povezave s skrajno/pro-teroristično Muslimansko bratovščino.¹⁴⁸ Dalli je dobitnica nagrade španske vlade za EU LGBTIQ Equality Strategy 2020–2025.

Our goal is to shift power, policies and resources away from punitive and discriminatory policies harming marginalised communities and toward societies of care. We work in solidarity with racial, social justice movements to influence policy, build coalitions and connect struggles for justice in Europe. … We connect economic, racial, social, migrant, feminist, LGBT and digital justice work, bridging over silos in social justice organising. We focus on the need to address intersectional oppressions and create unity between our communities for a stronger justice movement. … We develop critical analysis and solutions to address the root causes of structural oppressions, rather than the interpersonal symptoms.¹⁴⁹

Equinox, je kot Sorosovo sredstvo, skupaj z ENAR in 80imi nevladnimi organizacijami, eden vodilnih propagandisov proti-belskosti v Evropskem parlamentu, kot del njigove ”proti-rasistične” propagande ”strukturiranega rasizma preko omrežja ”liberalne CIA” –

The plan lays out proactive policies to address structural racism and financially support national positive-action policies. It calls for the collection of sound data on race and ethnicity to better tackle discrimination. Crucially, it also includes pledges to finally address the whiteness of EU institutions. As argued by ENAR, Equinox and more than 80 other civil society organizations, the success of this action plan’s implementation will depend on the “sustained and meaningful participation” of those directly affected by racism. Granting them a seat at the table is crucial to getting our policies right. The action plan — still only a set of proposals made by the European Commission — will also need the buy-in of the European Council, the EU presidency and national governments. And that’s where the risk is.¹⁵⁰

Organizacija leta 2024 podpiše pismo predstavnikom Evropskega parlamenta o zavrnitvi migracijskega pakta, ki bi omejil migracije po celotni evropski meji, ker bi se s tem ”sistematično kršile” temeljne človekove pravice. Ostali vidnejši podpisniki – Access Now; African Children and Youth Development Network (ACYDN); Amnesty International; Avocats Sans Frontières; Boat Refugee Foundation; Border Violence Monitoring Network (BVMN); Cairo Institute for Human Rights Studies (CIHRS); Churches´Commission for Migrants in Europe (CCME); Equinox Initiative for Racial Justice; EuroMed Rights; European Alternatives; European Anti-Poverty Network (EAPN); European Civic Forum; European Digital Rights (EDRi); European Network Against Racism; European Sex Workers’ Rights Alliance; Extinction rebellion Málaga; Global Peace and Development Organization; Greek Council for Refugees (GCR); Greek Forum of Migrants; Grenzenlose Wärme – Refugee Relief Work e.V.; Human Rights Legal Project; Human Rights Watch [George Soros]. HumanRights360; Infokolpa; International Rescue Committee; Jesuit Refugee Service Greece (JRS); JRS Europe; JRS Malta (Jesuit Refugee Service); Médecins sans Frontières/Doctors Without Borders; Migrant Voice; Migration Consortium; Migration Policy group (MPG); Migreurop; Network for Children’s Rights (Greece); Oxfam; Pan African Alliance on Climate Change; Peace Institute (Mirovni inštitut); Privacy International; PRO ASYL; Quaker Council for European Affairs; Refugee Legal Support (RLS); Refugees Welcome Italia; Save the Children; Servicio Jesuita a Migrantes – SJM; Stop Border Violence; The European region of the International Lesbian, Gay, Bisexual, Trans and Intersex Association (ILGA-Europe); United Hands for Refugees e.V.; United4Rescue – Gemeinsam retten e.V.; Yoga and Sport with Refugees.¹⁵¹

Vodstvo organizacije –

Claire Gilder – so-ustanoviteljica in članica uprave Equinoxa; članica skrajno levičarske evropske parlamentarne stranke The Greens/EFA;
Sarah Chander – so-ustanoviteljica Equinoxa in direktorica od leta 2024; leta 2016 začne delati kot uradnica za zagovorništvo pri European Network Against Racism; leta 2020 postane višja politična direktorica pri European Digital Rights.
Carrie Xin Hou – leta 2017 postane digitalna direktorica pri Democracy in Colour; dela za kampanjo No to NATO; leta 2021 začne delati kot evropska koordinatorka za Social Movement Technologies.
Stefi Richani – leta 2019 postane pisec vsebine pri Evropski komisiji; leta 2024 postane koordinatorka za evropske kampanje pri European Alternatives; leta 2023 postane članica projetne skupine Decolonial Europe Day.
Eva Ehoke – vodja od Migrant Justice Community of Practice; vodja od Tech Infrastructure Coalition.
Myriam Douo – članica upraveod od Exuinox; leta 2016 začne delati kampanje za Friends of the Earth Europe; od leta 2024 dela kampanje za Oil Change International.

Financerji in podporniki –

Ustanovni financer –

Between 2020 and 2023, George Soros’ Open Society Foundations (OSF)has provided several grants to the organization, including a $300,000 grant towards Equinox’s initial startup platform Each One Teach One. OSF awarded another $300,000 grant to the Each One Teach One platform in 2021, while providing a $250,000 grant in 2023 towards the group’s efforts, “to support the set-up of the Equinox Initiative for Racial Justice, who advocate at the EU level for the rights of racialized communities in Europe.”¹⁵²

Podporniki leta 2021 –

CIJ [Centre for Investigative Journalism]. Climate Action Network Europe. ECRE. European Environmental Bureau. European Network for Religion and Belief. Friends of the Earth Europe. International Committee on the Rights of Sex Workers in Europe. New Women Connectors. OII Europe. PICUM … Youth Climate Leaders.¹⁵³

Financerji leta 2026 –

Open Society Foundations. Luminate. Robert Bosch Stiftung.¹⁵⁴

Viri –

1
Eric Thomas Chester. Covert Networks: Progressives, the International Rescue Committee, and the CIA. 1995. Introduction 2.
2
Eric Thomas Chester. Covert Network: Progressives, the International Rescue Committee, and the CIA. M.E. Sharpe, 1995. Str. 2 Introduction.
3
Pregled knjige The Fighting Group against Inhumanity: Resistance and Espionage in the Cold War, 1948–1959, avtorja Enria Heitzerja. Intelligence in Public Media. Studies in Intelligence Vol. 59, No. 4 (Extracts, December 2015). Str. 41.
4
CIA Declassifies Its Records On Dealings With Ex-Nazis. The Washington Post. 17 marec 2001.
5
Daniele Ganser. NATO’s Secret Armies: Operation Gladio and Terrorism in Western Europe Str. 191.
6
Mark Alexander, ”Nazi Collaborators, American Intelligence, and the Cold War: The Case of Byelorussian Central Council” (2015). Graduate College Dissertations and Thesis. Paper 424. Str. 99 – 100.
7
Bob Bergin. The OSS Role in Ho Chi Minh’s Rise to Political Power. Studies in Intelligence Vol. 62, No. 2 (Extracts, June 2018). Str. 7, 19
8
Robert Sheer & Warren Hinckle. The ”Vietnam Lobby”. Ramparts. Julij 1965. Str. 18. Avtorjevi dodatki se navezujejo na Fishelovo povezavo s Cijo in na Spellmanovo povezavo s Cijo in Maletškim viteškim redom.
9
Jason A. Henderson. The Influence of the Catholic Church on the Eisenhower Administration’s Decision to Directly Intervene in Vietnam. Ford Leavenworth – Kansas, 2013. Str. 86 – 92. Avtorjevi dodatki so glede dogajanja v Gvatemali in dodatno o Felixu Morlionu
10
Robert Sheer & Warren Hinckle. The ”Vietnam Lobby”. Ramparts. Julij 1965. Str. 18 – 20. Avtorjevi dodatki se navezujejo na CFR, Deana Ruska, Ford Foundation, National Democratic Institute, Washington Institute for Democratic Action.
11
David Wise & Thomas B. Ross. The Invisible Government. 1964. Str. 100.
12
Sheer & Hinckle, 1965, str. 21. Joseph G. Morgan, The Vietnam Lobby: The American Friends of Vietnam 1955 – 1975. The University of North Carolina Press, 1997, str. 25, 47.
13
https://militarist-monitor.org/international_rescue_committee_inc/
14
Robert Scheer. How United States got Involved in Vietnam. The Fund for the Republic, 1965. Str. 32.
15
Robert Scheer. How the United States got Involved in Vietnam. The Fund for the Republic, 1965. Str. 58.
16
Hilaire du Berrier. Beckground to Betrayal – The Tragedy of Vietman. Western Islands 1965. Str. 47, 112 – 113.
17
Robert Scheer. The Rulling Class – Leo Cherne, our man with the CIA. New Times. 1973. Str. 18.
18
For Peace … With Freedom – A Call for Democratic Action. New York Times. 5. december, 1965.
19
https://sbrianwillson.substack.com/p/el-salvadorwhat-goes-around-comes?utm_campaign=post&utm_medium=web
20
https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-03-01-op-5484-story.html
21
https://sbrianwillson.substack.com/p/el-salvadorwhat-goes-around-comes?utm_campaign=post&utm_medium=web
22
https://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2022/01/23/2003771895
23
https://sbrianwillson.substack.com/p/el-salvadorwhat-goes-around-comes?utm_campaign=post&utm_medium=web
24
Jefferson Morley. When Reaganites Backed D’Aubuisson, They Unleashed a Political Assassin : El Salvador: Washington’s right was so pleased with the politician’s anti-communism it was willing to overlook his abuse of human rights. LA Times. 1. marec 1992
25
https://www.commondreams.org/views/2015/01/09/cias-hidden-hand-democracy-groups; dostop 6.2.2025
26
https://militarist-monitor.org/international_rescue_committee_inc/
27
George Lardener, Jr. ”Amid Defense Cuts, Intelligence Funding Allocations May Shift”. Washington Post, 9 oktober, 1990.
28
The CIA and the Web of Supporting Agencies. Covert Action, Number 39. Winter 1991-92. Str. 8.
29
https://militarist-monitor.org/international_rescue_committee_inc/
30
https://www.cia.gov/readingroom/docs/CIA-RDP80R01731R003100180083-2.pdf
31
https://militarist-monitor.org/international_rescue_committee_inc/
32
https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED265614.pdf; Critical Thinking and Education Reform.
33
https://militarist-monitor.org/international_rescue_committee_inc/
34
https://nsarchive.gwu.edu/briefing-book/intelligence/2017-02-07/cia-covert-aid-italy-averaged-5-million-annually-late-1940s; dostop 8.2.2025
35
Group Led by C.I.A. Board Nominee Reportedly Got $15,000 From Agency. New York Times. 19. februar 1976
36
Group Led by C.I.A. Board Nominee Reportedly Got $15,000 From Agency. New York Times. 19. februar 1976
37
Cherne Unit Not Tied to C.I.A. Fund. New York Times. 21. februar 1976.
38
https://militarist-monitor.org/international_rescue_committee_inc/#P6330_1295287
39
https://www.sourcewatch.org/index.php?title=International_Rescue_Committee
40
The International Rescue Committee Report. Annual Report 1999 – 2000. Str. 32 – 36.
41
International Rescue Committee. Annual Report 2011. Str. 28.
42
International Rescue Committee. Annual Report 2011. Str. 28 – 30.
43
International Rescue Committee. Annual Report 2011. Str. 14 – 17.
44
https://www.rescue.org/eu/who-we-are/our-funders; dostop 20.4.2026
45
European Council on Refugees & Exiles. Annual Report 2003/4. Str. 15.
46
http://www.ecre.org/; dostop 3.11.1999
47
https://ecre.org/our-work/; dostop 8.2.2026
48
Guarding Standards – Shaping the Agenda. Maj 1999.
49
European Council on Refugees & Exiles. Annual Report 2003/4. Str. 15.
50
https://ecre.org/our-work/; dostop 8.2.2026
51
http://www.ecre.org/elena.html; dostop 16.8.2000
52
https://ecre.org/our-work/ELENA/; dostop 8.2.2026
53
https://ecre.org/wp-content/uploads/2025/11/ELENA-Coordinators-List_October-2025.pdf; str. 4
54
European Council on Refugees and Exiles. Annual Report 2002/2003. Str. 2.
55
European Council on Refugees and Exiles. Annual Report 2002/2003. Str. 13.
56
European Council on Refugees and Exiles. Annual Report 2006. Str. 29.
57
http://www.ecre.org/about/finances/donors-section.html; dostop 18.7.2011
58
https://www.ecre.org/finance/; dostop 30.10.2018
59
https://ecre.org/finance/; dostop 8.2.2026
60
Rosa Luxemburg Stiftung. Expanding the European Border Regime. PDF, str. 21.
61
https://www.icmpd.org/about-us/the-organisation; dostop 25.4.2026
62
https://www.icmpd.org/about-us/about-icmpd; dostop 25.4.2026
63
International Center for Migration Policy Development. Making Migration Better. Annual Report 2018. Str. 10.
64
International Centre for Migration Policy Development. Understanding. Connecting. Empowering. Str. 3.
65
https://www.icmpd.org/about-us/vienna-migration-conference; dostop 25.4.2026
66
http://www.icmpd.org/Partners.1942.0.html; dostop 20.7.2012
67
International Centre for Migration Policy Development. Understanding. Connecting. Empowering. Str. 4.
68
http://www.migpolgroup.com/; dostop 2.3.2001
69
https://www.migpolgroup.com/_old/migration-mobility/the-amsterdam-proposals/; dostop 7.5.2026
70
Migration Policy Group. Activities Report. Str. 7.
71
https://www.mipex.eu/history; dostop 8.2.2026
72
Migration Policy Institute. 2015 Activity Report. Str. 6.
73
https://www.migpolgroup.com/index.php/mpg-history/; dostop 8.2.2026
74
Migration Policy Group. Activities Report 2001 – 2003. Str. 12.
75
Migration Policy Group. Activities Report 2003 – 2005. Str. 16.
76
http://www.migpolgroup.com/support.php; dostop 16.7.2011
77
https://www.enar-eu.org/about/; dostop 5.5.2026
78
http://www.enar-eu.org/; dostop 1.3.2001
79
https://www.enar-eu.org/about/; dostop 5.5.2026
80
European Network Against Racism. ENAR Shadow Report – Racism and related discriminatory practices in Austria. ENAR Shadow Report 2011 – 2012. Str. 2.
81
European Network Against Racism. The European Network Against Racism. 1998 – 2018, A short history. PDF; str. 2.
82
https://www.enar-eu.org/about/; dostop 5.5.2026
83
https://www.migpolgroup.com/_old/wp-content/uploads/2016/10/107.GuardingStandards-ShapingtheAgenda_EN_05.99.pdf; str. 1
84
https://www.unhcr.org/publications/introductory-remarks-mrs-sadako-ogata-united-nations-high-commissioner-refugees
85
https://www.unhcr.org/publications/statement-mrs-sadako-ogata-united-nations-high-commissioner-refugees-receiving-david
86
Eddie J. Girdner. The Magic Circle of Madness: How Europe Lostits Soul. Uluslararası İlişkiler, Volume 3, No 12 (Winter 2006-2007). Str. 109, 112.
87
https://consiusa.org/en/interviews/agnelli-rockefeller-eco-by-cesare-merlini2/
88
A Plan for Action – A New Era of International Cooperation for a Changed World: 2009, 2010, and Beyond. Managing Global Insecurity. September 2008. Str. 4.
89
http://www.toledopax.org/en/content/funders-partners; dostop 6.5.2026
90
https://thedocs.worldbank.org/en/doc/077030226247593203-0560011994/original/WorldBankGroupArchivesfolder1283525.pdf
91
Crisis Action. 2013 – 2014 Annual Report. Str. 6.
92
https://www.hoover.org/research/vendrinism-frances-global-ambition; dostop 6.5.2026
93
https://archive.jpr.org.uk/download?id=14270
94
https://www.paleycenter.org/assets/Press-Releases/2019-IC-Summit-2019-Second-Release.pdf
95
https://ycsg.yale.edu/sites/default/files/files/IAEA_2020_report.pdf
96
https://www.tni.org/en/article/forty-important-interesting-and-quirky-facts-about-tni
97
Robin Cook. 8.7.2005.
98
https://www.counterpunch.org/2016/04/14/the-disneyfied-narrative-of-the-international-criminal-tribunal-for-the-former-yugoslavia/
99
https://www.bertelsmann-stiftung.de/en/about-us/what-weve-achieved/1996
100
Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants. Annual Report 2005. Str. 12.
101
https://picum.org/about-us/; dostop 21.4.2026
102
Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants: Annual Report 2024. Str. 4.
103
http://www.picum.org/; dostop 2.1.2002
104
Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants. Annual Report 2005. Str. 13.
105
Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants. Annual Report 2010. Str. 28.
106
Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants. Annual Report 2015. Str. 32.
107
Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants: Annual Report 2020. Str. 34.
108
Platform for International Cooperation on Undocumented Migrants: Annual Report 2024. Str. 45.
109
The Migration Policy Institute. 10th Anniversary – A Decade of Accomplishments. 2011. Str. 3.
110
Ibid.; str. 3.
111
https://files.givewell.org/files/conversations/Kathleen%20Newland%204-2-14%20(public).pdf; str. 4
112
https://www.migrationpolicy.org/research/select-diaspora-populations-united-states; dostop 26.1.2026
113
https://www.migrationpolicy.org/programs/transatlantic-council-migration/about; dostop 7.2.2026
114
https://www.migrationpolicy.org/programs/transatlantic-council-migration/task-force-immigration-and-integration; dostop 7.2.2026
115
https://www.migrationpolicy.org/about/funders; dostop 7.2.2026
116
https://www.migrationpolicy.org/programs/transatlantic-council-migration/about#Meetings; dostop 7.2.2026
117
https://zolberginstitute.org/wp-content/uploads/2018/04/Aleinikoff-Alex_Advancing-Refugee-Mobility.pdf; str. 1
118
https://zolberginstitute.org/about/; dostop 3.2.2026
119
Michael Fix & Jeffrey Passel. The Scope and Impact of Welfare Reform’s Immigrant Provisions. Urban Institute. 2002. Str. 1.
120
https://edsource.org/our-supporters; dostop 5.2.2026
121
https://equaljusticesociety.org/donate/wallofthanks/; dostop 5.2.2026
122
https://uscpublicdiplomacy.org/page/cpd-partners; dostop 7.2.2026
123
Center for Global Development. 2017 Annual Report. Str. 13.
124
http://web.archive.org/web/20020206165413/http://www.migrationpolicy.org/funders.html; dostop 6.2.2002
125
http://www.migrationpolicy.org/about/funders.php; dostop 30.6.2006
126
The Migration Policy Institute. 10th Anniversary – A Decade of Accomplishments. 2011. Str. 6.
127
http://web.archive.org/web/20160915225125/http://www.migrationpolicy.org/about/funders; dostop 15.9.2016
128
https://www.migrationpolicy.org/about/funders; dostop 19.9.2024
129
http://nef-web.org/; dostop 22.1.2005
130
https://epim.info/ambition/; dostop 20.4.2026
131
http://nef-web.org/; dostop 22.1.2005
132
http://www.nef-europe.org/wp-content/uploads/2016/03/NEF-Triennial-Report_light.pdf; dostop 22.4.2016
133
https://nef-europe.org/about-us/; dostop 20.4.2026
134
https://epim.info/; dostop 20.1.2007
135
https://epim.info/partners/; dostop 20.4.2026
136
https://epim.info/partners/; dostop 20.4.2026
137
https://borderviolence.eu/who-we-are; dostop 20.4.2026
138
Ibid.
139
Border Violence Monitoring Network. Annual Report January – December 2022. Str. 30.
140
https://borderviolence.eu/financial-reports; dostop 20.4.2026
141
https://www.imiscoe.org/news-and-blog/bulletin/bulletin-1/984-crossmigration-and-the-migration-research-hub; dostop 20.4.2026
142
https://migrationresearch.com/about#initial_partners; dostop 20.4.2026
143
https://migrationresearch.com/about#initial_partners; dostop 20.4.2026
144
https://www.newwomenconnectors.com/aboutus; dostop 20.4.2026
145
https://www.newwomenconnectors.com/visionmission; dostop 20.4.2026
146
New Women Connectors. Annual Report 2025. Str. 26.
147
https://www.opensocietyfoundations.org/grants/past?grant_id=OR2022-87552
148
https://www.leparisien.fr/politique/leurope-doit-faire-son-travail-contre-les-associations-islamistes-juge-marlene-schiappa-22-11-2021-NMB6FCJYBJCBHHBHOZAOYKKAYQ.php
149
https://www.equinox-eu.com/about-us/; dostop 20.4.2026
150
https://www.politico.eu/article/eus-fight-against-racism-isnt-working/; dostop 20.4.2026
151
https://www.hrw.org/news/2024/04/15/civil-society-organisations-call-meps-vote-down-harmful-eu-migration-pact; dostop 20.4.2026
152
https://www.influencewatch.org/organization/equinox-initiative-for-racial-justice/; dostop 20.4.2026
153
https://www.equinox-eu.com/our-coalition/supporters-consortium/; 25.6.2021
154
https://www.equinox-eu.com/about-us/; dostop 20.4.2026